4 Dan reformacije Murskosoboško Gledališče Park je gostilo osrednjo prireditev ob dnevu reformacije s slavnostnim govornikom, častnim škofom evangeličanske cerkve Gezo Ernišo. V govoru je poudaril, da je vsaka preobrazba, ki omogoča napredek, mogoča le, če za njo stojijo trdne odločitve narediti nekaj dobrega. Poudaril je tudi, da so protestantski nauki aktualni še danes. Zbrane je nagovoril tudi Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva (SPD) Primož Trubar. Društvo je po letu 2012, odkar osrednja proslava ni več na državni ravni, prevzelo organizacijo proslav. V svojem govoru je izpostavil, da je bil Primož Trubar eden največjih Slovencev, ki tudi nosi del zaslug, da je v Prekmurju vzklila slovenska beseda. V svojem govoru se je dotaknil tudi združitve Prekmurja z matico. Proslave sta se med drugimi udeležila predsednik republike Borut Pahor in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Navzoč je bil tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Jadranka Sovdat na čelu ustavnega sodišča Dozdajšnja podpredsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je 31. oktobra od predhodnika Miroslava Mozetiča prevzela predsedovanje omenjenemu sodišču. Mozetiču se je namreč iztekel mandat ustavnega sodnika, s tem pa tudi mandat predsednika ustavnega sodišča. Jadranka Sovdat je bila v devetletni mandat ustavne sodnice izvoljena 19. decembra 2009, od 11. novembra 2013 pa je opravljala funkcijo podpredsednice ustavnega sodišča. Letos in prihodnje leto se bosta na ustavnem sodišču zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov. Po Mozetiču se bo 20. novembra mandat iztekel še Marti Klampfer. Nasledila ju bosta Špelca Mežnar in Marko Šorli. Marca prihodnje leto bo mandat potekel Jasni Pogačar, Mitji Deisingerju in Janu Zobcu, aprila pa še Ernestu Petriču. PRAUŠKA K KRALICI MIRU Iz Porabja smo pá romali k Materi Božji, k kralici miru v Međugorje. 10. oktobra smo se podali na dugo paut, na petdnevno božjo paut. Hvala Baugi, sedem nas je bilau z Gorenjoga Senika, ena z Verice, drügi pa iz Sakalauvec, Monoštra in iz drügi krajov. Na takšo dugo paut se vsakši ne pokisi ali ne vüpa titi. Hvala Baugi, ge se ne bojim, dapa zatok me je veselilo, ka so mlade ženske šle z naše vesi, ka če bi potrejbno bilou pomagati, so itak z vesi, pa me poznajo. Bog njim povrni, da so se podale na božjo pot. Po pauti smo molili rožne vence, nej ednoga, nego vse. Vmes se je spejvalo pa poslüšalo lejpe božje zgodbe. Imeli smo s seboj novomešnika Andrása Takácsa, steri so prvič bili na toj lepoj božjoj pauti z nami. Vodička Bea nam je povedala, da zatok še vekši blagoslov mamo, ka sta tau novomešniški in Marijin blagoslov vküper. Gda smo ta prišli, sem vidla na gospaudi župniki, da so se preveč veselili, da njim je tau velko presenečenje bilou. Gda smo ta šli, sem mislila, ka nede takše velke stejske pri Mariji kak poleti, gda se ranč tekniti ne moreš njeni naug. Ali velkoga sam se vujznila, puno in puno lidi je bilau venej pri kipi (szobor), v cerkvi pa nej ka sejdeti, nego stati nej bilou mesta. Zdaj ka je že mrzlo bilau, so bile svete meše samo v cerkvi, dapa venej se tö vidi in čüje, ka se v cerkvi godi. Vsakši večer v petoj vöri se molijo rožni venci, Lavretanska litanija Matere Božje, sveta meša se začne v osmoj in po sv. meši v devetoj eno vörna molba pred najsvetejšim. Tak je vsakši den. Kak smo ta prišli, prvi den večer smo malo samo litanije zamüdili. Telko sreče sem mejla, ka sem leko pri stolici se malo naslonila, vej sem pa tak cejli den sejdla. Ge sem nikak tak čütila, ka sem močna, tau je po mojem že čüda pri tej lejtaj. Zato rada idem v Međugorje, ka tü pozabim vse skrbi, nevole in bolezni. Tau je en čüden, mirni raj. Tü je brejg, gde se je Mati, Kralica miru prausni deci pred 35. lejti skazala. Prvič sem mejla srečo 1985. leta deklici Vicki v rokau segnoti pred njeno hižico. Povedala je, da je Kralica mira prosila, da »molite rožni vejnec«, ker boste jaukale