Št. 100. V Gorici, v soboto dne 15. decembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsaktorek in soboto ob 11. uri predpolduc za rnesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izido dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevert^ tekališču po 8 vin. (Zjutranje izdanje). Urediiištvo in uprayniStvo Be nahajata v »Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Uopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Važne volitve. Dne 29. t. m. se vrše volitve v pred- stojnistvo in v razsodišče delavske za- varovalnice proti nezgodam za Trst, Go- riško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo. Tc volitve so silno važne. Zavaro- vanci so po velikanski večini Sloveiici in Hrvatje, v upravnem odboru pa sede naši najhujši narodni nasprotniki — ir- redentovski Italijani. Krivice, ki sc pri tern gode našim Ijudem, so uprav vne- bovpijoče, med tern ko Italijani poljubno razpolagajo z velikanskim premoženjem zavarovalnice. Čas je, skrajni čas je, da se zga- nemo Slovenci in pometemo enkrat iz zavarovalnice gnjile razmere. Zato naj vsak volflni npravicenee. ki je dobil gla- sovnico, isto takoj odpošlje „Trgov- skemu in ob rt n c m u d ruštvu" v G o r i c o, ali pa liašemu uredni- š t v u. Odbor „Trgovskega in obrtnega društva" je namreč sprejel agitacijo sporazumno z vsemi goriški- mi Slovenci brez razlike političnega mišljenja. Pozivljamo vse slovenske obrtnike, ki so upravičeni voliti, naj se vsak v svojem kraju loti dela nemudoma ter stori vse, da bomo kolikor možno ve- liko glasovnic spravili skupaj. G r e s e za važen stanovski in sloven- ski interest Glasovnice se bodo od tu odpo- slale političnemii društvu „Edinost" v Trstu, ki je prevzelo vodstvo volilne agi- tacije. Glasovnice naj bodo lastnoročno podpisane, prosior aa kandidate pa neispolnjen. Torej nemudoma na delo I Moralni propad na Francoskem. Nemoralnoat, ki vlada na Franco- skem, je vedno hujša. Vsled tega propada francoski narod ki je bil eden najžilav- nejäih in najbolj nadarjenih narodov, ko je Še spoštoval nauke katoliškecerkve. Resje, da je na Francoskem še mnogo dobrih, poštenih Ijudij in to saj deloma še zavira hitrejši propad tega ljudatva. Gotovo nemoralnost cvete tadi dru- god ; a nikjer se ne kaže na tako ciničen način, ko na Francoskem, posebno pa v Parizu. V izložbah, glediščih, časopi?ju, na cesti, povsod se šopiri in bije v lice vsakemn, ki ima še količkaj Čata za do- stojnost. Pariški list „Matin", ki si je pri- dobil v blatenju vere dvomljivo slavo, se je oglasil proti brezaramnosti, ki je, ka- kor pravi, sramota za Francijo in ne- varnost za Evropo. Te članke piše v „Matinu" neki pisatelj Gohir. Ta mož gotovo ni kak mežnar, ampak pravi fran- coski tip, ki ima rad včasih tadi neko- liko bolj kosmaie aale. On je Parižan, ki pozna svoj Pariz. Navajamo zato nekaj odlomkov iz njegovega članka. Gelega članka, ki ima naalov „Sramota Pariza", ni mogoče objaviti iz spoštovanja do či- tateljev. On pravi: „Genznra je pri nas zatrta. Morda jo bodo zopet vpeljali. A nikdar ni ni- česar koristila. Saj poznamo slučaj s cenzorjem, ki si je svojo dohodke zvišal na ta način, da je sam pisal nmazane kuplete za pevke po raznih tingl-tanglih. Govori se o nenravnosti za časa cesar- jev, a kam smo pa prišli od tedaj ? Pri- merjajmo 2 igri, ki obravnavate isti pred- met, „Strastni čuti'' in pa „Imate kaj dacn podvrženega ?", igri dveh pisateljev nase dobe ; stopimo dalje doli v razne godbene dtrorane, tingl-tangle itd., se nam vse nnravnost stadi. In v izložbah ter kolodvorskih knjižnicah ne dobiš si- cer nobenega dostojnega časopisa, zato pa polno umazunih spisov in brošur z najvabljivejšimi, a tadi najgršimi slikami. Vse to pa vidijo otroci, uöenci in s sla- atjo požirajo. In kdo sedi zvečer v god- benih dvoranah, kjer ni slišati dvoum- nosti, pač je videti najpodlejao umaza- nost in najsurovejše geste ? Občinstvo ne obstoji le iz raznih propadlih dijakov, ampak ta notri sede meščani, trgovci in pošteni delavci s svojimi dražinami. Dostojnih knjig ne zabteva nihče več, pač pa vlečejo äe pornografski „ro- mani". Pisatel] Flaubert se je moral za- govarjati pred sodiäcem radi svojega ro- mana „Gospa Rovary", medtem ko bodo Zolo dvignili v „Panteon". Od tod izvira dej8tvo, da francosko slovstvo v tojini vživa tako žalosten sloves. In vendar bi moralo demokratično Ijadstvo nekoliko bolj paziti na svoj dober glas, ko mo- narhistiško; kajti poslednje zvrne lahko vso krivdo na vladni sistem. Toda mi nismo demokratična država. V demokra- tični državi bi vlada morala predvsem gledati na dostojnost. Toda v tej divji demagogiji je treba pred vsem ubiti živce ljudstva, da se da lažje vladati. Ljadstvo, ki rujove umazane kuplete, ne bo delalo več barikad in mladina, katere živce je ubil greh, nima veČ moči za velike čine. Ne moremo veö zahtevati od Ijadi, naj ostanejo nravni, da si tako zaslnžijo nebesa, a zahtevamo pa lahko od njih; da ostanejo čisti in ne izgabe spoätova- nja do sebe samih". Zadnji stavek: „Ne moremo več zahtevati od Ijadi, naj ostanejo c"isti, da si zaslužijo nebesa.....", ta stavek kaže kakänega mišljenja je pisec. Vera, ki jo zah- teva nravnost, je na Francoskem v ne- vamoBti in v preganjanju. Deželo vladajo ljudje, ki zmagoslavno dvigajo v zrak za- stavo „svobodcmiselstva". Na francoskem narodu vidimo, kam merijo tadi naäi „svobodomisleci", na tem narodn vidimo, kako globoko pade narod, ki se je udal temn vplivu. Tega naj se zaveda vsak pošten Slove- nec in naj se nam pridraži v boja zo- per take sovražnike naäega naroda. Goriškim Lahom v album. Paljski list ,,L' Avveniere" priobčuje iz Gorice jako zanimivo pismo, ki ga prinaäamo v dobesednem