za može, sinove, očete, ker bo tekla krv. In za par let je moške pomorila hüda bojna. Zdaj smo nej vidli Vicko, pred dvöma letoma smo bili z njov, je že te betežna bila. Na brejg, gde se je Kralica mira skazala, smo šli v torek. Tisti brejg je tö viski, kamnati, ka samo pod noge moraš gledati. Stavili smo se pri vsakši desetki rožnega venca, vsako desetko je lepau raztomačila gospa Bea. Če se malo staviš na tistom svetom mesti, ne čütiš, ka si trüden, nika te ne boli. Tü pri tom Marijinom kipi smo prvi blagoslov dobili prauškarge od novomešnika. Meni je bole težko bilau doj iti kak gor, doj mi je bole pomalek šlau. Tretji den smo na Križevac šli, na, tisti je gnauk dugši in bole strmi. Ta sem se tö podala, vej pa moje dekline, Agi, dve Mariki, Ema in Kati so me nej zapistile. Gda sem prišla gor, sem si sama nej stejla dati valati, ka sem spet premagala eno paut, štera je rejsan težka. Če te pa nika vlečé, ka moraš iti. Prejšnji večer sem povedala, ka se ne pokisim iti. Dapa naša Mati, Kralica mira pomaga, samo jo moramo prositi. Vidli smo, gda smo nazaj doj šli, ka štirje moški enoga človeka ne- V spomin ERNEST EÖRY 1936-2016 V soboto, 29. oktobra, je v 81. letu starosti umrl častni predsednik Gasilske zveze Slovenije in velik prijatelj Porabja Ernest Eöry. Svoje otroštvo in mladost je preživel na Hodošu. Po končani srednji šoli in študiju na mariborski Višji agronomski šoli se je posvetil razvojni poti prekmurskega kmetijstva. Neumorno je deloval v Kmetijski zadrugi Šalovci, Kmetijski zadrugi Prosenjakovci in naposled v Kombinatu Pomurka, kjer je kot kmetijski pospeševalec oral ledino v kmetijsko najmanj razvitih delih Pomurja. S posluhom za težave goričkega človeka se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zavzel za sanacijo malega tekstilnega obrata v Prosenjakovcih. Sprva majhen tekstilni obrat je razširil v srednje veliko tekstilno tovarno in v njej zaposlil preko 300 delavk in delavcev. Leta 1950 se je začela njegova pot gasilca, opredeljena v njegovi naravni človekoljubnosti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je z veliko mero odgovornosti prevzemal odgovorne funkcije v organih Gasilske zveze Murska Sobota. Naposled je bil 1968. leta izvoljen za predsednika takratne velike Gasilske zveze Murska Sobota. To funkcijo je vestno in spoštljivo opravljal več kot 25 let. V tem času je s svojimi sodelavci še posebej zaznamoval razvoj gasilstva tako v Prekmurju kot v Prlekiji. Ta pokrajina je bila tako takrat kot tudi sedaj najštevilčnejša po številu društev in članstva. Njegov velik prispevek je bila tudi širitev mednarodnega sodelovanja s sosednjimi državami in republikami nekdanje Jugoslavije. Povezave z obmejnimi gasilci so bile v času njegovega predsednikovanja Gasilski zvezi Murska Sobota še posebej dobro razvite na vseh področjih; še posebej z gasilci okraja Jennersdorf in Radkersburg v Avstriji. V samostojni Sloveniji si je močno prizadeval za sodelovanje porabskih gasilskih društev z gasilskimi društvi iz Slovenije. Porabskim gasilcem je pomagal pri posodobitvi njihove opreme. V organih Gasilske zveze Slovenije je bil Ernest Eöry od leta 1968 prisoten kot zunanji sodelavec, 1976. leta pa je bil na 8. kongresu v Novi Gorici izvoljen v nadzorni odbor. Na 10. kongresu je bil izvoljen v predsedstvo, in sicer kot podpredsednik. Po odstopu predsednika dr. Branka Božiča je Ernest Eöry prevzel glavno krmilo slovenskih gasilk in gasilcev. Slovensko gasilsko zvezo je skoraj dve desetletji uspešno krmaril skozi mnoge spremembe, ki so nastopile zlasti v času po osamosvojitvi. Za svoje humano delo je Ernest Eöry poleg številnih priznanj in zahval prejel najvišje gasilsko priznanje, kipec Matevža Haceta, kipec Civilne zaščite Republike Slovenije, zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota, iz rok predsednika države Danila Türka državno priznanje Zlati red za zasluge. Leta uspešnega vodenja in skrbnega razvoja slovenskega gasilstva so