prevodu. Gia- si se : „Dokaz tega, kar sem rekel v zad- njem svojem pisma, smo doživeli te dni, od dveh duhovnikov Gregorčičev : od enega živega, dragega mrtvega. Živi du- hovnik Gregorčič, namestnik deželnega glavarja in voditelj klerikalne slovenske stranke, je v političnem govora, ki ga je imel v Dornberga, zatrjeval, da tadi državnozborski mandat, ki ga imajo Lahi v Gorici, ne ostane za vedno njihov, kajti — rekel je — Gorica je naravno srediäce slovenskega dela dežele; središče Farlanije je Gradiška. V preteklem času so se Slovenci v Gorici raznarodovali, a temu je zdaj konec. Zavednost in vztrajnost Slovencev zmeraj rasteta, to opažajo tadi Lahi in se boje. „Ne smemo odnehati od dela", je rekel Gregoröiö, dokler Gorica ne postane či- sto slovenskaN" Vraga, kakšna smelost I Zavoljo tega govora so se zježili lasje vsem branjevcem s čistim i tali - janstvom, čeprav so do včeraj trdili, da ni Slovencev v mesta. In da še po- množi ta slrah, se je pridražil še pogreb dragega Gregorčiča. Pogreb, ki ga na- zivajo goBpe... italijanske pri „Corriera" monstre-demonstracijo, ostentativno in pretirano, bolj groteskno nego impozantno. Zares, treba priznati, da če je ta pogreb bil demonstracija, bila je res m on st re, ki je imponirala vsled res- nobe in reda vdeležencev, ki jih je bilo 6—7 tisoč in ki §o se eno aro in četrt pomik&li v sprevoda. Madame pri „Corrieru" se äalijo, a naj pomislijo, da najhujši pregrešek je, podcenjevati nasprotnikove sile; in odtod prihaja naša nesreča. Da bi postavili nasproti tem do- godkom protiatež, se je hotela, po ini- cijativi „l'urlan&ke mladeži" („in- fanzie friulane") ki stoji pod vodstvom ;,Gorrierovih" pristašev, aprizoriti mi- nalo nedeljo laäka demonstracija na cast Karolu Fevettija, bivšema tajniku go- riške občine. Demonstracija pa se je sprevrgla v pravo revščino; kajti vkljab tema, da je bil zraven občinski svet, mešlanska godba, mestne sole in vsa liberalna društva. je bil sprevod, ki je odäeJ okoli 2 30 na pokopališče. eno uro potem, med koračnicami, govori in godbo, že nazaj v mesta. Takrat bi Slovenci lahko obrnili na Lahe besede „Corrie- rove" od malo dni poprej : Lahi so upri- zorili demonstracijo, ostentativno in pretirano, kakor vse, kar napravijo, ko rai- slijo doseči impozantno. Da se je kronalo nesrečno početje, sta se poskasili dve demonstraciji pod okni nredništva „Gazzettino popolare", ki se je osmelil braniti duhovnika Gre- gorčiča zoper nesramne napade „Corrie- rove", ki je pozneje tudi to moral pp- praviti. Uboga aapaäcena mladež I Če nima drazih svetil, nego onih „Corrie- roTih" pristašev, naj le gre spat v temo". LISTEK. Senca. A. M. bar. G a m e r r a. Ledeni veter žvižga črez gladko valovje Donave, črez line kraljevega gradu, čez ribiäki čolo, ležeč na na- sprotnem brega. Tarn se zabavajo kra- Ijevi gosti, tu sedi preprosta dražina okoli prasketajočega ognja. On poje ve- 8elo pesmico po končanem dela, ona pripravlja Bkromno večerjo, cvetoči de- ček pa se igra pri očetovih nogah. Na enkrat se začudi dražina. — Cemu neki? Nekdo trka na okno. Tih, prijeten glas. To je akord, ki je ušel iz mra- mornate sobe kraljevega grada. Akord se je pomeSal z brizgajočim vetrom in se razblinil v neraznmnem valovanja. Ubegli glas potrka na okence in prosi vstopa. Želi si v hišico, kjer je vse gorkota in glasba: očetov smehljaj, materin poljub in otrokova igra. Deček zapazi glas. V srčece se mn za8mili; steče k okna, ali tarn vidi samo veliko palačo z dolgo vrsto razsvitljenih oken, mimo katerih Svigajo aence ple- sočih parov. „Oče, kaj smnka vedno tarn mimo sip ?" — „To so sence, drago dele". MKaj je senca, oče ?" „Senca je niČ, je kos teme". „Kdo dela senco, oče ?" • „Ljudje, otrok moj 1" „Glej oöe, kaj plava tam na po- vršja vode ?" Mož pogleda, steče takoj na krov in privleče traplo mlade deklice iz valov. — Kruti pečat smrti se še jedva pozna ua njenih potezah. Na Margare- tinem raostu je nesrečnica gotovo še živela. — „Oče, je to tudi seDca?" „Da, otrok moj dragi : senca, niö, kos teme". „OČe, so tadi to storili ljudje?" Di. Naš Tonček. Črtica. Spisal V. „Tonček, priden bodi, da boš kdaj gospod 1" je rekla mati in si brisala solzne oöi. Tonček ni dal odgovora; otožno je pogledal svojo mater in nemo prikimal. Žalosten je bil Tonček; ker je zapuščal očetovski dom, in težko mu je bilo pri srcu, ko je videl svojo mater v joka. Sicer je že davno vedel, da bo moral na jeBen v mesto, in se je celo veselil, da pojde tja, kjer pečejo vsak dan bel kruh in kjer mu oče kupi novo obleko in črn klobnk. Veselil se je in nestrpno čakal dneva, ko bo videl vprviö mesto, kjer so same lepe, velike hiše v dolgi vrsti draga pri dragi. Zdaj pa, ko je priSel čas, da se odpelje, ko je oče vpiegoval konja, ko mu je bila mati spravila perilo in en par čevljev v mal kovčeg in ma potisnila skrivaj — da ni oče videl — svetlo srebrno krono v roko, ko je videl svojo mater objo- jokano, zdaj ma je postajalo teže in teže pri srca. Ubogi Tonček, tako mlad, komaj deset let star, pa že mora z doma med taje ljadi ( „Priden bodi, Tonček in Boga ne » I je dostavila mati. Tončefc je d. .naiori roko in stc -•»*•- °č ¦> napravil z bičem križ, seuCi na v >.*, prijel vajeti in konj je potegnil. „Pozdravi strica, Tonček ! Z Bo- gom!" je zaklicala mati za vozom in äla s solznimi očmi v hišo. „Z Bogom 1" eta odzdravila oče in sin; voz je zdrčal z dvoriSča in ropotal po šircki, prašni cesti proti mesta. Mali je šla v kuhinjo, sela na ognjišče in premižljevala. Ubogi Tonček, koliko se bo moral trnditi in ačiti I Samo Bog daj, da bi ne bil njegov trud brez uspeha Če bo kdaj gospod, bo vendar dobro za njega in mogoče, da postane naš Tonček še velik gospod, ker ima veselje do knjig in mu je Bog dal dobro, bistro glavico. „Oče, bova kmala v mestu?" „Ne še, Tonček, za dve uri", je odgovoril oče in mahnil z bičem po konju. — „Oöe je res, da je v mesta vse- polno tatov ?" „Kdo ti je to pravil ?" „Teta Marijana je včeraj rekla naši marni". „Vidiš, Tonček, povsod po svetn žive med dobriml, poätenimi ljudmi tudi malovredneži", je opazil oče; „sicer pa tebi ni treba bati tatov, ker nimaš ni- öesar, da bi ti ukradli !w (Dalje pride.) D o p i s i. Iz St. Petra. — Viktor Š a vli je toraj sam pripoznal v „Soči" svojo surovost in iiberalno oliko, da je namreč po vasi kričal in zvižgal za Dr. Gregor- čičem in drugimi gospodi o priliki shoda. Pravi pa, da ni bil on in njegovi trije tovariši, ampak ogromna veüina št. peterskih mož in mladeničev. Reveža je sram, akoravno pravi, da sa ne sramaje, in zato bi bil rad, da hi imel več sebi vrednih snrovežev. A Š*vli laže in ob- rekaje. Zato ga pozivljamo naj imen u- je tiste, ki so še žvižgali in rjoveli. Ako Šavli tega ne stori, ostane grd lažnik in obrekovalec cele poätene ätpeterske ob- <5ine. Res pa je, da je ogromna večina štpeterskih mož in mladeničev odločno obsojala sarovo obnašanje Šavlijevo, „Jevanovo" in ostalih že imenovanih kričačev. Med temi, ki so se nad takim po- četipm zgražali je tudi g. Mervic, kar bi Šavli moral vedeti. Ako pa ne ve, naj praäa svojega tovariša „Jevana" ki je frčal iz Mervičeve krčme radi su- rovega obnašanja. — Šavli govori tadi o nekf>m pometanja pred pragom. 0 tem naj kar molči. Glede premoženja pa bodi Šivlija še enkrat povedano, da b\\ on nikdar ne imel sedanjega premoženja, ako ne bi bilo strica k a p 1 a n a Šav- Jija. Žtlostno nevednost pa kaže Š&vli Viktor, ako ne ve da je dobil njegov blagopokojni stric-kaplan od starišev tisto premoženje, ki ga sedaj tadi Viktor uživa, in da je sam ob zelo majhni kap- Janski službi skromno in vzgledno živel. •Če bi blagi in obče spoštovani rajni g. kaplan Šavli še živel, bi dal Viktorčku pokusiti šibo radi njegovega liberalnega obnašanja. Za danes dovolj ! Politiöni pregled. Gosposka zbornica in volilna reforma. V sredo je komisija gospoake zbor- nice končala svoja posvetovanja. 0 po- svetovanjih samih ni /.nanega nič dolo- čenega. Znan je le uspeh posvetovanj. Ta je sledeč : Gosposka zbornica zahteva, naj bo v gosposki zbornici od casarja imenovanih najmanj 150, najveö 170 ölanov. Glede plaralne volilne pra- vice je komisija po dolg! debaii skle- nila, da imej vsak državljan, ki je dovršil 35 leto, dva glasova pri volitvah za državni zbor. V zbornici bo o tem po- ročal dr. Lammasch. „Konservativna korespodenca" poroča, da je za plnralno volilno pravico glasovalo 14 članov ko- misije, proti pluralnosti 4 člani, glaso- vanju sta ae odtegnila 2. Gros Thun ni glasoval, ker je bil predsednik. Listi pi- šejo, da bo razmerje v plenuma go- sposke zbornice dragačno in da ni še gotovo, da bi gosposka zbornica sprejela pluralnost. Konservativni krogi trde, da bo tadi plenum zbornice glasoval za plu- narnost. Ako gosposka zbornica sprejme pluralnost, je cela volilna roforma v ne- varnosti. Iz Budimpešte poročajo, da so oni delegati, ki so člani poslanske zbor- nice, ondi soglasno izjavili, da bodo trdno vstrajali na svojem stališča in ne bodo niti za las odjenjali. Med obema zbornicama rnora priti do boja, ki ga poslanska zbornica sprejme. Sodijo, da pridejo k glasovanja o volilni refjrmi tadi vsi člani cesarske hiäe, ki so člani gosposke zbornice. Važen faktor v ple- mena bodo škofje in višji dostojanstve- niki, ki se doslej še niso izjavili. Ker Be čuje, da namerava cesar v gosposko zbornico irnenovati toliko no- vih članov, ki bodo sploäni in enaki vo- lilni pravici prijazni, da bo volilna re- forma imela večino, je izjavil predsednik gosposke zbornice knez Windischgrätz, da odstopi, ako se to zgodi. Avstrijska delegacija. V četrtek je avstrijska delegacija nadaljevala razpravo o proraöunu voj- nega ministerstva. Rnzprava je bila jako živahna. Govoril je tadi med drugimi delegat dr. P i t a c c o iz Trsta. V svojern govoru se je prvi vrsti bavil z odnašaji med Avstrijo in Halijo z ozirom na iz- jave zananjega ministra bar. Aechrenthala ki je v svojem ekspozeju zatrjeval, da so naše razmere z Italijo dobre. Go- vornik meni, da bi bilo preoptimistično verjeti besedam zananjega ministerstva, ker so dogodki zadnjih časov naravnoat v naBprotju z ministrovimi trditvami. Znano je narnreč, da Avstrija v zadnjem času na vseh koncih in krajih oborožuje jažne meje naže države proti Italiji. Na jažnem Tirolskem utrjuje n. pr. Avstrija že vsak količkaj strategično važen holm. Namestila je tarn vse polno vojaätva raznih branž. Posebno pa se tradi, da bi kolikor mogoče iznrila gorske čete po vzgledu italijanskih „alpinov". Na Goriäkem so se astanovile nove posadke v Ranalu, Tolminu, Gradišču in kakor se govori bodo v kratkem nameščeni vojaki tudi v Ronkih in Tržiču. V Tratu je tadi pomnožila posadka ; istotako v Palju. V Istri pa namerava vojna uprava nastaniti vojake tadi v Pazinu in PoreČu. S posebno pozornostjo se bavi vojna uprava z ntrjevanjem dalmatinske obali. Ne le Kotor, ampak tadi Dabrovnik in Šibenik hoče spremeniti v trdnjave Ako bi bile razmere med Avstrijo in Italijo res tako prijaleljske, kakor jih je slikal zunanji minister, čemu potem vse te priprave. Sicer je pa tudi postopanjo na- sproti pvstrijskira Italijanom tako, da ne- more nikakor zboljäati razmer, ker Ita- lijani v kraljestvu nemorejo ravnoduäno gledati zatiranja primorskih Italijanov. Dobro razmerje med obema državama je le tedaj mogoče, če bo Avstrijska vlada apoštevala upravičene zahteve avstrijskih Italijanov. Vse pa kaže, da tega avstrijska