hitro tekla in Ernest Eöry je bil na 15. kongresu leta 2008 v Krškem imenovan za častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije. Ernest (Ernő) Eöry je bil velik prijatelj Porabskih Slovencev. Sam je imel - kot prekmurski Madžar - veliko izkušenj na področju narodnostne politike in manjšinskega vsakdana, ki jih je rad delil s porabsko skupnostjo, tudi kot upokojenec si je prizadeval za razvoj Porabja, za vključitev porabskih organizacij v evropske projekte. Predvsem pa je bil človek »poštenja« in velikega srca. Naj počiva v miru. Sodelavci ZSM in uredništva Porabje sejo gor na Križevac po tej strmi vpamet smo nej vzeli, ka smo poti. Tisti betežnik se tö graubo že mogli iti nazaj. Odličnoga šovüpo, ka de ma Mati božja poma-fera smo meli, biu je z nami na gala. Bog daj, ka tak baude. Na bejdvej bregaj z rožnim vencom tom brejgi so nas sküpno blago-v rokaj. Vsejm velki Bog plati pa slovili naš mladi župnik. Tihinci na svidenje na kakšnoj drugoj so se tö tiskali, ka bi oni tüdi dobili božjoj pauti. Kraljica mira, prosi njini blagoslov. za nas! Naša lejpa romarska paut se Vera Gašpar je tak naglo skončala, ka ranč Foto: Erži Ropoš Porabje, 10. novembra 2016 V Pomurskem muzeju Murska Sobota de do 4. junija 2017. leta na ogled razstava z naslovom Kelti so tüdi tü, stera lepau pokaže žitek ške enoga od lüstev, stera so živela v našom konci sveta. Dr. Branko Kerman, avtor té, zdaj že pete tematske razstave, stera prinaša ugotovitve arheoloških raziskav na tisti mestaj, gé zdaj pela pomurska avtocesta, je pravo, ka so arheologi med letoma 1999 in 2007 najšli dosta zanimivoga tö iz mlajše železne dobe (vaskor) iz cajta, steroga so najbole zaznamovali Kelti. »Tau so bila velka dela, vej pa avtocesta ide skauz cejlo Prekmurje. Največ vsega smo vöskopali pauleg Sobote, tisto tö, ka je povezano s Kelti. Oni so v cajti od konca tretjoga do prve polovice prvoga stoletja pred našim štetjom poselili skor cejlo Evropo. Glede na tau, ka smo odkopali, na lončevino in drüge reči, ka so jih za sebov püstili, naj bi se pri nas naselili od leta 200 do 150 pred našim štetjom in so tü živeli vse do te, ka so se prišli Rimljani. Kelti so nej bili enotno (egységes) lüstvo, bili so rastalani na rodove. Tü, gé zdaj mi živemo, so živeli Sereti, tam okauli Rabe so bili Boji,« je povedo Kerman, steri je ob pomauči sodelavcov iz muzeja postavo eno rejsan zanimivo razstavo, stera v trej ižaj kaže vse tisto, ka so arheologi najšli na ravnici južno Kelti so tüdi tü od Murske Sobote. V prvoj iži leko obiskovalec prva na panojaj pršté vse o Keltaj in cajti, gda je tau lüstvo živelo, v drügoj, najvekšoj, pa leko vidi vse tisto, ka so arhe ologi vöskopali. »V glavnom prevladüvlejo lonci, sklejce in drüge takše posaude. Tau je vse restavrerano. Mi te, gda koplemo, najdemo v glavnom črepnje, samo redko gda cejlo posaudo. Našiva restavratora Katja Sukič in Jože Varga sta napravila velko delo, ka sta ob pomauči črepnjov napravila takše posaude, kak so jih Kelti nücali. Mi zdaj vidimo cejlo posaudo in tau da tisti čar našoj razstavi,« izpostavi sogovornik in cujda, ka so Kelti nej samo bili pavri, bili so sodaki, bojevniki tö. V več grobaj so najšli orožje (fegyver): »Pri Krogi smo najšli bogati grob enoga sodaka in smo dali preglednoti njegve čonte. Ugotovljeno je bilou, ka Branko Kerman pred ramom, v kakšon so živeli Kelti je mrau star okauli 30 do 35 lejt. V grobi so se najšle čonte jelena in srne tö. Tau kaže, ka so meli obred (szertartás), vej pa je biu v keltskon vörvanji najbole fontoški baug nature. Zanimivo je bilou tau tö, ka je bilou orožje zvugnjeno. Zakoj? Zatau, ka s tem, kak sodak mergé, se zgibi simbolna mauč njegovoga orožja tö. Oni so meč in sulico (lándzsa), vse, ka je meu, vugnili in pokopali z njim.