vlada ni voljna storiti, kar |je razvidno iz njenega postopanja proti zahtnvi ita- lijanskega vseučilišča v Trstn. Delegat Biankini je izjavil, da Dalmatinci ne bodo mirovali prej, predno Dalmacija ne bo priklopljena k troedini kraljevini. Balkanska politika je napačna, Avstrija naj prepusti Bilkan Slovanom. Z Ita- lijani no Hrvatje lahko prijatelji, le da Italijani na miru puste vzhodne obali adrijanskega morja. Del. Klo faö je go- voril proti trozvezi. Del. Kramar je priporočal zvezo z Rasijo. Deželni zbori. Deželni zbori so sklicani na dan 27. oz. 28. t. m. Sklicani so vsi, razan goriškega in kranjskega; glede sklicanja istrskega in tirolskega se vrše še poga- janja. — Meseca februarja bodo dež. zbori zopet sklicani, da se tedaj posve- tujejo o volilni dolžnosti. Poraz nemske kolonijalne politike v nemškem državnem zboru. V četrtek popoldne je imel državni zbor nemäki svojo sejo. „G^ntram4 je predlagal, naj vlada s prvim marcem zniža število vojaštva v jugo-zapadni Afriki na 2500 mož. Državni kancelar grof Biilow je dejal, da je ta predlog ne- ßprejemljiv. Svoj govor je zakljuöil z be- sedami: „Ako sprejme zbornica ta pre- dlog, nemorem pred neškim narodom in zgodovino Nemčije zagovarjati in pod- pirati take kapitulacije". Pel glasovanju je bil s 178 glasov proti 168 odklonjen dodatni kredit za jažno-zapadno Afriko, nakar je Biilow v cesarjevem irnenu razpustil državni zbor. Boj proti cerkvi na Francoskem Ker se Vatikan ni udal zahtevam francoske „svobodomiselne" vlade, je za- čela ta z vso silo preginjati dahovščino in škofe. Sklenila je da duhovniki izgube penzijo, župnitri naj se izženo iz župnišČ, kjer naj se nastanijo poštni uradi, äkofje morajo iz svojih palač, deloma naj se izženo celo v tujino, semeniačniki pa mo- rajo v vojake. Najprvo je vlada ižgnala zastopnika papeževega nuucija, monsi- gnora Montagninija, Papežev tajnik je dejal, da ga to ni presenetilo in da je pripravljen äe na hujäe stvari. Dne 12. t. m. je moral zapuatiti svojo palačo pa- riški nad^kof Richard ter se preselil v stanovanje po3lanca G^china. Zapastili so svojs stanovanja že bordoški, mende- ski in štbrijenski škof. Ko je zapuščal svojo palačo škof v Nantu je prišlo do velikih nemirov. Sveta stolioa je neupogljiva in bo nadaljevala boj za življenske interese cerkve. Mnogo francoskih vplivnih listov obsoja divjanje vlade. — Gerkva so se hoteli polastiti anarhisti, ki so naznanili vladi ondi službo božjo. A vlada jim tega ni dovolila. Katoličani bodo imeli slažbe božje po zasebnih hišah. Gotovo je že sedaj, da neposredno vodi eel boj francoska framasonska loža „Grand Orient". Italijanska duhovščina nabira milo- dare za srancosko duhovžčino. Za jutri, t. j. nedeljo, je pričako- vati, posebno v severni Franciji velikih nemirov. Darovi. „Za Šolski Dom" - Predsedništvu so plačali: g"""*l|i Ti Ti ->'tBvlja"?oČn" ^ cTlcl Šesto UstLuOVir. o tL.J K; ^ »f Zirli, pisarniSki nfioijai v Tolminu 4 K. Zi božičnico: V. Bežek, ravnatelj v Kopru 5 K; družina Križnič v Kanalu 10 K; Andrej Lašič, okrajni Š01. nadzornik v Tolminu 3 K; Žnidarčič", vi- kar v Gradnem 5 K; Ivan Koršič. kurat vojna mornarice v Palju 4 K; dr. Ant. Gregorčič, v Gorici 20 K. Božičnica. l. L;ubezen tvoja, rod slovenski, Ljubezen sveta, ljud kräöanski, Naj vžge se, vaplameni ti spat! Pokaži jo možato, djanski; Za to zarod bo vedno vnet. 2. Glej kmalu bo Zveličar rojen, Kristjan ga gledal bo pobožen, Med nami bo človeka Sin, Ki bil neskončno je premožen, Dj prišel reven z visočin. 3. Oj rod slovenski, glej Siroto Polözeno na slamo borno : Odpii roke, odpri sree, Žrtvuj za deco svojo vzorno, Spet „Šolski Dom" spominja te. 4. Božičnico nabavi deci, Obriäi solze v Praznik mili, Srcö uteši starišev, Ki zrejo mladež v revi, sili; Naj gane joka te odmev. 5. Prišel za to bo dan plačila ! Kar blagega si srčno storil, Povrnil bo zarod in Bog; Ker si se v blagor brata boril, Te reäil bo G^spod nadlog. D. G. Doälo naäemu apravništvu : R. Čaček prof, v Gorici drugi polletnl pris- pevek 15 K. Z*i božičnico 3 K. M. Štru- kelj vikar v Čez Soči 10 K. Na mesto venca na grob Siinona Gregoröiöa po Trgovskem in obrtnem ; društva v Gorici je došlo našema nprav- j niätvu: Gg. MozetiÖ J. 5 K; Kopač J. 5 i K ; Kregau 5 K ; Drnfovka Ivan 5 K ; ¦ BreSčak 5 K; Zajec Alojz 5 K; Zornik ! Jožef 5 K; Kauciö F. 5 K; Koren A. 5 K; Pregrad 5 K ; Goriško vin. društvo 5 K Kravos 1 K ; Černigoj 1 K ; Živic 2 K Cotiö 2 K; Kuštrin 4 K; Kutin 1 K Drašček 4 K; Hedžet 3 K; Šuligoj 3 K Kožuh Vincenc 1 K; Ferant S. 2 K Goriup Ivan 160 K; Fon Anton 2 K Koritnik Ant. 3 K ; Gril Jakob 2 K ; Pe- j čenko Ant. 6 K; Krušič 4 K; Kauöiö Ivan 2 K; Birsa Peter 2 K; Cigoj in Nemec 3 K ; Draäöek AI. 3 K ;w Kerše- vani in Čuk 2 K ; Rovan 2 K ; Černetič 3 K; Poveraj Martin 2 K; Črne Sv. Gora 1 K ; Čufar Karol 3 K ; Primožič F. optikar 3 K ; Saanig in Dekleva 10 K; Kocijančič 1 K ; BratuS Jakob 1 K; Valeotinčič 2 K; BizaU 2 K ; Graden Peter 1 K; Mozetiö Alojz I K; Rasjan Franc 1 K; Obidiö Ant. 2 K ; Tašar Albert 1 K; M*knc Ferd. pyrotehnik 5 K; Štolf* 1 K; Hmlič 2 K; Kralj 2 K; Bitežnik 2 K; Kodrič Štefin 1 K; Hvalič Vinko 1 K; Uršič Filip 1 K; Bajt 2 K; Kranc Josip 2 K; Boslan 1 K; Šorli vitez 20 K; Tvrdka Ant. Bolko 5 K; Križnič Kenal 10 K; Medved 5 K. Sku- paj 20560 K. V Tolminu nabralo ravno isto društvo: Gg. Gibršček Oökar 20 K; Ca- zafara'Ludovik 10 K; Vrtovec Andrej 10 K; Henrik pl. Z rnfeld 5 K; R^jc Ivan 4 80 K; Gdberšček Ivan 2 K; Josip pl. Premerstein 2 K; Kaučič Viljem 2 K; Kaučič Andrej st. 2 K; Kaučič Andrej ml. 2 K ; Davetak Terezina 2 K ; Šorli Ivan 2 K; Brešan Oskar 2 K; Berlot August sod. oficial 2 K; Presl R*jmund 1 K; Presl gospa 1 K; L-ihirnar Peter 120 K; Pddolini Lorenco 1 K; Gdtej gospa 1 K ; Kiemente Josip 1 K ; Brav- nicar 1 K; Gtberäöek Jnlij 1 K. Slcupaj 76 K. Srčna hvala! Za Gregorciöev sporaenik. France Hraäovec, c. kr. okr. sodnik v p., starostna Slovencev v Graded 10 K ; Karol Bunc, aodni oftcijal v Komnu 5 K ; vodätvo sole v Prvaöini 18 K, in Bicer župnik — kateint Jožef PrimožiČ 5 K, naduč. Josip Orel 5 K, gdö. uö. Ester Bizjakova 5 K, prdds. kr. ä. sv. Vinko Gregorič 3 K ; Ignacij Lah, c. kr. carinski oficijal, 5 K ; Anton Kjanöic, deželni odbornik, je izkupil iz dobitka na veselici v Podgori 10 K, ter daroval še 50 K ; France Zucchiati, posestnik v Medani, 10 K ; mestni župan ljubljanski Ivan Hribar 50 K ; župnik Ivan Vrhovnik v Ljubljani 15 K; Fran Ksaver Maäko, župnik pri Mariji na Zili ob Beljaku, 12 K ; Ludovik Koželj, učitelj v Žužemberku nabral v veseli družbi 4*67 K; gospa Franja Bratuä starinarica, nabrala v ve- seli družbi pri G)tiČu v Ljubljaui 150 K; čisti dohodek koncerta v hotela „Ilirija" v Ljubljani 7114 K. Domače in razne novice, /adnje (ire^or^iYcvo psiho. — „Slovenec" piše: „Dne 14. novembra je Simo Gregorčič pisal premil. knezonad- škofu goriškemu sledeče pismo: „Vsojam se izročiti Vam Jeremijeve solze. Izvolite pregledati v koliko so skaljene. Eklezi- jastika nienda ne preložim : pretežak se mi zdi; pa tudi ko bi se ga lotil, — bi me gotovo prehitela smrt. Sespoštljivim poklonom Vaši Presvetlosti prevdani Job - Jeremija. Dne 12. novembra t. 1. je bil rajni pesnik zadnjikrat pri knezonadškofu dr. Sedeju. Pesnik je vladiki povedal, da misli, če mu Bog da zdravje, poslove- niti v verzili svetopisemske pregovore. Nadškof mu je svetoval, naj se loti raje slične svetvpisemske knjige, lepše, bo- gatejše in bolj podučljive, namreč Ekle- zijastika. Nato je premilostljivi dobil v dveh dneh ravnokar objavljeno pismo pesnikovo, Pesnik se je na njem podpisal z imenom Job-Jeremija. To dokazuje, kako tesno spojeni so bili ti svetopisemski motivi z njegovo dušo in da je Job naj- lepši simbol vsega pesnikovega življenja in mišljenja že od mladega in ne — delo bolnika, kakor domnevata ljubljan- ski magistratni uradnik Anton Aškerc in neka Marica Bartol Nadlišek. Aleksandrijski Slovenci in Gre- gorčičeva smrt. — \z Aleksandrije smo dobili 8ledeöe vrstice: „Vest o smrti ne- 8mrtnega našega peanika Simona Gre- gorčiča je z žalostjo napolnila Slovence v Alek8ardriji. — Sei je tudi on od nas, — ostani pa njegov dah med nami 1M Duhovske vcstl.—Preč. gosp. dr. Frančišek Knavs, dosedanji kurat na Livku. je imenovan za f.upnika - dekana v Cerknem. Cestitamo ! — Č. g, Valen- tin B a t ič, I. kaplan v Tolminn, gre za karata na Livek; č. g. Albert Leban II. kaplan v Tolminu je imenovan za I kaplana v Tolminu; č. g. Krištof Tom- ä i č, novomašnik, gre za II. kaplana r Tolmin. Umrla je v Molvah na Hrvaäkera gospa Ana vdova Znideräiö, matt gimn. profasorja v Slov. Gorici gosp. Fr. Žnideršiča. N. v m. p. 1 Umrl je 6. t. m. v Doberdobu 24- letni mladenič F e r 1 e t i č Andrej. Bo- lezen si je nakopal na orožnih vajah, od katerili je prišel 27. minulega meseca. — V Sežani je umrl g. Janko Ž n i d a r- š i c, uradnik okrajne blagajne. „TrRovHko obrtno druStvo" je imelo v četrtek svoj prijateljski seslaiiek pri Katniku. Predaval je g. dr. P u c o trgovskih pomočnikih in njili razmerju do šefov. Po predavanju je bil razgovor o |volitvah v tržaško zavarov.] zoper nezgode. Govorili so gg. A. G a b r š č e k, F. Krem žar in I. D o 1 j a kizSolkana. Agitacijo je prevzel društveni odbor. Splošno je bila opaziti nevolja pol. društvo ,.Edinost" v Trstu, ki ni začela stvari poprej, in posebtio na Goriškem ni nie storilo, akoravno je obljubilo, kakor se nam iz Ljubljane poroča, da bo ono preskrbelo za agitacijo na Go- riškem, Dne 23. t. m. ima društvo dru- žinski večer pri „Jelenu". Predava g. dr. Dereani o h ig i j e n i. Poroka v adventu. — Malce čudno ali resnično. — G. Jos. S o r č, učitelj v morskem sv. Križu &e je poročil dne 8. dec. t. 1. z dražestno gospico Wfarico P 1 e- sovo iz Devina. — Slovesnost se je vr- šila tiho primerno reanemu öasu in ka- kor se spodobi odlični narodni in krščnn- ski družini. — Društvo „Lidijau je na- redilo na čast novoporočencema lep sla- volok pred hiäo nevestino z napisom v v sloveaskih barvah : „Na zdar !u —„La- dija" je storila s tem svojo dolžnost, pri- znavajoč svojemu biväemu učitelju petja lepe uspehe na polju narodne probuje in pokazala svojo dolžno healcžnost na- sproti gospici Mirici kot svoji dolgoletni in vsestransko požrtvovalni podpornici. Zato jim draštvo „Ladija" kliče na laz- stanku veseleč se njune sreče : „Na mno- gaja Ijeta 1 Bilo sretno T Premnlo izobrazbe. — V Gorici živi 6000 ljudi, po veöini Lnhov, ki ne znajo ne brati, ne pisati. To je laäka kultura 1 Siiep je padel včeraj po noöi v Gorici. Ležal je, ka&or bela tanöica. Zju- traj je izginil. \ Kmetijsko društvo v Št. Petra je nakapilo maogo dobrega vina ol svo- jih društvenikov in ga po nizki ceni toöi v Bvojih proatorih. Predaja ga tudi na debelü. Na to torej opozarjamo vse so- mišljenifce ! Visoka starost. — V Orehovljah pri Biljah je amrla pretekli petek 29. novembra Katarina vdova Kogoj roj. Po- javnik v visoki starosti 99 let. Ranjka je bila roj en a v ^ovodnjah 22. novembra 1807, poročena 1. 