« Na razstavi se vidi tisto tö, ka so najšli v ženski grobovih. Tau je biu tak nakit, med drügim fibule, ene vrste broške, stere so vküpdržale gvant, pa noužic tö, steroga so ženske mele gorobešenoga za pasom. V zadnjoj iži so na ogled ram, zem ljanka, v steroj je leko živela ena držina, žitnica, v steroj so zrnje sišili, pauleg toga pa ške lončarsko kolau in peč, v steroj so žgali posaudo. Tekst in kejpa: Silva Eöry 5 Najbogatejši Madžar še zmeraj Sándor Csányi Na seznamu najbogatejših Madžarov magazina Forbes je še zmeraj na prvem mestu Sándor Csányi, generalni direktor OTP banke in predsednik Madžarske nogometne zveze. Njegovo premoženje, ki se je od lani sicer zmanjšalo, še zmeraj znaša 283 milijard forintov. Na drugem mestu seznama je László Bige, lastnik podjetja Nitrokémia (glavni proizvod so umetna gnojila), ki ima 182 milijard forintov premoženja. Sledi mu Sándor Demján, nekdanji lastnik podjetja Trigranit, ki je delalo tudi v Ljubljani. Njegovo premoženje je vredno 176 milijard forintov. Zanimivo je, da je nekdanji prijatelj premiera Viktorja Orbána v enem letu nazadoval za deset mest na seznamu, saj njegova podjetja ne zmagujejo več pri javnih naročilih države. Lajos Simicska je lani bil še šesti najbogatejši Madžar, letos je samo šestnajsti. Na seznam je prišel tudi župan Felcsúta, rojstnega kraja Viktorja Orbána, na seznamu 33-ih najbogatejših je na 28. mestu z več kot 35 milijardami premoženja. Socialno ogroženim otrokom brezplačno kosilo tudi v počitnicah Letošnje je prvo leto, ko dobivajo socialno ogroženi otroci zastonj kosilo tudi v jesenskih, zimskih in spomladanskih počitnicah, ne le v času šolskega leta in v poletnih počitnicah, kot je bilo do sedaj, je informiral novinarje državni sekretar Ministrstva za človeške vire Bence Rétvári. V ta namen je v proračunu 5 milijard 300 milijonov forintov. O možnosti je ministrstvo obvestilo družine, ki so upravičene do brezplačnega kosila, tako lahko starši sami zaprosijo za topel obrok svojih otrok, ki ga morajo samouprave zagotoviti tudi v času počitnic. Pri vlogah družinam pomagajo notarji občin oziroma sodelavci socialnih služb. Na Madžarskem živi 208 tisoč otrok, ki so zdaj že vse leto upravičeni do brezplačnega kosila. Uspeh dolnjeseniškega šahista Pred kratkim so se v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru srečali šahisti treh starostnih skupin in se pomerili na 23. mednarodnem šahovskem turnirju Tromejnik. Glavni organizator turnirja Ferenc Király je povedal, da je namen turnirja med drugim negovanje tradicionalnih stikov med šahisti iz držav ob tromeji, torej Madžarske, Slovenije in Avstrije. Med mladimi smo zabeležili uspeh šahista z Dolnjega Senika, med šahisti, rojenimi po letu 2005, je zmagal Ákos Kocsis. Med tistimi, ki so se rodili po letu 2007, je zmagal Ferenc András iz Sombotela, ki je prehitel Amamdeja Kastelica iz Murske Sobote. László R. Horváth Porabje, 10. novembra 2016 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Vujšla papiga Gda se nika ne godi, mlajši iz maloga varaša nikše vole nemajo. Gda se mlajšom iz maloga varaša nika po glavaj ne naganja, na velke zejvajo. Eške sreča, ka je tista papiga vujšla. »Ste čüli? Dolenjoj Püjtarci je papiga vujšla,« je mali Peter tak po poštiji prileto, ka si je kuman zdijavo. »Ste čüli, tista velka, čedna papiga, ka gučati vej?« »Vej smo te pa prva čüli, kak pa vidli,« ga Renata doj stavi. »Vej pa eške tri takše papige ma. Aj jo iške, aj jo naganja gor pa doj po varaši. Ge tou gvüšno nemo delo,« Lacika na velke zejva. »Ge bi domou išo. Na teveni si leko kaj poglednem.« »Buma! Gnes nišne vole nemam,« Magda eške bole na velki zejva. »Vi nika ne vejte! Ge pa vejm, ka je Püjtarca pejneze obečala. Sto njoj papigo nazaj prinese, njemi nebesko dobro plača,« se mali Peter na prste zdigava. Tak nagnouk vsi velke vüje dobijo. Tak nagnouk niške domou neške. Tak nagnouk bi vsi za papigo lejtali. »Pomalek! Lepou pomalek,« Renata tou delo začne organizirati. »Če mo vsi kak eden za njou lejtali, tou nikak nede. Vö si stalamo pa de vsikši na svoj kraj. Tak jo gvüšno prva najdemo, kak pa, če mo vsi vküper lejtali. Zgučano?