1830 ter bila do zad- njega pri zavesti in trdnega zdravja. Smrt goriške Slovenke v Alek- sandriji. — Iz Aleksandrije nam poro- čajo : LJmrla je 19 letna mladenka Marija Mozetič dne 4. novembra v evropski bolnici, previdena s sv. zakramenti. Doma iz Renč pri Gorici, je služila najprej v Eahiri in nekaj mesecev letos v Aleksan- driji. Njen brat Karol, ki je prišel en teden poprej v Aleksandrijo, in ravno tako dve njeni sestri, ki sta že dalje časa ta, so pokazali iskreno medsebojno lju- bezen o bolezni in smrti svoje sestre. Preskrbeli so ji lep pogreb dne 5. no- vembra popoldne. Naj počiva v mirn ! Jnvna /ahvald. Veleučenemu gosp. prof kandidalu v Gorici dr. KaroJu Capudru izreka podpisani spodobno zahvalo za poljudno znanstvena preda- vanja iz fizikalne geografije v takajšnjein izobražcvalnem društvu ter se vrlemu gospodu priporoča še zanaprej. 2a odbor izobraževaluega društva „Soča" pri Sv. Luciji: Peter M u n i h podpredsednik. Na Truovem so po poldrago- letnem tradu in boja vendar dobili ža- pana. Izvoljen je bil Janez Fon, kmet in cerkveni kljuöar. Torej konec reknrzov in vse komedije. Obciuuku volitev na Libuänjem je c. kr. namestništvo razveljavilo, ker se je preje vršila predno je preteklo osem dni po razglasu. Nova volitev bo v pondeljek dne 17. t. m. — je že raz- glaäena. V Bregiiiju so jako slove3no sprejeli novrega žapnega apravitelja A. Mateliö. G-jl dan so pritrkovali; poatavili so dva slavoloka; županatvo starešinstvo ga je pozdravilo pri alavoloku; bilo srečno slažbovanje. Hazglcduice „družbe sv. Cirila in Mctoda". — Od družbenega odbora sino dobili sledeče : „Družba sv. Girila in Metuda" v Ljabljani ponavljaje opozarja svojih iz zlatne Prage doposlanih božičnih razglednic. Oddalo se jih je že sila ve- liko ; a jih ima äe veö v založbi. Segajte, Slovenci, po njih in čestitujoč ž njimi svojim dragim podprite ob enem äe nas, ki Varn želimo najveselejega božiča in blaženega 1907 novega leta. — Radi tež- koč ob dopoäiljatvi pa jih ne oddajauio manj nego 100 komadov in ne pošiljamo nikamor in nikomur na ogled. Vodstveni odbor jim je namreÖ prisodil trajno umet- nižko vrednost. Blejski grad, ki je na prodaj, na- merava kupiti kranjski deželni odbor. Dosedanji posestnik Mahr zahteva zanj 1,200.000 kron. SlovenskI trgovski x>otiiikl snu- jejo svoje draätvo. Dne 16. t. m. sklicu- jejo v Ljabljano v ta namen sestanek, ki ae vräi v „Nar. Domuu ob 10b. do- poladne. Cerkvcui rop. — V Šibenika v Dalmaciji so vlomili v noči od 10. na 11. t. rn. tatje v žapno cerkev ter akradli 8 podobe Matere Božje vse dragocenosti, ki so jih Mariji prinesli v dar pobožni verniki, v zneska 20.000 K. Društva. Tabilo na Božičnico, katero priredi dekliäka sola „Elizabetišče" v Tomaja, v äolskih proBtonh dne 26. in 27. decem- bra 1906 in 1. januvarja 1907. Vapored: 1. Božična pesem: „Zveličar preljubi", Bervar. 2. Razne deklamacije: a) „?o- zdrav", b) „Božični darovi" (prizori v pogovorih), c) „Novoletne". 3. Božična Pesem : „Podttti hočem", Bervar. 4 „V pryi noci", igrokaz v treh dejanjih. Pri- Z°H iz pastirskega življenja na betleh^m- 8^ih paänikih. Priredil Silvin Sardenko. ^- Vmes se poje in svira na harmonij in 8O8Ü : a) Božična pesem : „Radaj S4 člo- veku, Bervar: b) „Zvezda", Nedved; c) »Večernica", Dar. har. I. Žirovnik. 6. Živa slika: „Pastirci in sv. trije kralji pri ja- 81 can". 7. p0 dovršenem vsporedu sledi saljivo sreekanje z raznimi dobitki. Sreč- ke SB prodajajo po 10 h. Začetek veselice ob 3. uri pop. Vstopnina 40 h. Bedeži 1. vrato 1 K, II. vrate 60 h. Ker je čisti preostanek nameiijen za novo zgradbo »Elizabetišča", ne stavljajo se meje do- brotvorrioöti, terse sprejme hvaležno vsak dar. K obilni udeležbi vabi uljudno „Eii- zabetišče". Književnost in umetnost. f Ferdiuaud Brunetiere. — V Pa- rizu je 9. t. m. umrl Ferdinand Brune- tiere, veliki francoski pisatelj. Rojen je bil t. 1849, dne 19. jalija. Bil je urednik revijo „Revae de Deox Mondes" in clan francoske akademjje znanosti. Bruaetiere je bil globoko prepričan katolik in zna- menit znanstvenik. Najznamenitejäe je njegovo delo „Znanost in vera". O fran- coski literatari je mnogo pisal, najlepše njegovo tozadevno delo je o „renesanci idealizma". Z^odovina francoske književ- nosti, ki jo je spisal on, je ena najbolj- äih. Gospodarske vesti. Dragiuja. — Od 1. dec. naprej so podražili kravate za 10%- Vino bo drago. — Sedaj so došla na Danaj poročila o letoänji trgatvi po celi morarhiji. Letos se je pridelalo mnogo manj vina kakor v preteklih letih, vsled Cesar je cena vinu zelo poskočila. Slovanski svet. Češki profesorji v Sofiji. — V zadnjem Časa je bival v Sofiji radi znanstvenih študij profesor slovanskega prava na praäki aniverzi, g. dr. Karol Kadlec. Cbtal je tarn tadi Čez zadnje dni, da se adeleži jabileja bolgarske antverze in bolgarske kajige. Bolgarsko naučao ministcrstvo zoper nemoralnc dopisnice. — Neka- teri bolgarski knjigotržci in trgovci so razširjali po posredovanja nčencev celo najnižjih razredov nemoralne ilastrovane dopisnice. Zivoljo tega je naačno mini- sterstvo sedaj izdalo okrožno pismo vsem äolskim nadzornikom in ravna- teljem, da naj rabijo najgtrožj» srei'jtva zoper to nesramno trgivino in nüj He celo Btrogo kaznjnjejo nčenci, pri katerih bi se našle enake dopisnice. Strah jiižne Ruiijc. — Strah prebivalstva vse jnžne Rasije je morilec in ropar Vazilij Kolokov, ki ga imenuje ljadstvo „Dämon". Oblasti v Odesi so izdale v zadnjem časa oglas, kjer stoji, da je izvräil Kolokov 50 umorov in tri- krat toliko vlomov in ropov. Že pred 18. leti so gi obsodili vsled dvojnega v Paltavi izvršenega umora na 12-letno prieiino delo v Sibiriji, a „Damon" je srečno nšel in se priklatil nazaj v južno Rasijo ropat in morit. Njegovo ime je. strah vsega tamoänjega prebivalstva, a do zdaj se še ni posrečilo napraviti konec njegovim grozodejstvom. Kolokova so že ätiriindvajaetkrat vjeli, a vaelej jim je srečno všel, še predno je stopil pred preiskovalnega sodnika. Pred par tedni so ga vjeli v Kuraku, kjer je izvräil s svojo navadno hladnokrvnoBtjo zopet dvojni amor. Nato je priäla iz Olese, v katere obližju je najbolj moril in ropal, brzojavka, naj ga odpošljejo tako tja. Oblasti v Karska so to takoj storile, a spotoma je Kolokov zopet všel. Brzo- javka, na karskega policijskega äefa od odeäkih oblasti poslana, se je izkazala kot ponarejena. Poslal jo je gotovo kak zaveznik Kolokova. Poziv na usmiljcna srca! (Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brez- poselne služklnje.) Nemoremo pobliže raziskovati vzro- kov, radi katerih na tisoče slovenakih deklet zapašča svoj tihi dom in drvi v velikome8tno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici le reväöina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svojim stariäem poma- gati, se ločujejo s težkim srcem od lju- bega doma in gredo v nepoznani svet s strahom in apotn. Z velikim tradom so si prihranile iomaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkašenosti, brez poznanja tujega jezika, nevedc za veli- komestne spaöenosti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj in gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdtinec. Nevarnost je tem večja za po^ameznice) če potajejo same brez sprsnutva, Veökrat je tako potovanje samo že patovanje v pogubo. Toda tadi, 6e so naze mladenke sre5no dospele v meato, kamor so bile name- njene, ni še končala na-nje nevarnost. Zlogla8ni brlogi so razprostrli s^oje mreže na vse konce in kraje, da dobe novega svežega plena. Bistrema oceau satnnskih pomagavcev in pomagavk ne izbegne nobeno neizkašeno dekle, ki iz- stradano in izmuöeno od dolgegi poto- vanja stopi omahovaje prvikrat na tla velikomeatnih postaj navadno ob omam- Ijajočem svitu električnih lači, z boječira pogledom in težkim srcem — nevede kam. V zadnjem <5asa so sicer hvala Boga po postajah posebne varahinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripete svetinje „Matere Božje dobrega sveta". Toda število teh je še premajhno in zato so na novo došle mladenke äe vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napreduje dan za dnevom. Nevar- noat za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temvač tadi obmorsko mesto, kamor se steka najpodlejäi živelj vseh yetrov. Omenjene varnhinje spremljajo slovenska dekleta v „Zavod sv. Nikolaja". Toda večkrat vedo slovenske mladenke že doma, da obstoji v Trstu ta „Zavod" in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi äle domov. Z materinsko Ijnbeznijo sprejema „Zavod" v svoje na- ročje te neizkušenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju potrpež- Ijivo vsposablja za novo življenje po službah, opozarjaje jih na dolžnosi, ki jih čakajo in na čednosti, katere morajo imeti, svareö jih pred nevarnostmi, ki jim bodo znale pretiti. Res preimenitno socijalno delo opravlja „Zavod" v korist norodoälih deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za one služkinje, ki iz- gube službo in morajo čakati, predno dobe novo. V meato dospela dekleta pri- nesejo seboj.nedolžno in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabičevale ob slovesu skrbne matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta delj časa v mesta, vi- dijo, slišijo in izkusijo mnogo pohujšljivega, tako, da raste za-nje tudi nevarnost lastne- ga pohojäanja. Če tedaj izgabe slažbo in nimajo nikakega opravila in morda tadi ne sredstev, so naravnost v obapnem položaja. Za take je ravno „Zavod sv. Nikolaja" močna obramba. Mirno preno- čišče, zdrava hrana, primerno delo, dru- žinsko življenje, lepi naaki, lažja prilož- nost za novo službo, vse to daje brez- poaelni služkinji novo čednostno moč in veselje. Kdor vse to oitu, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je „Zavod sv. Nikolaja" in vsakemu^ dekletu, ki pride v Trst, ali pa 6e v Trsta izgabi slažbo in si ne more precej dobiti drage, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljub- kinje, še bolj potrebno je, da se ta „Zavod" pomaga vzdrževati. Sveta dol- žnost vsakega je, da po svojih močeh podpira „Zavod", ki nima nikakih glav- nic, temveö äe dolgove in primankljaje. To ne izvira morda od napačnega gos- podarstva, ker vsakomar je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni stroäki pa naravnost ogromni. Koncem meaeca novembra je bilo 339 K 44 st, koncem oktobra 368 K 23 st., koncem Beptembra pa celo 400 K 39 st. primanj- kljaja, in ta primanjkljaj trpe navadno osebe, katere so za „Zivod" itak že mnogo žrtvovale. „Zavod" vzdržajejo le milodari. Zato se vsak äe tako majhen dar hvaležno sprejme. Olkar obstoji zavod, je v njem naälo varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. „Zavod sv. Ni- kolaja" nima namena vabiti dekleta iz deiele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za daäni in teleani blagor onih deklet, ki so primorana is- kati v mesta vsakdanjega kraha. Z zdru- ženimi močmi ohranimo si ta velevažni in prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogi. Trst, dne 6. dec. 1906, na praznik sv. Nikolaja. Karla Ponikvar pred8ednica. Roža Gregorin, podpredsed- nic*. Maša Grom, blagajničarica. Marija Žjtnik, voditeljica. Franöiäek Gastin, duh. voditelj. 