« »Nikak je nej zgučano! Tak nede šlau,« mali Peter svojo bistro glavou nut zakapčne. »Tou tak nede! Vsi mo jo iskali, vsi mo delali, pejneze pa samo tisti dobi, steri jo najde. Tou nede šlau, vej sam pa nej noure gobe djo!« Zvün Renate so vsi za takšo delo, kak je mali Peter povedo. Tak vsi vküper po malom varaši klejmajo, samo Renata bole zar ojdi. »Kak pa se ta papiga sploj zové? Dun jo zvati moramo, ga jo leko najdemo,« se nin tam koulak baute Berta zglasi. »Berta? Vej je pa nej pes, ka mo go zvali. Gor jo moramo ziskati,« je mali Peter tadale trno čeden gé. »Brodim, ka na kakšnoj streji, drejvi ali pa na rouri mora biti.« Malešeče gleve se sükajo es pa ta, šinjeki se stegavajo, kak najviše leko. Papige nin nega, niške jo vpamet ne vzeme. Nin za dvej vöri počivati trbej. »Sam vam prajla! Kuman polenje varaša smo gor vdarili. Če bi si vövtalali, že bi jo nekak najšo,« Renata ne more pozabiti, ka so go zbantüvali. »Gvüšno bi jo že najšli.« »Ta vujšla papiga velki klün ma,« Magda pita. »Gvüšno, ka velkoga ma,« mali Peter kak najbole moudro povej. »Pa če ma eške rdeči dugi rejp pa plavo glavou, leko, ka je ranč tou tista papiga. Tista, ka nas tam doj s toga avtona gleda,« Magda s prstom na papigo pokaže. Tak nagnouk se vsi koulak avtona sinjavajo. S takšo silo so do avtona prileteli, ka se je papiga zdignola pa njin v sloboud parjla: »V zadnjo se vgej, v zadnjo se vgej!« Že malo po tejm pri Püjtarci nut na okno prileti. Maljši gledajo za njou, v sebe se pogroznejo. »Ja, kak je prajla. Za pejneze se leko v zadnjo vgejmo,« je mali Peter v kamen tak brsno, ka je po tejm tri dneve planto. Miki Roš Jesenski festival ali dan buč na števanovski šoli 28. oktobra od 11. ure smo imeli na DOŠ Števanovci tra- dicionalni jesenski festival ali Dan buč. Učenci so se ves teden pripravljali na prireditev. Najprej je vsak razred naredil svojo bučo. Žirija je ocenjevala izdelke, in odločila, kdo so bili tisti, ki so najlepše in majbolj kreativno izrezljali svojo bučo. Na Dan buč smo se zbrali z učenci v telovadnici, ki so se oblekli v različne maske: med njimi so bili smrt, nevesta smrti, drakula, mačka itd. Žirija je ocenjevala maske. Po-tem so otroci imeli kosilo. Po kosilu so se spet zbrali v telovadnici in so se razdelili v skupine. Skupine so na začetku morale obljubiti, da bodo vse napravile narobe: čarovnice bodo obratno pozdravile, črne mačke bodo pobožale, ne bodo jedle netopirjev, ne bodo spile soka vampirjev in se ne bodo bale duhov. »Če bom nasprotno naredil, bom sprejel posledice«, se je slišala zaobljuba. Skupine so naloge reševale v učilnicah, dobile so liste, kamor so jim napisali točke, ki so jih dosegle. Ko so slišale zvonec, so lahko šle v učilnico in ven iz nje. Imele so nasled nje postaje: na prvi postaji so učenci morali otipati različe stvari in jih poimenovati (kača, pajek...) ter okusiti »vampirsko kri«. Na drugi postaji so iz barvnega papirja sestavili bučo. Na tretji postaji so morali sestaviti amulet, ki jih obrani čarovnic. Na naslednji postaji so morali rešiti križanko in izbirati barvne, majhne oblike, ki jih je čarovnik zamešal. Na peti postaji so morali sestaviti puzzle na mizi, potem pa na tabli. Na zadnji postaji, v telovadnici, so se udeležili spretnostnih in čarovniških iger z naslovom »Bučne viteške igre«. Vaje so bile: nošenje očes (žogice za namizni tenis) z loparjem, nošenje bučk, letanje čarovnic na metlah, pometanje predmetov v cilj. Na koncu so si lahko tisti, ki imajo močne živce, ogledali sobo strahov. Večji, učenci višjih razredov so igrali tekmo minuta pa boš zmagal, majhni pa so se igrali v telovadnici. Na koncu dneva je žirija razglasila rezultate. Agica Holecz ravnateljica Sliki: Eva Kukor Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. PETEK, 11.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST: NOVA CEPIVA, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 BAZARUTO, DUGONGOVA DEŽELA: ZGODBA O PREŽIVETJU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP: ODPRTO SRCE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 PIKNIK S TORTO: GOSPOD MEDVED, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NALEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KINOTEKA, 23.20 TVMREŽA, AMERIŠKI FILM, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL PETEK, 11.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.40 NA OBISKU, 11.10 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.30 DOBER DAN, 15.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.55 VONJ DEŽJA NABALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: MALTA : SLOVENIJA, 23.10 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: VRHUNCI DANAŠNJIH TEKEM, 23.30 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKE KRALJICE, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 HALO TV, 2.25 ZABAVNI KANAL, 3.50 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: MALTA : SLOVENIJA, * * * SOBOTA, 12.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 11.00 GOLICA, ZGODBA OSKLADBI, DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 15.05 SVETLE LUČI IN VELIKI UMI – ZGODBA O TREH MESTIH: NEW YORK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 TERRA MAGICA, FILM JURETA BRECELJNIKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 MOJ POGLED NA ZNANOST: 50 LET REAKTORJA TRIGA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 Z VRTA NA MIZO, 18.25 OZARE, 18.40 ZU: ZU IN VRTNA DIRKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 TRINAJST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 OVNA, KOPRODUKCIJSKII FILM, 0.50 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL SOBOTA, 12.11.2016, II. SPORED TVS 5.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 6.25 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 11.10 ZA ZADNJIM VOGALOM ... JE LJUBEZEN, 12.20 ČAROKUHINJA PRI ATU: GORENJSKA, 12.50 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 14.05 NA LEPŠE, 14.45 ALPSKI VEČER, 16.20 DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 17.25 KOPAČEVA HČI, FRANCOSKI FILM, 19.10 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE INMLADE, 19.25 OSVEŽILNA FRONTA, 20.00 NOGOMETNA ODDAJA: KVALIFIKACIJE ZA SP 2018, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: WALES : SRBIJA, 22.35 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 23.00 ARITMIJA, 23.30 ARITMIČNIKONCERT - KARMAKOMA, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.50 ZABAVNI KANAL, 2.25 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 3.30 NOGOMET -KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: WALES : SRBIJA, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKE KRALJICE, * * * NEDELJA, 13.11.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 MED ODMOROM: VETROVEN DAN;TELOBUS, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJADUHA: KO DUŠA BOLI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 LEGENDA O IZGUBLJENEM, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: ČAČKA SE HOČE IGRATI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 PRINC NA BELEM KONJU, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 20.40 INTERVJU, 21.35 PRESLADKO ŽIVLJENJE, ČEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 VALENTINA TURCU IN LEO MUJIć: NEVARNA RAZMERJA, SOLISTI IN ANSAMBEL BALETA SNG MARIBOR, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.35 INFO-KANAL NEDELJA, 13.11.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP: ODPRTO SRCE, 7.30 GLASBENA MATINEJA, 9.00 POSEBNAPONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.50 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 11.15 ŽOGARIJA, 11.45 ZA ZADNJIM VOGALOM ... JE TRALALA, 12.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 14.00 MOJ POGLED NA ZNANOST: 50 LET REAKTORJA TRIGA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.35 ZVEZDANA: DIAGNOZA: PRIDNA! 15.40 AVTOMOBILNOST, 16.30 AMBIENTI, 17.15 DOKTOR MARTIN (VII.