75-letnIca cigare. — Gigara praz- nnje letos 75 let, odkar je priäla na svet Poprej so kadili le iz pip. Kopniškega stotnlka bo nemäki cesar najbrže pomilostil. Velika železuiška uesreča se je zgodila 11. t m. na Ogrskem v županiji Marmaroä. Bliza vasi Kerdina je želez- niäki most. Ravno, ko je voztl preko njega vlak, v katerem je bilo polno kmetov, vračajočih se s sejrna, se je zrašil most in padel z vlakom vred v prepad. Ubitih je veliko. Papežcv telesui zdravnik je po- stal namesta umrl eg a Lapponija dr. Ve- nezia iz Benetk. Dr. Venezia se ne pre- seli v Rim, ampak ostane v Benetkah. V Rm gre, kadar bo pozvan. Naroeaite in sirite list 1 npjnr J Vy A X \J vj Igralei na citre dobe 6 iger za citre in katalogv 1907 zastonj J. Neiiklrcmer, Görkau (Češko) „lilüJdöLd /dill lip , Gorica, Yia Sipori 1 Za zimski čas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volnp, fUnele, forUajno, aakao za moške in dijaäke obleke, svilo zh bluze, salonske preproge, zavose, odeje, äivane kuverte (Steppdecken), žime, volne perje itd. Blago na hope, Konkiircnca izkljncena. P. n. Dovoljujfm so Vrts prositi, da nas o pntrebi počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse naäe novcsti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blagt, kojn Vatn po^ljemo ra- dovoljno franko na dom, da se prepričato o naši zares bocrati zalogi in izberi, ki se Ihhko meri z vsako, tadi najmoder- nejäo trgovina te stroke. Nadejaje se t)lagohotnega apoätevanj« naše prošnje, bilje- žimo s spoštovanjem Teod. Hribar. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnjco v Go re na Kornju St. II. i kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. ZORNE HE št. io uG,:rka st. 10 Poshtisife in priporočitc « —^ , = izaclhe = I Tydrooe tonarne hianil I pPragiVIII. Cenopniftzasfonj. Ne pozabite! Kje sevkupi gotove oblcke in blago za mo/kc obi eke? Nikjer drugje, kakor pri ¦ M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ za liožiče za-sc ali pa za darila za Božične praziiike. S tern se preprints, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrst- nega blaga. Te jako nizke cene veljajo sa- mo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku št 5. *o mizar in v lesni trgovec v PoflEori, na oeIü noveaa ielezniäeia mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga iu mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuskih posod, atiskaluic itd. Električna -¦ žepnaluc vedno uporabljiva. Mai pritiak s prstom, razžari svitlo električno svit- lobo. Brez vse nevar- nosti lahko in priročno nosi se v žepn in npo- rablja delj časa. Izrab- Jjena baterija, nado- j mesti se lahko z novo. ! Cena komplektno K 3; s povekševalno | lučjo K 4 ; nadomestna baterija K 1. Pošilja po povzetju •F. König, Elektrotehnik. Dunaj, VII., WestMnslrasse Nr. 36. Prodajalci velik rabat! »W gp <3P W W W ^O <3C <3P IP 3C W ^t> <3P <» ^? <3^ «XMJP *3O W Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v stcklenicah, kojoga prislnost so jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m /a ia /a /a Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kiln in od cnega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- niann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. „NflRODM TISKflRNiT ::: 0 Corici, ulica Vetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povscm novimi ^ *<$J<\ črkami, okraski in finini papirjem, ^r2\ 'ršJMh. ter more prevzeti vsa v ti- ,š|$\$ Ä, skarsko stroko spa- MW^ß ^/fei'/&i'A<'z\ daioča dela ^^&J-^^a TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo -^ Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o ^ Sprejenmice , 1 Plakate ooo ,*\/ itd. itd. ^C ___________^ oo ,Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe . Jedilnc liste ^. ooo Etikete * itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence --.---- I 0 priliki briikc žalosti, .katero nam je provzrocila nenadna * zguba našega ljubljenega soproga, očcta oziroma tasta gosp. ilNTON SULIIiil, urarja, župana občine Bovec, člana eenilne komisije, predsednika olepševalnega in pogozdovalnega društva, uda cest. odbora itd. itd. dajalo nam je obilo spoštovanje, ki se je izkazalo pokojnikn ob času pogreba, in sožalje, ki se nam je izražalo ob njegovej sinrti, od mnogih stranij, obilo tolažbe. Zato si štejemo v prijetno dolžnost, da izrazimo tem potom javno zalivalo posamcznikoni, korporacijam in drnštvom, ki so na katerikoli način častili spoinin pokojnika, a nam lajšali britki vdarec usode. V prvi vrsti bodi izražena najtopleja zahvala tukajšnjeinu gosp. zdravniku dr. Krajgherju na prcljubeznivej požrtvovalnosti ob kritičnem času bolezni, ki je daleč prcscgala dolžnosti človckoljiibnega zdravnika. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo na vdelcžbi pri pogrebu gosp. okr. glavarju, g. davčnemu nadzorniku, g. bovškemu sodniku, gg. uradnikoni davkarije, sodnije in pošte, gg. zastopnikom bovške ob- činc in cestnega odbora, veteranskemu in gasilnemu društvu, gg. pevcein za vbrano petje, gg. županom iz okolice, vojaštvu, orožnikom finančni straži, vodstvn ljudske sole, za vdeležbo z učenci in slednjič vsemu slav. občinstvu. Nadalje izražamo udano zahvalo vsein p. n. darovalcem pre- krasnih vencev, kakor: Občini Bovec, Cestnemu odboru, uradnikoni davkarije in sodnije, Olepševalnemu društvu in družini Trobina. V BOVCU, dne 7. decembra 1906. Žalujoči ostali. Ccpiči vinorejshe sole St. Polo pri Tržicu Priporocam krepke in jako korenite, v ru- meno ribolo, doniači refosk, nierlot, glero garganijo in kraski teran cepljeiie, 50—150 cm dolge mladike. Adolf Gemmrig-. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Rojohi! hupujte narodni holeh „Solshega Doma". Brockhaus Coiiversatioiis-Lixikon še nov na prodaj za 60 K. — Kje pove naše upruvništvo. Iff na pnlika! Namesto 18 K, samo 7 K. Krasnarem.glo- rija Rrebrna ara B Bmočnimi po- krovi lepo gravirana, natančno idoča 31etno garancijo, proti povzetja za 7 K J. Konig, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahngasse 36. ,CentFaIna posojikiea6 rcgistrovana zadruga v Qorici, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečno odplačila v pctih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po l\\ na vhnjižbo po S°|o z ^elo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera y za hranilne vloge je nespremenjena. '