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 18.15 TERRA MAGICA, FILM JURETA BRECELJNIKA, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: VRHUNCI SOBOTNIH TEKEM, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: GRČIJA : BIH, 22.35 BUČKE, SATIRIČNOINFORMATIVNA PARODIJA, 23.00 LORE, NEMŠKO-AVSTRALSKO-ANGLEŠKI FILM, 0.45 VIKEND PAKET, 2.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 3.05 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: GRČIJA : BIH, 4.55 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 14.11.2016, I. SPORED TVS 5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS! 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FIRBCOLOGI: O LEBDENJU, ZAPLETENI KOCKI IN LAČNIH DIHURJIH, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.20 Z GLASBO IN S PLESOM, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 OSVEŽILNA FRONTA, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM NALAŠČ GOLJUFAL, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 68. FRANKFURTSKIKNJIŽNI SEJEM, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 14.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.20 MIRA MARKO, DOKUMENTARNI PORTRET, 10.10 DUHOVNI UTRIP: ODPRTO SRCE, 10.40 HALO TV, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.05 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKE KRALJICE, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 16.55 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: VRHUNCI NEDELJSKIH TEKEM, 20.15 NOGOMET -PRIJATELJSKA TEKMA: POLJSKA : SLOVENIJA, 22.50 SPOMINI: JERNEJ BOROVNIK, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 HALO TV, 1.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.10 NOGOMET -PRIJATELJSKA TEKMA: POLJSKA : SLOVENIJA, 4.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 15.11.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: KO DUŠA BOLI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE - KANAPé, ODDAJATV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OBPETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: MESTNE LUČI, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: HRUPNA NOČ, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 DOKTORICA FOSTERJEVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 V FOKUSU: DOBERDOB: UNGARETTI - VORANC, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: HANS KRANER, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 PROFIL, 0.45 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL TOREK, 15.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAMOP! 8.40 ŽOGARIJA, 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.20 MOJ POGLED NA ZNANOST: 50 LET REAKTORJA TRIGA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 DOBER DAN, 15.20 VSE JE MOGOČE, 16.55 VONJ DEŽJANA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.05 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.05 SANJE O OČETOVSTVU, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 ZAPUŠČINA, DANSKA NADALJEVANKA, 22.00 UČNA URA, BOLGARSKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 HALO TV, 1.30 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 16.11.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 68. FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA: O ZAUPANJU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 PIPI, PUPU IN ROZMARI: PANTOMIMA, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: NOSOROG, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ŠTIRI STVARI, KI SEM JIH HOTEL POČETI S TABO, SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM, 21.35 NISI POZABIL, KRATKIIGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GEOMETRIJAŽIVLJENJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.00 TURBULENCA: O ZAUPANJU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.45 PROFIL, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL SREDA, 16.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.25 KANAPE -KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 10 DOMAČIH, 11.00 ERTEVE, 11.15 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.30 DOBER DAN, 15.35 VIKEND PAKET, 16.50 NOVA DVAJSETA: AVDICIJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 17.20 NOVA DVAJSETA: RED JE RED, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBA SKOZI ČAS: ROMANTIKA, NEMŠKA GLASBENA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 CHARLATAN MAGNIFIqUE, DOKUMENTARNI FILM O MAGNIFICU, 21.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.10 POPŠOP, 22.45 ARITMIČNI KONCERT - DUBZILLA, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 HALO TV, 1.25 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 17.11.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 TURBULENCA: O ZAUPANJU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 V FOKUSU: DOBERDOB: UNGARETTI - VORANC, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE - SúLYPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKA PRELOMA, GOSPODARSKA ODDAJA, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKODOLGO LAHKO ŽIVIMO? ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: PRAŠTIRC, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 KNJIGA O DŽUNGLI: SAFARI: ČREDNE ŽIVALI, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.40 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKO DOLGOLAHKO ŽIVIMO? ODDAJA O ZNANOSTI, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV VITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL ČETRTEK, 17.11.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 6.25 OTROŠKIKANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM OP! 8.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 NALEPŠE, 10.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 15.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 ANONIMNI DAROVALCI SPERME, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.50 NOVA DVAJSETA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.05 OTROŠKI PROGRAM OP! 20.05 OD JOHANNESBURGA DO MORJA, ŠPORTNI FILM O GORSKOKOLESARSKIAVANTURI V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI, 20.55 AVTOMOBILNOST, 21.25 AMBIENTI, 21.55 GIBRALTAR, FRANCOSKO-BELGIJSKO-KANADSKI FILM, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: OTO PESTNER IN JAZZ CLUB GAJO qUARTET, 0.30 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 1.15 HALO TV, 2.05 OD JOHANNESBURGA DO MORJA, ŠPORTNI FILM OGORSKOKOLESARSKI AVANTURI V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI, 3.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, P O Z V A N J E DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV s spoštanjaum pa z veseldjom zové svoje penzioniste pa posaba pozvane goste na JUBILEJNI SVETEK ob 20-letnici svojga dela, ki bau v nedelo, 20. novembra 2016, od 13.45 vöre v Monoštri. Program svetka: 13.45 Slovenska sveta meša v rimskokatoliški cerkvi 15.00 Kulturni program v Gledališki dvorani Pozdravni guči Živlenje drüštva v kejpaj pa besedi Ljudski godci Nimam časa z vokalno skupino DU Rogašovci Folklorna skupina penzionistk ZSM Gledališka skupina Nindrik-indrik ZSM 16.45 Sprejem v avli gledališča Prisrčno pozvani! Pri programi so finančno pomagali: Ministrstvo za človeške vire, Budimpešta; Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana; Mestna občina Monošter Povabilo »60 let na fotografijah« Foto večer Mihálya Ropoša na »kejpih in v besedi« 19. novembra (v soboto) 2016, ob 17. uri v kulturnem domu na Verici-Ritkarovcih Organizatorja: Društvo za vas Verica-Ritkarovci, Zveza Slovencev na Madžarskem Prisrčno vabljeni! Meghívó „60 év fényképeken” Ropos Mihály fotóestje képekben és szavakban 2016. november 19-én (szombaton) 17 órakor a Kétvölgyi Kultúrházban A Kétvölgyért Egyesület és a Magyarországi Szlovének Szövetsége szervezésében. Mindenkit szeretettel várunk! ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB