LETO Vil. STEV. 39 KRANJ. 25. SEPTEMBRA 1954 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 300 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Korak naprej Zadnje čase se na Gorenjem intenzivno razpravlja o Armiranju komun. Pred kratim je o tem vprašanju razpravljal sekretariat Okrajnega °dbora SZDL v Kranju, v povelj ek so o tem govorili po-'ianci iz radovljiškega okraja ^ sestanku v Radovljici, v to-^k je bilo posvetovanje s pred-*tavniki nekaterih občinskih zborov na okrajnem odboru v branju, v sredo se je sestal Menum Okrajnega odbora SZ-v Radovljici, za 28. sep-*ember pa je sklican plenum trajnega odbora SZDL Kranj. Prav tako bo konec meseca zapanje Okrajnih ljudskih odborov v Kranju in v Radovlji-Oba odbora bosta izvolila *kupno komisijo, ki naj bi pripravila združitev obeh okrajev, Vsek ljudski odbor pa bo še po-^bej imenoval komisijo, ki naj °i pripravila formiranje komun 158 svojem področju. Razmišljanje o novih oblikah todske uprave je stopilo torej v. Vključno fazo, v obdobje, ko ^e treba z najširšo razpravo ^končno rešiti vprašanje teri-, rtalnega obsega posameznih mun in pristojnosti komun, ki o zajete v posebnih statu-Najvažneje pa je, da se boa tih. * teh razpravah pojasni sle-'e.rnemu človeku, da je ustavljanje komun nov korak v f&2voju socialistične demokrate, da komune niso nova ad-^nistrativna oblika oblasti, ki ^1 zamenja staro, marveč, da ^e ravno nasprotno za to, da , na račun administrativne ob-•T8^ razširi samoupravljanje na določenem področju. ^1 prostora, da bi se podrobne spuščali v etimološko in ?8odovinsko razlago besede komuna. Komuna je latinska be-®*da za našo srenjo, skupnost. J Posameznih zgodovinskih obdobjih se je ta beseda različno ^Porabljala. V srednjem veku ^° bile komune n. pr. posamez-mesta, ki so se iztrgala iz- oblasti fevdalca in v ka-. tfh se je razvijala buržoazija 1,1 Pripravljala na dokončni ob-s preživelo družbeno u-^itvijo. Naj revolucionarne j ši prizvok pa je nedvomno dobila *°rnuna v vstaji pariškega pro-,etariata 1871. leta. Pariška komuna je bila prvi praktični Primer diktature proletariata. V ™ranci j i pa je komuna še da-^ osnovna administrativna e-^°ta, podobna našim občinam. Ravno zato, ker ne gre zgolj administrativne spremembe v državni upravi in zgolj za ^remembo imena, marveč za f*zvoi in poglabljanje ljudske *arnouprave, zahteva stvar teht-**ega preudarka, da se ne ustanavljajo komune samo zato, ker ,e to »moda«. Komune se bodo ^tanovile samo tam, kjer so ani vsi politični, družbeni in ^°®Podarski pogoji za nov ko-fak v razvoju naše socialistič-116 demokracije. Zato komune bodo ustanovljene povsod Enkrat. Gorenjskem so pogoji za ^»navijanje komun že dozo-re(ri. Industrija in kmetijstvo sta na tem področju razmeroma močno razvita. Delavsko in družbeno upravljanje sta že ukoreninjena v zavesti Jl*di in tudi geografski pogoji f° ugodni. V sedanjih pogojih °do komune zajele tista pobočja, so gospodarsko, družbo in politično povezana. Vse £°Tnune seveda gospodarsko ne ,° ^nma za letošnje mesto predsednik Tito, ljudstvo volivcev je bilo razvidno, da nekoliko naraslo, saj se Je zbo- leto prenizko upoštevane Ta rov udeležilo povprečno 1 od- ko torej Qstane ljudskemu ^ stotek več volivcev kot zadnjič, na razpolago še 32 mili- 3k° ,d3J„e, °el°tna „ udele!.ba jonov dinarjev za investicije. znašala 9,5% vseh volivcev. Te- Potrebe mesta Kranja so brez Maršal Tito je ob prihodu na slavnostni prostor sprejel raport komandantov in obšel postrojene štajerske brigade. 21. skupna seja 0L0 Kranj mu je v največ]! meri pripo- dvoma zelo velike §e yečja te_ mogel pester dnevni red zad- žava pa bo ta denar §e Mm njih zborov z zanimivo razpra- tudi izkoristlti ker je zmogljivo o kategorizaciji stanovanj vost kranjskIh gr„dbenth pod-in novih stanovanjskih najem- jetij že skoraj ^ lzko. mnah- riščena. Treba je poudariti, da je bilo v razpravi je bilo precej na zadnjih zborih volivcev sli- predlogov ljudskih odbornikov, sati marsikatero pikro in seve- ravno toliko, če ne še več pa da neutemeljeno besedo na ra- je bilo tudi predlogov na zbo- čun novih stanovanjskih na- rih volivcev. Ljudski odbor jemnin in stanovanjske skup- mestne občine pa je pooblastil nosti. Sicer pa so bile razprave Svet za prosveto in kulturo, dokaj živahne, s precejšnjim Svet za (zdravstvo in Gospodar- številom predlogov, ki so bili ski svet, naj v okviru razpolož- v glavnem dosedaj že v razpra- ljivega denarja dajo ustrezne vi, pa jih gospodarski svet LO- predloge in prepričani smo, da MO, bodisi zaradi pomanjka- bodo našli res najboljšo rešitev, nja finančnih sredstev, bodisi a. zaradi tega, ker trenutno še ne pridejo v poštev, za gradnjo ni . • ■ • "pohval Judi na Jesenicah bodo Tudi o tokratnih predlogih w .,, , . . zborov je gospodarski svet raz- DOCOStlll 35. ODlCtlllCO pravljal in jih po večini tudi sprejel ter jih bo skušal tudi SK0J rešiti. Kranj, 24. septembra Danes se bo sestal Okrajni ljudski odbor Kranj na svojo 21. skupno sejo, na kateri bo predvsem razpravljal in sklepal o poročilu Sveta za gospodarstvo o finančni in tržni inšpekcija. Ljudski dborniki pa bodo razen tega še razpravljali in sprejeli tri odloke s področja gostinstva in sicer: Odlok o oddajanju opremljenih sob potni- kom in turistom, Odlok o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih ter Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč. Razpravljali bodo še o garancijskih izjavah kmetijskim zadrugam v Preddvoru, Zabnici, Bitnju in Naklem za najetje investicijskih posojil ter še o nekaterih vprašanjih 's področja gospodarstva. Bolj zanimiva pa je bila vsekakor predhodna razprava o popravku letošnjega družbenega plana. Pri letošnjem popravku moramo namreč razločiti predvsem to, da je pri že omenjenih 32,000.000 vštetih 100 milijonov dinarjev kredita, ki ga je podelil Izvršni svet LRS mestu Kranju za stanovanjsko izgradnjo, kar je LOMO kot ugodno ponudbo sprejel. Višek dobička, pri katerem je udele- Razen glavne proslave v počastitev 35-letnice ustanovitve SKOJ, ki bo za radovljiški o-kraj v dneh od 3. do 10. oktobra, bodo v tem tednu tudi lokalne proslave po skoraj vseh krajih okraja. Tako bo proslava tudi na Jesenicah, na katero se je jeseniška mladina že pričela pripravljati. Na tej proslavi bo zapel mladinski zbor Vajenske šole, ki obeta v letošnjem šolskem letu lepe uspehe. TEDEN DNI PO SVETU V TRSTU ZOPET OROŽJE Po slabih treh tednih, odkar so v Trstu odkrili tajno skrivališče orožja v starem delu tržaškega pristanišča, so pretekli iteden zopet našli skrito orožje. To orožje pa je bilo skrito v bližini novega pristanišča. Vse orožje je bilo dobro shranjeno in ga je slučajno našel nek mimoidoči. SOVJETSKI ZNANSTVENIKI V RIMU Iz Sovjetske zveze je odpotovalo večje število znanstvenikov, ki bodo prisostvovali skupščini Mednarodnje geodetske in geofizične zveze. Prav tako so odpotovali v Rim trije sovjetski astronomi, ki se bodo udeležili kongresa astronomov. UGRABITEV Poveljstvo ameriških oboroženih sil v Zapadni Nemčiji je pretekli petek sporočilo, da so čehoslovaški gra-ničarji -»kakor so predpostavljali«, ugrabili dva ameriška vojaka. Njuna usoda zaenkrat še ni znana. PREDSEDNIK TITO GRE NA OBISK V INDIJO IN BURMO Indijska vlada je povabila predsednika republike Jugoslavije Josipa Broza Tita naj obišče Indijo. Predsednik republike se je povabilu rade volje odzval. Izročila mu ga je ga. Vid jaja Lakšmi Pandit med svojim obiskom v Jugoslaviji. Prav tako je predsednik Tito sprejel vabilo predsednika burmanske vlade U Nuja, naj obišče Burmo. Čas obeh obiskov bo določen naknadno. TRGOVINSKA POGAJANJA S SZ Sovjetska trgovinska delegacija, ki se mudi v Beogradu, vodi v okviru zunanjetrgovinske zbornice razgovore z jugoslovanskimi podjetji. Razgovori so Izključno na poslovnem temelju ter potekajo ugodno, tako, da je pričakovati, da bo prišlo do podpisa aranžmaja /za letošnje leto. ODSTOP PICCIONIJA Italijanski zunanji minister Piccioni je podal ostavko na svoj položaj v (vladi, ker je njegov sin direktno soodgovoren za smrt Montesijeve. Afera Montesi je, kot smo že poročali, razburkala vso svetovno javnost in se sedaj približuje svojemu koncu. Odstop Piccioni j a kaže, da je v italijanskih vrhovih marsikaj gnilega. 0 gorenjskih komunah Radovljiški in kranjski okraj naj bi se združila, na področju obeh okrajev pa naj bi se formiralo 7 do 9 komun Komunisti na Jesenicah so Pretekli četrtek se je sestal krajšanje pri zaslužku, prem«*' aktiv komunistov s področja Je- stitev na drugo delovno mesto senic. Približno 500 članov ZKS itd. To pa vsekakor ni pirav. je živahno razpravljalo o zuna- temveč je potrebno, da tako čla- njepolitičnih in gospodarskih ni kot tudi nečlani povedo svo- V Kranju je bilo v torek, 21. sept., posvetovanje predstav- občini Železniki in Zali log ter nikov nekaterih občin kranjskega okraja. Posvetovanja so se del selške ,občine. Za Poljansko udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja 'ZKS tovariš France dolino pa je več predlogov in problemih v naši domovini Popit, republiški ljudski poslanec tovariš Ivo Svetina, predsed- bi bilo zato treba toliko skrb- delu tovnih organizacij ZKS pot, če hočenno naše delo Izji nik LOMO Kranj tovariš Vinko Hafner in sekretar Mestnega neje pretresti, kako bo politič- na jeseniCah in podobno. polnjevati in se pri tem tudi komiteja ZKS Kranj tovariš Ivo Majdič. Razpravljali so o no in gospodarsko najpametne- . učiti razvoju komun na Gorenjskem in ugotovili, da doslej o ko- je ukreniti. Ustanovila naj bi Sestanek je pokazal vrsto sla- munah na terenu niso dosti vedeli in so bile zato razprave — se tudi cerkljanska komuna, v bosU P°sameznih osnovnih or- kolikor jih je sploh bilo — zelo nejasne in ljudje še niso katero bi se vključil morda še . in nekaterih članov dojeli bistva upravnih sprememb, ki se nam obetajo. Sklenili del občine Vodice in Komende. ** niso za vzgled svoji oko- so, da bodo čimprej sklicali po vseh krajih množične sestanke v nQvih gtatutih komun go ^^J^SlK' m Socia- članov SZDL in na njih razpravljali o komunah, predvsem predvideni tudi novi orgam X Ww Svth™M 1 o vsebini te nove oblike ljudske samouprave. kraievnP uunmmrav« Arimini "sucne zveze delovnih ljudi. — Krajevne samouprave. Admim- Razprava je bila izredno živah- Na posvetovanju je govoril saj stanuje v okoliških vaseh straclJ° naJ bi v celoti prevze- na jn tudi zanimiva, pokazala tovariš Vinko Hafner. Prisot- polovica delavcev, ki so zapo- la komuna; vendar bi del po- pa je nezrelost nekaterih komu- nim je pojasnil, kakšne kon- sleni v mestni industriji. Razen ^lo,v,- ^ot izdajanje raznih po- nistov na Jesenicah, ki svoja kretne rezultate je rodila dose- tega veže ta področja že sedaj danja razprava o gorenjskih ko Iz razprave na aktivu je biio tudi razvidno, ida nekatere organizacije ne dohajajo našega razvoja in se izgubljajo v drobnarijah. Prav bi bilo, da bi 0 zaključkih diskusije člani Mestnega komiteja ZK na prihodnjem aktivu poročali. Člani ZK bodo tako videli, kako so bfl problemi tudi rešeni. Uvideli bodo, da se napake odpravljajo in bodo tako dobili več vzpod- J. P trdil, matično službo, pravne osebna zapažanja preveč napi- več skupnih komunalnih naprav, nasvete, odjave in prijave, po- hujejo in .delajo iz njih poli- munah. Vendar je poudaril, da n. pr. kranjski vodovod, ki na- sredovanje s centrom ipd., pre- tične probleme. Rezultati tega bude za nadaljnje delo sedanji predlog o formiranju paja vse vasi od Preddvora do vzele izpostave občinske upra- sestanka bodo prav gotovo po- HO DAR komun |ni niti dokončen niti po- Kranja, z izgradnjo novega vo- ve- kl bl bl|e P° večini tam, zitivni, kajti v zadnjih mesecih UH KUD polnoma izdelan. O predlogu bo- dovoda v Stražišču pa naj bi ta k;ier Č° doslei sedeži občin, po je bila v organizacijah, pred- v ZADNJIH MESECIH so bi- do morali povedati svoje mne- vodovod služil tudi ljudem v Potrebi Pa bi se ustanovile še vsem v železarni, precejšnja le številne ulice preimenovane, nje člani SZDL in volivci, še Zabnici, v Mavčičah itd. po druSlh večjih vaseh. Skrb za mlačnost. Med številnimi člani Tako menda tudi v Tržiču. Za- ta mesec pa bodo o tem raz- Vendar je zaradi geografskih kl-aJevno samoupravo, za komu- je bilo tudi ukoreninjeno pre- to me je tembolj začudilo, k* pravljali tudi odborniki okraj- prilik, relativno slabih promet- nalna vprašanja, za razsvetlja- pričanje, da je na sestankih bo- sem na stavbi nasproti kine- nih ljudskih odborov v Kranju nih zvez itd., še nekaj perifer- vo, urejanje poti, za nasvete pri lje molčati kot karkoli po pra- matografa v Trižiču opazil m» in v Radovljici. nih občin, ki niso tako tesno izdajanju sečnih (dovoljenj in vici povedati, češ, da se proti veliki tabli napisano CERKVE' Razprava je pokazala, da bi povezane z naštetimi centri. Za- obdavčitvi itd., bi prevzeli kra- takim članom dostikrat pod- NA ULICA, na manjši, s hišn« bilo treba v bližnji prihodnosti to se postavlja vprašanje, ali Jeyni sveti, ki bi bili v vseh vzemajo razni ukrepi, kot pri- številko, pa PARTIZANSKA ULICA. — Verjetno Tržiča««' združiti radovljiški Sn kranjski naj te občine ostanejo še v do- teh vprašanjih zelo samostojni, okrajni ljudski odbor v gorenj- sedanjem obsegu ali naj se Bilo bi jih predvidoma več kot ski okraj, na področju tega o- vključijo v komuno. V prvem Je doslej lobčinskih odborov. Ra- kraja pa naj bi se formiralo 7 primeru Ibi se precej otežilo de- zen tega bi se zelo povečala Želrzirji v Avstriji do 9 komun. Gospodarska, pro- lo okrajnega odbora in tudi vloga zborov volivcev, na kate- metna in kulturna povezanost družbeno politično življenje bi Gorenjske je tolikšna, da bi bilo v teh predelih zaostalo za raz- treba ne glede na ustanavljanje vojem področij, ki so vključe- komun misliti na združitev obeh na v komuno. V drugem pri- okrajev. Če pa bo na tem pod- meru pa je vprašanje, če ne bi ročju ustanovljenih 7 do 9 ko- zaradi razsežnosti komune trpe- mun, potem je jasno, da nista lo solidno funkcioniranje upra- potrebna za vsklajanje njihove- ve. Vsekakor bo potrebno o teh ga dela dva centra. Kot sedež problemih še razpravljati in pri bodočega okraja se omenja tem skrbno analizirati gospo- Kranj. darsko pripadnost posameznih V radovljiškem okraju naj bi krajev, bile po dosedanjih razpravah V dosedanji I razpravi so se sodeč, formirane 4 komune. Je- najjasneje začrtale meje tržiške seniška komuna bi obsegala komune, ki naj bi obsegala pod- področje Mestne občine /Jeseni- ročje mestne občine Tržič in del ce, občino Mojstrano in Kranj- območja občine Naklo, t. j. Du- sko goro in del občine Zirovni- pije in bližnje vasi. Kranjska ca. V radovljiško komuno bi komuna naj bi obsegala poleg bile vključene razen področja področja mestne občine še pod- mestne občine Radovljica še ob- ročja občin Naklo, Predoslje, čine Kropa, Podnart, Črnivec in Šenčur, Mavčiče, del Zabnice in rih bi se vsakdo spoznal s problemi komune v celoti in pomagal te probleme tudi reševati. —sk Dopisujte v „Glas Gorenjske** ki dnevno hodijo mimo, teg» napisa niti ne opazijo Mene P* V teh dneh se mudi v Av- je kot tujca takoj zbodlo Re* striji 39 jeseniških železarjev, ne vem iz kakšnih nagibov n*J ki so gostje metalurških podje- bi bilo na večji tabli napisan* tij Avstrije ter avstrijskih sin- drugače kot na mali. Pozablj«' dikatov. Ogledali si bodo av- vost vsekakor ne opravičuje, d* strijske tovarne težke in lahke ima ulica dve imeni. Zato »' industrije. S to turnejo so je- bilo prav, da se Tržičani odlo- seniški železarji vrnili obisk av- čijo kako bodo ulico imenovali- strijskim metalurgom in sindi- Morda bo kdo dejal, da je t* kalnim funkcionarjem, ki so malenkost. Ker osebno nisem obiskali naša podjetja pred ne- tega mnenja, sem napisal teh kaj meseci. nekaj vrstic. Pred proslavu 35-letnice SKOJ ▼ Ribnem Dolga leta pred vojno in Brčko—Banoviči, proga ki je javila, da nadaljuje z delom, štiri težka in krvava leta naši mladini postala simbol, je dokler ne bo obveza izpolnjena druge svetovne vojne, ko bila prva akcija, kjer je mia- Ker pa za toliko ljudi ni bil*> BegunTe.^Došedanji občini Boh" Besnice. Vprašanje pa je, kako smo se borili za naš narodni dina dokazala, da je ostala zve- naenkrat prostora pri polaga- Bistrica in Bohinjska Srednja bo Iz občinami Gorice, Preddvor, <*g°J .in J? Jg*"}0*. del°vnih fa borbenim tradicijam pretek- nju tračnic, je stopilo Kr. vrste vas naj bi se združili v bo- Jezersko in Smlednik. Po neka- ^»"H. Je bil SKOJ «*ti, ki 3e lostl- Samac-Sarajevo, avtoput - hinjsko komuno, ki bi bila majh- terih predlogih naj bi zaenkrat vodil napredno m adino pri he- m proga Doboj-Banja Luka so na saj bi štela le okrog 5 000 v teh predelih občine še ostale, r0Jsklh dejanjih, ki so ostala v ostali trajen spomenik nasi mla- prebivalcev, a bi imela zaradi drugi pa menijo, da bi bilo ko- «»« zgodovini zlat dokument, dini. Kdo se ne spominja pre- teritorialne zaokroženosti in go- ristneje, če fee že sedaj vklju- g*1"« *° SV0]e "aloge °prav" dora Vranduk na progi Samac- spodarskih možnosti pogoje za čijo v kranjsko komuno, ker bo ^ takim junaštvom, da ne- Sarajevo? Noč in dan so peli obstoj. Nadalje bi se združili v prihodnosti do tega tako ali k*J J1*??«? prav težko najde- krampi in brneli kompresorji, mestna lobčina na Bledu in ob- tako prišlo. mo k>erkoh v svetu- da ■*» bl1 .Vranduk. Čimprej pre- je družilo narode JugoslavU;- čina Gorje v blejsko komuno. Slični problemi kot v kranj- Nič manj sveži pa niso spo- vrtan, kajti mladina je skleni- med osvobodilnim bojem, t - ski komuni so tudi v loški ko- mini na prva povojna leta, ko la> da mora biti predor gotov prav tako združilo mladino na' 20 najkrepkejših mladincev, k« so delo dokončali. Tako tovarištvo je vezalo naše mladince in mladinke jI skupnih 'akcijah. Pa ne samo 1 Geslo »Bratstvo in enotnost«, K1 Nekoliko manj jasna je si tuacija v kranjskem okraju. Tu muni. Tu je pereče vprašanje smo obnavljali našo porušeno clo Dneva republiice. Le še ne- obeh dolin. Dosedanja razprava domovino in gradili ogromne kaJ dni le bll° časa. delo pa je pokazala, da loška komuna objekte, ki so bili pogoj naši Je zaradi vode zastajalo. Nara-zajeti obeh dolin samostojnosti in nezavisnosti, va se je z vsemi močmi upirala Uspehi, ki so jih pri svojem de- napadom mladine, ki ni odne- lu dosegle mladinske delovne haila- Prav vsak mladinec na še domovine. Brigade iz vse*1 republik so na (skupnih akcijah utrdile bratske vezi, ki so D«I skovane med vojno. Da nam vse to ogromno opra^' sno povezani s svojo Ob razpravi o ustanavljanju komun v radovljiškem okraju Gre za vsebino so se v dosedanjem gospodar skem in družbenem procesu ja sno [pokazali trije centri bodo- ne /bi mogla čih komun: Kranj, Tržič in Sk. in da bi bilo treba v Selški do Loka. Ti centri so že sedaj te- lini ustanoviti železnikarsko ko- okolico, muno, ki bi združila dosedanji brigade, niso prav nič zaosta- Vranduku je junsal na skale in ljeno delo nase mladine ostan jali za herojskimi podvigi med končno so si brigadirji sredi čimbolj v spominu, je Okraju vojno. Junaštvo je zamenjal de- predora podali roke skozi ozko komite LMS v Radovljici ski*;' lovni polet naše mladine, kjer- odprtino, Vranduk je bil prebit, nil, da v okviru proslave 35^ koli je prijela za delo. Mladin- velika borba z naravo in časom letnice SKOJ organizira Zbo1 ske proge, hidrocentrale, ceste dobljena. vseh brigadirjev mladinskih de' in številni drugi giganti naše Nič drugega ni bilo na drugih lovnih brigad v Ribnem. ZbC industrije še danes glasno go- delovnih akcijah, povsod je člo- vseh mladincev bo 10. oktobri vorijo o izredni požrtvovalno- vek našel samo požrtvovalnost ob 10. uri dopoldne na slavnost' Radovljica, 22. septembra bili v zvezi z razvojem komun 1 jali o družbenem upravljanju, sti naše mladine, ki so ji bili in izreden delovni polet. nem prostoru poleg počitniške' Na današnjem razširjenem že storjeni. Povsod so namreč prišli, do za- tudi pri delu skojevci za vzgled. Na mladinsko progo Doboj— ga doma v Ribnem pri Bledu- plenumu Okrajnega odbora Zato je hil glavni namen da- ključka, da je treba družbeno SZDL radovljiškega okraja, ka- našnjega plenuma razčistiti ne- upravljanje razširiti, kajti ana-teremu je prisostvoval tudi po- jasnosti/ ,tako, da bodo lahko liza je pokazala, da so v radov-slanec Zvezne ljudske skupšči- na terenih začeli temeljiteje raz- M'iškem okraju vsi pogoji za ne iin član CK ZKS tovariš pravljati o razvoju bodočih ko- ustanovitev komun. Tudi struk-France Perovšek, so razpravlja- mun. Nadalje so ugotovili, da tura prebivalstva kaže, da je v li o problemih in nalogah bo- je razvoj komun nujen, če no- okraju največ delavstva, saj je dočih komun. Na plenumu so čemo zavirati nadaljnjega raz- industrija razvita v vsem okra-predvsem ugotovili, da je poli- voja (socialistične demokracije, ju. Gospodarstvo bo tudi brez tično delo zaostalo za konkret- To so potrdili tudi številni se- Železarne na Jesenicah dovolj nimi /upravnimi ukrepi, ki so stanki, na katerih so razprav- močen steber bodočim komu- ________ nam. O pomenu in razvoju komun so dosedaj preveč površno razpravljali o stopnji družbenega upravljanja in o novi vsebini komun. Tako n. pr. Jeseničani (Nadaljevanje s 1. strani) tega bodo lahko porabile za na- menijo, da se pri njih ne bo Odpadel bo tudi čestokrat ne- grajevanje svojih delavcev po nič spremenilo, češ da so imeli pravilen odnos posameznikov do delu, za stimulacijo proizvod- take pravice, kot jim jih daje podjetij, ko so nekateri mislili, nje in za gradnjo drugih ob- komuna, že dosedaj. (Bistvo pa da je podjetje molzna krava in jektov družbenega standarda. Je ravno v popolnoma novi vse-da lahko iz njega dobe sred- Torej se bo ta denar spet vra- bini. O teritorialnih spremem-stva za vse mogoče in nemogo- čal delovnemu človeku. Prav če potrebe. tako je z izgradnjo stanovanj- Vzemimo za primer samo sta- skega fonda, zdravstvenih in novanjske najemnine, ki so v prosvetnih ustanov. Če bodo zadnjem času povzročile precej ljudje hoteli sodobna stanova-negodovanja. Doslej je ljudski nja, nove bolnice in ambulante je več, zato so na današnjem odbor jemal sredstva za vzdr- ter šole, jih bodo zgradili in plenumu sklenili, da se bodo zevanje stanovanjskega fonda se bodo zato morali odpovedati potrudili in nadoknadili zamu- Vsakdo, ki je na mladinskih Banja Luka je prispela nova Vsi tovariši in tovarišice, ki s< iz dobička posameznih podjetij, čemu drugemu. jeno. V prihodnjih dneh bodo delovnih akcijah doživljal ne- mladinska brigada. Mladinci so bili v kakršnihkoli brigadah if| ker stanovanjske najemnine ni- To so problemi, s katerimi se imeli na terenu .aktive in se- številne primere junaštva, de- bili od vožnje še dokaj utru- delovnih akcijah ter so sedal so zadoščale za kritje vseh vzdr- bodo ukvarjale bodoče komu- stanke s člani SZDL, v sredi- lovnega poleta, tovarištva in vi- jeni, vendar so takoj prijeli za ževalnih del. Ta denar je prišel ne. Zrelost našega delovnega ščih kot na Jesenicah, Radov- soke morale brigadirjev, temu delo, ki je bilo zelo naporno, posredno iz delavčevih rok. Če človeka, ki je že z dosedanjim ljici. Bledu in Bohinju pa bo- so ostale mladinske akcije ne- polagali so tračnice. Po konča-pa se uredi tako. da bo v:;ak- delom pokazal, da je predan in do širša zborovanja, na kate- pozabne. Mnogo je bilo težav, nem delu pa so brigadirji zvedo neposredno plačal vsoto, ki zavesten graditelj nove druž- rih Jbodo volivcem raztolmačili delo naporno, pomanjkanje o- deli, da je mladina sklenila poje potrebna za vzdrževanje sta- be, pa je porok, da bodo vsi vse nejasnosti. V radovljiškem rodja in mehanizacije, vendar ložiti tračnice v dolžini 15 km brigad, saj se bomo na ^b°1jc{ novanjskega fonda, potem bo ti problemi rešeni v korist na- okraju Ipredvidiovajo ustanovi- je naša mladina vse te zapreke do Dneva vstaje v Črni gori, 7, sešli znanci in prijatelji tovarnam, oziroma komuni, o- daljnjega procvita naše socia- tev komun že v prihodnjih dveh premagala in zgradila objekte, julija. Takoj so sklicali zbor in smo skupaj točili znoj in stal določen del dobička več in listične domovine. mesecih. J. P. ki so v ponos domovini. vsa brigada se je prostovoljno teli krampe. Korak naprej bah bodo odločali volivci sami, ker bodo komune sestavljale zaključena gospodarska središča. Takih in podobnih ugotovitev na področju radovljiškega °' kraja, naj se te proslave ud^ leže. To povabilo oa seved'1 To povabilo pa prav tako velja tudi za vse dr^ ge člane mladinskih delovn m vil1' 1 S seje LOMO Tržič Tržič, 23. septembra Sklenili so tudi takoj nada- Včeraj je bila v Tržiču 20. seja Ljudskega odbora mestne ijevati z gradnjo štirih stano- občine Tržič ob sicer nepopolni, vendar zadovoljivi udeležbi vanjskin blokov, katere je za- odbornikov. V bodoče bodo morali volivci brez dvoma izvo- čela gracjjti Predilnica, tako da liti take odbornike, ki bodo imeli več časa zastopati jih mestnem odboru. Predsednik LOMO tovariš Ce- probem je vsekakor nepravilno rar je uvodoma poročal o izvr- in ozko, tembolj v zvezi z bliž-šitvi sklepov zadnje seje, nato njim ustanavljanjem Komun, ki Pa je podal obširno poročilo o bodo morale skrbeti tudi za svo-ostvarjenem družbenem planu jo okolico. To bo vsekakor tudi za letošnje prvo polletje (o vi- dolžnost bodoče tržiške komu-sokem prekoračenju plana smo ne. v našem listu že pisali; op. ur.). Potrebe delavskega Tržiča so sanirani bruto produkt je bil brez dvoma zelo velike, vendar ^radi slabih razmer v Jem pod-Po vrednosti v prvem polletju nikakor ne moremo odrekati jetju ter sprejeli še Odlok o nekaterim vasem celo pravice do vode bziroma luči. bi jih nekaj že /do konca leta usposobili. Na koncu seje so še imenovali razlastitveno komisijo in izvolili likvidacijsko komisijo za dve gostilni ter sklenili reorganizirati podjetje Hotel »Pošta«. Odredili so tudi prisilno upravo v podjetju Mesarija Tržič tržnem redu. V J. Gospodarske osnove domžalskega področja Prekoračen za 6,5 procentov, Prometni davek za 10 in dobiček za 23,5 procenta. Ta dejstva kažejo, da so bili plani v posameznih podjetjih nerealno postavljeni, ker so nekatera podjetja zaradi tega, da bi dosegla večji promet in tako seveda tudi večji dobiček, zviševala svoje proizvodne cene, namesto da Leta 1925 so Domžale s Stu- ne je močno razvito in šteje bi težila ravno v nasprotni sme- do postale trg. Večji razvoj 174 samostojnih obratov. Polo-ri. industrije v Domžalah je spro- žaj v obrtništvu pa je z ozi- Pri rebalansu letošnjega druž- stila šele gradnja železnice leta rom na njegov razvoj zelo temnega plana mesta Tržiča bo 1890. Nova domžalska postaja je žaven zaradi pomanjkanja pri-'Judskemu odboru ostalo na raz- tako pritegnila ves dovoz bla- mernega kadra, katerega ni Polago 36 milijonov dinarjev, ga z levega brega Kamniške predvsem v proizvodni obrti, cestni odbor je na svoji vče- Bistrice. medtem ko uslužnostna obrt, '"ajšnji seji sklenil to vsoto, ki Danes predstavljajo Domžale ki je razvita v Domžalah, za-JQ iza obstoječe potrebe tržiške središče industrijsko naj moč- došča potrebam okoliša. °bčine še vsekakor premajhna, nejše občine Okrajnega ljud- Kmetijstvo se naslanja na tr-Uporabiti takole: 3 milijone di- skega odbora Ljubljana-okolica. žišče v neposredni /bližini in-narjev bodo dali za povečanje Njeno gospodarsko osnovo pred- strijskih središč. Ker so na tem Proračunskih izdatkov, predvsem stavljajo številni industrijski področju številni še nereguli-2a obnovo šol. Za kanalizacijo • ~W v Križah in nekaterih drugih vaseh Ibodo uporabili 3,900.000 dinarjev, za gradnjo vodovoda na Brezjah in Visočah pa bodo ^ali 2,5 milijona dinarjev. Za ^ove transformatorje v Bistrici ll) Lešah, s katerimi bodo okrepili sedanje električno omrežje *er elektrificirali naselje Nova-*e ter Reber, bodo uporabili 7 J^ilijonov dinarjev. 12 milijonov bo treba uporabiti za nabavo Gradbenih in cestnih strojev. Ta 'zdatek je nujno potreben zaradi tega, da bi se še v letošnjem letu in v prihodnjih letih omogočila večja gradbena dejavnost )ter boljše in racionalnejše izkoriščanje kamnolomov, ^Jer bodo pridobivali gramoz in !^oimitni pesek. Nadaljevali Odo z gradnjo zaklonišča, kar • 0 stalo 2 milijona dinarjev. in obrtni obrati. lObstoječa in- rani vodotoki, nastajajo popla-Vaščani iz Kovorja so vse- dustrija ima svojega predhod- ve, zaradi katerih je precej o-kakor pokazali posnemanja vre- nika v obrti, ki ima že staro težkočeno intenzivnejše obdelo-^ao iniciativo. Pripravljeni so tradicijo. Najmočnejša je tek- vanje zemlje. Živinorejski pro-^amreč zbrati 3 milijone dinar- stilna, nato usnjarska in papir- izvodi s tega področja se ugod-tev za svoj vodovod, razen te- na industrija. Zaradi velike no prodajajo v mestu. Najplod-Sa pa bodo opravili ves izkop zmogljivosti mlinskih obratov nejšai zemlja, ki leži severo-zasutje jarkov. Mestna ob- je zelo pomembna tudi pre- vzhodno od Doba, je dejansko ^ir»a pa bo prizadevanje vašča- hrambena industrija. Na ob- agrarna osnova za industrijski j^v gmotno podprla, kolikor bo močju Domžal so tri tekstilne trg v Domžalah. ' G v njeni moči. Vsa razpolož- tovarne, pet kemičnih obratov, To so glavne značilnosti gojiva sredstva bodo dali v)a- dve usnjarski tovarni, šest pre- spodarske strukture Domžal in e^iom za uresničenje njihovih hrambenih obratov, tri 1 lesna njihove bližnje in širše okolice, ^letnih sanj o izgradnji last- podjetja in ena papirnica, sku- nj nobenega dvoma, da se bo-nega vodovoda. Z delom bodo paj 21 industrijskih obratov, do Domžale še prav posebno v Predvidoma takoj pričeli. Bodočnost nadaljnjega razvoja sedanjem razdobju še močneje L Odbor je tudi sklenil, da ne predelovalne industrije v dom- m predvsem načrtneje razvija- žalskem področju je zelo ugod- ie k0t doslej, seveda skladno na že zaradi ustrezne prometne z rastočo komunalno dejavnost-lege. jo na tem področju. Obrtništvo na področju obči- Lenček Boris Pogled na Domžale z zraka °° adaptiral stare hiše (v Prečki ulici, kar bi stalo 15 milijonov dinarjev, ker bi pridobil v *eJ hiši le 9 namesto 15 stanovanj / Zelo zanimiva je bila razpra-va med odborniki o odnosih ^esta Tržiča z okoliškimi vas-M< Nekateri odborniki so bili Mnenja, da daje mesto preveč spedstev tza vas. Po mnenju po-sarneznikov naj bi se v Tržiču 99 Svoboda" Kranj bo oživela Gostovanje na Jesenicah in v Kranju Delavsko prosvetno društvo Tudi dramska sekcija bo prav vključevala likovni in risarski »Svoboda« v Kranju je bilo u- gotovo privabila številne Kranj- krožek Poučevali bodo profe-stanovljeno že pred poldrugim čane, ki bi radi nastopali na sorji risanja in znani umetniki letom, vendar njegovo doseda- odrskih deskah. Člani te sekci- ter seznanjali slušatelje z li-nje delovanje še ni bilo po- je bodo poleg osnov režije in kovno lumetnostjo. sebno uspešno. Okoliške Svo- igranja spoznali še dela do- Plesna sekcija bo imela odhode to osrednje društvo že v mačih in tujih pisateljev in se delke za družabni ples, balet in marsičem prekašajo. V letošnji naučili pravilno ocenjevati |u- folkloro. Mladina se bo tu na-sezoni pa nameravajo tudi v metnine in neumetnine. Namen učila poleg plesne umetnosti Kranju odločneje prijeti za de- dramske sekcije je namreč tudi lepega vedenja in tovarilo. Pred enim mesecem je bil predvsem v dviganju kulturne štva, s katerim se mora odli-izvoljen nov upravni odbor, ki ravni delovnega človeka. Delo- kovati vsak kulturni človek, se bo potrudil, da bo vključil vale bodo tri skupine; dramska Kranjski delavcL intellgenli v društvo čimveč delavcev, in lutkovna skupina ter Mia- in mladina imajo zdaj bogato mladine in inteligence, ki čutijo dinsko gledališče. Posebno mia- izbiro fudejstvovanja v »Svobo-veselje do kulturno prosvetne- dina bi tu morala čim številne- di». |Prav bi bilo, da bi se v ga dela. Društvo mora postati je sodelovati. Pomoč tej sekciji čim večjem številu vključili v kulturno središče delovnega člo- so že obljubili nekateri člani naštete sekcije, jim dali pravo veka, v katerem si bo lahko ši- Prešernovega gledališča. socialistično vsebino in ustvarili ^voje duševno obzorje in Nadalje bo osnovana še umet- i ali temelje novi kulturi, kjer bo našel tudi zdravo raz- niško-slikarska sekcija, ki bo J. O. vedrilo in zabavo. Letošnji načrti kranjske Svobode so precej obširni in člani bodo morali vložiti v svoje delo precej iznajdljivosti, vztrajnosti in požrtovalnosti, če jih bodo hoteli uspešno izpolniti. Delovale (bodo sledeče sekci- Delavci cementne industrije ra Dodića. Občinstvo je bilo je: izobraževalna, glasbena, solinskega bazena, vključeni v nadvse zadovoljno. Ob zaključ- dramska, pevska, plesna in u- Delavsko kulturno društvo »U- ku se je gostom v imenu slndi- metniško-slikarska, ki jih bodo darnik« v Solinu pri Splitu, ki kalne organizacije ter jeseniško vodili društveni odbori oziroma so v teh dneh na turneji po »Svobode« zahvalil tov. Valodi umetniški sveti. Izobraževalna Sloveniji, so minuli ponedeljek Stojan in jim poklonil knjigo sekcija bo skrbela za širše kul- obiskali Jesenice. Nad 60-član- »Pod Mežakljo in Karavankami turno obzorje delovnih množic, ska kulturna skupina si jc v so se uprli«. Kulturnemu pro- Vse to bodo člani sekcije iz- popoldanskih urah ogledala ob- gramu je sledil prijeten večer, vedli na privlačen in zanimiv rate jeseniške železarne, zvečer na katerem so izmenjali misli način. Zato bodo letos namesto pa je priredila v domu Svobo- kulturniki iz Dalmacije in jese- predavanj predvajali različne de kulturni program. Nastopal niški Svobodaši. Z Jesenic se filme in jih objasnjevali gle- je 50-članski mešani in 30-član- je kulturna skupina podala na dalcem. Na seminarjih pa se ski moški pevski zbor ter fol- Bled. bo naš delovni človek lahko klorne skupine. Izvajali so de- y torek go solingki delavci seznanil s težjimi gospodarski- la Anžela, Gobca, Gotovca, Kr- . „ . _. . .... ..... • • • , 1X -v , .... ... . obiskali tudi Kranj. Priredili so mi, političnimi in kulturnimi mca, Matetfcča, Mokranjca in M , problemi. To bodo meke vrste Tijardoviča pod vodstvom diri- *oncert in folklorni nastop. Z razgovori, pri katerih bodo i- genta Vinka Lesiča ter dalma- dobro uvedbo so navdušili gle- meli prvo besedo obiskovalci, tinske, srbske in. druge folklor- dalce, ki si tudi v bodoče že- ki bodo postavljali vprašanja ne plese v koreografiji Velemi- lijo podobnih gostovanj, predavatelju. Predvideni so tudi tečaji iz slovenščine in srbohrvaščine. Tako bo imel vsak delovni človek možnost, da izpopolni znanje materinskega jezika. Kino odsek izobraževalne sekcije bo prirejal samostoj- Davorinu Jenku bodo odkrili spomenik Davorin (Martin) Jenko je bil ne predstave, kulturnih, otro- rojen leta 1835. v Dvorjah pri ških in celovečernih filmov en- Cerkljah. Šolal se je v Kranju, krat ali dvakrat tedensko. Trstu, Ljubljani in na Dunaju, V okviru glasbene sekcije na- kjer je študiral pravo. Ves čas telj srbskega Narodnega pozo-rišta v Beogradu. Večino svojih sil in mnogo let plodnega dela je poklonil Jenko srbskemu narodu. Nad tri- meravajo letos ustanoviti god- šolanja se je vneto posvečal deset let je bil dirigent beograj-beni in tamburaški orkester, % glasbi. Na Dunaju, je vodil Slo- harmonikarski zbor in Iglasbeno vansko pevsko društvo in zanj šolo. Za to dejavnost je precej je uglasbil domoljubno korač- interesentov in ljubitelji glas- nico »Naprej zastava slave«, ki be bodo imeli v teh odsekih je postala naša nacionalna him- tudi možnost za poglobitev zna- na. Leta 1863. je odšel v Pan- nja iz glasbene stroke. čevo, leta 1879 je postal ravna- 'Prva fetošnja premiera Petek, 24. IX. 1954. Včeraj zvečer je Prešernovo gledališče otvorilo letošnjo gledališko sezono iz uprizoritvijo Hans Tiemeyerjeve »Mladosti pred sodiščem«. Delo je režiral Mirč Kragelj, sceno pa je pripravil Niko Matul. Pisatelj obravnava probleme medvojne mladoletne generacije, ki je zašla na slaba pota. Mladoletniki so bili tudi po vojni prepuščeni sami sebi, zato so se znašli pred sodiščem, ki jih obtožuje težkega zločina, za katerega so pravzaprav v precejšnji meri soodgovorni tudi starši in družba. Predstava je uspela in zasluži, Ida si jo ogleda čimveč ljudi predvsem pa starši in vzgojitelji, ker kaže tragičen odlomek iz življenja mladine, ki ji nihče ni pomagal in je usmerjal v pošteno življenje. Kranj se bo oddolžil padlim junakom Prebivalstvo Kranja se je po ptvarjeni dohodki porabili tudi osvoboditvi zaradi razvoja in- Pj"y-0 "DlilDrClVG ZQ TDOS'GVit©V S]_OITl©ni_G m° V đel° 6 v Tržiču za sodobnejšo ure- dustrije več kot podvojilo. Na- h* h* ,,,'«,, Mestni odbo skega gledališča in je pripravil zanj nad petdeset odrskih del. Seveda so bile to v večini igre z glasbenimi vložki. Popolnoma samostojno delo je le opereta Vračara; kljub temu pa imajo tudi nekatera ostala dela precejšnjo glasbeno vrednost. Znane so predvsem njegove orkestralne luverture, ki jih še danes pogosto izvajamo. Slovencem je zapustil Jenko nešteto samospevov in zborov. Naj omenim le najbolj znane: Strunam, Pobratimija, Blagor mu, Rojakom, Lipa, Tiha luna itd. Mnogi od teh so ponaro-deli, ker so bili napisani v pristnem ljudskem duhu. Davorin Jenko je proučeval tudi jsrbsko glasbo. Za zasluge na tem področju ga je imenovala Srbska akademija znanosti in umetnosti za svojega člana. Pristno in močno je doživljal Jenko svoja dela takrat, ko jih je ustvarjal, zato so živa še danes, štirideset let po njegovi smrti. i V Cerkljah pri Kranju je že stal spomenik zaslužnega skla- pa moramo čimprej, da odda načrte, ki jih bo datelja, bil pa je med vojno , , , --------- odbor ZB takoj, ko bodo porušen. Ni čuda, saj je Jenko- ^tev mesta, vas pa naj bi do- stale so zato velike potrebe po (J iOKaCljl naj Dl OdlOCala VSCI JCIVIIOSI »zgotovljeni, pokazal tudi jav- va osebnost živ spomenik brat- ______________nosti- Hočemo prav s pomočjo skega sodelovanja jugoslovan- ■ • kritike, javnih predlogov in na- skih narodov. Prav zato pri- Mestni odbor Zveze borcev v tujec videl, kako cenimo svo- svetov najti najustreznejšo re- pravljajo Jenkovi rojaki od- Kranju je v ta namen sklical bodo in kako zvesto gojimo šitev, krHje nQvega spomenikai ki bo Tako se je n. pi\ pojavna predvidoma 17. oktobra 1954. v ^ila delež sredstev v višini pla- stanovanjih in drugih komunal ca«ih davkov. nih napravah. Tisoče novih pri- Tako gledanje na ta važen seljencev je bilo treba spraviti ----- pod streho. Zato so vsi mate- • j j ■ rialni in finančni napori šli v tOriSlCn SCStcinCH. to smer. Res smo zgradili sto- -oristcn sestanek Na skupnem sestanku neka- tine in stotine novih stanovanj, :frih odbornikov OLO Radov- popravljajoč s tem napako stajica in poslancev zvezne ter rih kapitalističnih oblastnikov, spomin na padle tovariše. Res je, da smo v preteklih misel, da bi bilo prav, če bi no- letih dostojno, tu in tam tudi vi spomenik zavzel tako obliko nj dogodek opozarjamo že se- umetniško zadovoljivo, zazna- in bil na taki lokaciji, da bi movali prostore v našem me- spremenil sedanjo silhueto Krastu, kjer je okupator mučil in nja, ki je značilna le po svojih 16. avgusta t. 1. poseben sestanek zastopnikov raznih oblastnih forumov, podjetij in ustanov. Pogovorili so se o pripravah za postavitev spomenika ^Publi^lTudske' skupščine ral kj" j{~"je""bil "glavno profit iz sprave naj bi takoj pričele ^vljiškega okraja;, jteti fe bil tovarn. Skrbi za gradnjo de- Kot Prvi P"spevek je mestni ubijal zavedne rodoljube. Le- treh zvonikih. Obelisk, svetil-V Ponedeljek v Radovljici, so lavskih stanovanj niso poznali, odbor ZB določil 300.000 dinar- tos smo vzidali še nekaj plošč nik, steber s kipom na vrhu, spravljali o razvoju komun v Ta uvod naj velja kot neka- jev kot osnovno glavnico za v domove naših najzaslužnejših strma piramida, stolp-razgled-^adovljiškem okraju. Na sestan- ko opravičilo, da Kranj, center Prve stroške, ki jih bodo terja- družin, ki so žrtvovale svojce nik ali kaj podobnega bi v pri-£u so prišli do soglasnega za- Gorenjske, še nima spomenika li na^rti- Dogovorjeno pa je bi- za domovino. mernih dimenzijah in na skrbno ^iučka, da so v okraju že do- padim borcem, niti dograjenega \° tudi' da. se bo vPrašaI° tuAl Toda vse to so drobci, ki so izbranem mestu dalo podobi ^reli ekonomski pogoji za na- Delavskega kulturnega doma. Javnost, kje meni, da bi bilo izgubljeni po vsem mestu in našega starega mesta svež, bor-alinjo izpopolnitev delavskega Res smo med večjimi sloven- najprikladnejše mesto za po- okolici; nekega osrednjega, ben, sodoben poudarek. Spom-j| družbenega samoupravljanja, skimi kraji v tem pogledu go- stavitev spomenika in kakšen skupnega spomenika pa še ni- nimo se le Mcštrovičevega kl-ikrati so ugotovili, da zahteva tovo zadnji, toda prav nepriča- na-> bil sP°mcnik glede na o- mamo. V urbanističnem načr- pa »Zmagovalca« na Kalemeg- Cerkljah. Na ta svečani kultur- daj vso našo javnost. Jan Lepi načrti jeseniške Ljudske univerze kovane veliko komunalne po- Ljudska univerza na Jesenicah, ki je zadnja leta kaj delavna in spada med najboljše, bo uvedla tudi v letošnji sezo- razvoj tudi vsebinsko spre- kovane veliko komunalne po- bliko. tu za gradbeno ureditev Kranja danu, ki je že desetletja simbol ni jezikovne tečais. Kakor lan- ^ernbo obsega in organizacij- trebe so terjale v tem pogledu Zato bodi ta članek nekak je spomenik padlim borcem si- Beogradu in tipičnost njegove sko leto, ko je obiskovalo an-f^h oblik ljudske oblasti. Zato prvenstveno rešitev. uvodni akord v akcijo za izpol- cer predviden, in to na prosto- silhuete. i gleški, francoski in nemški te- zbrani odborniki in poslanci Zdaj, devet let po osvobodi- nitev naloge, ki naj jo vsak ru med poslopjem Okrajnega Mestni odbor Zveze borcev čaj okrog 150 tečajnikov. bo *i pobudo ljudskemu odboru tvi, pa se moramo tudi Kranj- Kranjčan smatra tudi kot svo- ljudskega odbora irt sedanjim v Kranju meni, da bo spomenik sprejela tudi letos do 200 slu-na sklicanje seje obeh zborov čani oddolžiti na najdostojnej- jo osebno dolžnost. Z nasveti, Sindikalnim domom. Vendar je možno postaviti najpozneje v šateljev. Poleg jezikov se bo na kateri bodo analizirali ši način spominu borcev, ki so predlogi, z delom ali s prispev- prav, da se glede lokacije spo- dveh letih. Potrebna bodo sicer poučevala tudi stenografija in S°8Podarske, družbene in poli- padli, da moremo mi v svobo- ki moramo vsi sodelovati pri menika oglasi tudi širša jav- precejšnja gmotna sredstva, to- strojepisje. Za vsak tečaj bodo l£ne probleme v okraju s po- di živeti. Morda bo prav zato, tej akciji. Moralno smo obvc- nost. Morda se najde še boljša da tudi moralna podpora vsega predavanja najmanj enkrat tc- nim Sojo ozirom. na možnost ker čas, okus in izkušnje z leti zani, da počastimo spomin na rešitev. Več glav več ve. Za- prebivalstva je potrebna. Nov densko. Razen tečajev pa bodo za ustanovitev komun, dozorevajo, spomenik v Kranju padle borce, talce in druge žr- to bo kar prav, če bi se Kranj- spomenik bodi izraz hvaležno- tudi tedenska predavanja v dvo- _J soja bo 29 septembra in ob med najbolj dognanimi in ustre- tve fašističnega terorja. Stre- čani oglasili s predlogi, pa naj sti Kranja padlim junakom in rani doma »Svobode«. Predava- Priložnosti bo predsednik zajočimi. Če smo že zadnji, bo- meti moramo za tem, da bo jih pošljejo naravnost na Mest- izraz naše predanosti naprednim nja bodo tako izbrana, da bodo Milan Kristan obrazložil dimo vsaj pri postavitvi spo- spomenik v Kranju čim lepši, ni odbor ZB ali na uredništvo idejam in svobodoljubju. zanimala čimvečje število Je- ^en ustanavljanja komun. menika najširokopoteznejši. da bo tudi skozi mesto hiteči »Glasu Gorenjske«. Odločiti se C. Z. seničanov. 7 „Tifan" dobiva premalo kreditov Defilee možnosti za razvoj tovarne bo treba čimprej uresničiti Iz sodnih diioran To veliko industrijsko kovinsko podjetje v Kamniku, v katerem je 1911. leta delal tudi tov. Tito, še vedno raste in proizvaja iz leta v leto kvalitetnejše izdelke, ki so za graditev našega socialističnega gospodarstva nujno potrebni. Obveznosti do družbe delovni ko- proizvodov. Predvsem veliko je povpraševanje po fitingih (kolena za razne kovinske cevi), ki bi podjetju prinesla veliko deviznih sredstev. Za to pa so potrebni stroji, ki bi jih morali nabaviti v inozemstvu. V podjetju so že napravili potrebne ekonomske račune in si za- Novi in stari obrati tovarne »Titan« v Kamniku lektiv požrtvovalno in častno izpolnjuje. Vendar bi lahko svoj bruto dohodek podjetje znatno povečalo, če mu ne bi tako primanjkovalo strojev. Res se je proizvodnja po vojni močno razvila, a to je še vse premalo, ker tovarna kljub vsemu ne more zadostiti številnim povpraševalcem doma in v inozemstvu. Izdelki te tovarne slovijo zaradi svoje odlične kakovosti po vsem svetu in kupci si želijo vedno več »Titanovih« pn jamčili (plačilne oljašave inozemskih dobaviteljih. Zal »Titan« ne dobi zaprošenih kreditov. Za uvoz novih strojev morajo delavci ustvariti posebna devizna sredstva z novo proizvodnjo, česar pa ne zmorejo pred nabavo zaželenih strojev. Ce bi jih dobili vsaj en del, bi že lahko povečali izvoz in zmanjšali naš uvoz. Pri uvozu pa je treba opozoriti še na nekatere nedoslednosti* ki se tu dogajajo. Nt namreč prav, da uvažamo proizvode, ki jih izdela dovolj naša jugoslovanske industrija. Tako n. pr. trošimo devizna sredstva za fitinge, katerih proizvodnjo bi »Titan« z novimi stroji lahko toliko povečal, da bi zalagal z njimi ves domači trg. Kredit bi se kaj hitro ren-tiral. Na vsak način bodo morali merodajni faktorji pokazati v bodoče več razumevanja do tovarne »Titan«. Zadostuje že kratek pogled naprej, saj bo dvig proizvodnje koristil našemu celotnemu /gospodarstvu. Letos imajo v podjetju »Titan« za gradnjo na razpolago samo 65 milijonov, kar pa je le kaplja v morje. Za dograditev začetih stavb in za strojno opremo tovarne bi namreč potrebovali mnogo večjo vsoto. Letos so se omejili na gradnjo skladišč. Postavili bodo skladišče za glavne surovine, skla-vnetljivih snovi in skladi-,:"irno. Povečali bodo tudi obdelovalnico za litino. Delovni kolektiv upa, da bo prihodnje leto ,imel večje možnosti za sodobno ureditev in razširitev svojih objektov. Tovarna »Titan« je podjetje, ki ima v prihodnosti še velike razvojne perspektive. Samo u-resničiti jih bo treba in podpreti vse pravilne in zdrave zahteve požrtvovalnega delovnega kolektiva. J. O. Tri leta strogega zapora za vlome Pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani se je pretekli teden zagovarjal že prej kaznovani 20 letni Ciril Bogataj iz Osojnice pri Zireh. Javni tožilec ga je obtožil, da je v zadnjih mesecih napravil 15 vlomov v ljubljanskih podjetjih, ki kažejo, da je bil obtoženec kljub mladim letom izredno pokvarjen in zvit. Ze leta 1951. je bil zaradi poskusa ilegalnega prehoda čez mejo kaznovan na 4 mesece zapora. Potem se je napotil v Idrijo in vpisal na nižjo rudarsko šolo, ki jo je tudi dokončal. Zaposlil pa se je v mežiškem rudniku. Delo pa je kmalu zapustil, se vrnil v Idrijo, vendar tudi tu ni hotel delati. Vpisal se je na čebelarsko šolo, ki pa jo (je iz neznanih razlogov zapustil in postal raje brezposeln. Veliko bolj so ga pričeli zanimati vlomi in tatvine. Po vrsti je pričel vlamljati v številna ljubljanska podjetja in povzročil s tem precejšnjo škodo. Seveda mu je najbolj dišal denar, ikjer pa ga ni našel, se je zadovoljil tudi z »naturalijami«, v prvi vrsti pa je zelo rad kradel čokolado in sploh sladke reči. Njegova spe-cialiteta so bile mlekarne, ki jih je zelo pogosto »obiskoval« in pa blagajne kinematografskih podjetij. Pri zadnjem vlomu v spalno sobo internata gozdarske šole v Ljubljani pa je bil zasačen in predan javnemu tožilstvu. Na obravnavi ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri leta strogega zapora. Z avtomobilom v konja Prav tako je Okrožno sodišče v Ljubljani (obravnavalo obtožbo javnega tožilstva zoper voznika Franca Hrovata iz Vira pri Domžalah, ki je zaradi malomarnosti povzročil težko prometno nesrečo. Na cesti iz Domžal proti Viru je s svojim enovprežnim vozom sredi odprte ceste naenkrat hotel obrniti svoj voz, ne da bi pred tem znal znak, niti ni po- gledal, če je za njim kakšne vozilo. V istim hipu je za njim privozil osebni avtomobil podjetja »Avtotehnika« iz Ljubljane in s precejšnjo hitrostjo za-vozil naravnost v konja, ki ga je podrl skupaj z vozom. Avtomobil pa se je nekajkrat obrnil ter sta šofer in sovozač k sreči dobila le lažje poškodbe. Škodo, ki je nastala, so ocenili na avtomobilu na 108.000 dinarjev, konj pa je bil vreden 7» tisočakov. Obtoženi, ki je dejanje priznal, je krivdo valil na šoferja, vendar je sodišče na podlagi izpovedb prič in pa sodnega izvedenca obtoženega spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora, pogojno na dve leti. Milijonska škoda Mehki les za trda drva Prepoved uporabe mehkega teta moramo dosledno izvajati ___. Da bi Čim racionalneje gospodarili z lesom, so predstavniki našega lesnega gospodarstva postavili vrsto zahtev, ki se nanašajo na varčevanje z mehkim lesom. Tako je Ljudska skupščina LR Slovenije nedavno sprejela Zakon o omejitvi predelave lesa iglavcev, ki velja od 8. julija 1954. Med kmečkim prebivalstvom je pravzaprav še malo znana določba tega zakona, po kateri se sme za drva porabiti le tak les iglavcev, ki ga ni možno uporabiti za tehnične in druge namene. Ta določba Je bila nujno potrebna, kajti z razpoložljivim lesom iglavcev ponekod še razsipno gospodarimo. Mnogo mehkega lesa, ki se da uporabiti n. pr. za jamski ali celulozni les, še marsikje v Slove- GospodarsUe novice i% vse države UVOZ PŠENICE IN MASTI Do konca septembra letošnjega leto bomo uvozili iz ZDA 115.000 ton pšenice, ki jo ^jc Jugoslavija nabavila Se v začetku tega ekonomskega leta. Prve ladje s kanadsko pšenico, katere je približno 100.000 ton, so tudi že na poti v domovino. Iz Holandije bomo v kratkem prejeli 1600 ton masti, iz Norveške pa 800 ton margarine. PRVA ELEKTROLIZA ZA SREBRO V Trepči so v polnem teku na nadaljnji izgradnji naše prve elektrolize za srebro, ki bo predvidoma že v kratkem začela obratovati. NOVA TOVARNA ZA PREDELAVO RIB V bližini Dubrovnika so že začeli graditi novo tovarno za predelavo rib, ki bo stala približno 50,000.000 dinarjev. Naprave in vse stroje za omenjeno tovarno bo izdelala naša domača industrija. NOV MOST CEZ SAVO Ze prihodnje leto bodo začeli graditi, v Kresnicah nov most čez Savo. Stroški za ta most bodo znašali 46 milijonov dinarjev. ni j i žagajo v drva in ga po-kurijo. To je opažati zlasti v tistih krajih, kjer primanjkuje bukovega lesa. Tako uporabljajo kmetje za drva borov ali jelkov les predvsem v širši ljubljanski okolici in posebno na področju med Kranjem in Kamnikom. Da bi porabo mehkega lesa za drva omejila in ustavila, so nekatera podjetja za promet s kurivom še pred uveljavljanjem tega zakona, dostavljala kmetom v navedenih krajih trda drva v zamenjavo za les iglavcev, ki bi ga sicer kmetje pokurili in s tem škodovali skupnosti in sebi, saj trda drva mnogo več zaleže j o kot mehka. Po uveljavitvi določbe tega zakona, po katerem je prepovedano žagati les iglavcev v drva, pa je potrebno še več takega lesa zajeti v zamenjavo in to povsod tam, kjer si lahko kmet s prodajo ali zamenjavo nadomesti mehki les s trdimi drvmi. Izvršni svet LRS bo po omenjenem zakonu z uredbo dovolili izdelavo drv iz mehkega lesa za potrebe kmetijskih gospodarstev le tam, kjer zaradi prometnih ali drugih težav zamenjava mehkega lesa za trda drva ni možna. Da se bo uredba čimbolj uspešno in dosledno izvajala je potrebna pomoč ljudskih odborov, ki naj povsod tolmačijo koristnost omenjene uredbe tako za celotno naše gospodarstvo, kakor tudi koristi, ki jih imajo tisti, ki tak les zamenjujejo za trda drva. GORENJSKI GASILEC Gasilski koledarček za leto 1955. sarni. Poznejših naročil ne bo- V 13. številki Biltena Gasil- mo m°SH upoštevati, ske zveze LRS, 30. avgusta 1954, Na* ne bo *M«ca, ki ne bi vabi GZ na naročilo gasilskega ,mel gasilskega koledarja 1955! koledarčka 1955. Da bi mogla —————— _ ■—m— GZ pravočasno zagotoviti izdajo tega koledarčka In zbrati finančna sredstva za kritje tiskarskih stroškov, naj1 javijo društva Okrajni gasilski zvezi število izvodov. Da bo mogla Okrajna gasilska zveza do 15. oktobra 1954. sporočiti GZ LRS število naročnikov, pozivamo vsa društva, da nam najkasneje do 10. oktobra javijo, koliko koledarjev žele nabaviti. Cena za 1 izvod bo predvidoma 100 din. Denar nakažite takoj pi- Organi tržne inšpekcije so nedavno odkrili špekulanta velikega formata. 11. septembra so pri pregledu ilegalnega skladišča pri Francu Porenti na Bregu našli 26.471 kilogramov pšenice. Kako je zašla ta velika količina v to skladišče? Znanemu velikemu mlinarju Pavlu Porenti je bil leta 1948. mlin nacionaliziran. Ob nacionalizaciji pa je Pavel Porenta skril pšenico v bunkerju svojega brata Franca. Verjetno je, da je bilo žita Še več, vendar ga je Porenta na neugotovljen način odtujil. Prav tako ni znan izvor moke, ki so jo našli prav tam. Porenta bi moral takoj po osvoboditvi prijaviti vse količine žita, ki so mu ostale od okupatorja, pa tega ni storil, temveč je žito pred ljudsko oblastjo raje skril. Se ob nacionalizaciji je imel čas, da prijavi pšenico, vendar tudi ta- krat tega ni storil. Najdeno žito je hjlo takoj poslano Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljano na pregled. Tamkaj so ugotovili, da je žito že pokvarjeno in ni več užitno, temveč je uporabno samo še v industrijske namene in za krmo živine. Porenta je raje dopustil, da se je žito pokvarilo, kot da bi ga izročil ali morda vsaj prodal. S tem je našemu gospodarstvu prizadejal milijonsko škodo in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zanimivo je tudi to, da je bil bunker, kjer so organi tržne inšpekcije našli skrito žito, grajen že pred vojno, po vojni pa »izpopolnjen«. Bunker je dob? skoraj 9 metrov in širok nad 5 metrov. Po vojni je Porenta betonske stene obdal z lesom, kar kaže, da je že dalj čas« računal, da bo v njem skriva' žito. Ob novem Šolskem letu 10. septembra so se odprla šolska vrata tudi na Jesenicah. Jeseniška mladina se je na novo šolsko dobo tudi ekonomsko temeljito pripravila. Lepo število gimnazijcev se je za mesec dni zaposlilo v Železarni. Zaslužili so nekaj tisočakov za Ma-bavo šolskih knjig in kar je še važnejše, spoznali so delovni proces v posameznih obratih in naučili so se še bolj ceniti delo svojih očetov. Lepemu vzgledu so sledili tudi številni nižješol-ci in učenci osnovne šole. Nabirali so staro železo in ga prodajali v tovarno. Nekaj dni pred pričetkom šolskega leta je bilo pred blagajno Železarne Jesenice kaj živahno, ko so najmlajši »železarji« dvigali svoj zaslužek. Tromesečna poročila Tajnike društev opozarjamo na dostavo tromesečnega poročila za tretje četrtletje 1954, rok 5. oktober. Stcfe Janko v z. Tvrdy Makso Kaj je z jeseniškim lutkovnim gledališčem V pričetku 1952. leta je bilo na Jesenicah otvorjeno Lutkovno gledališče, ki je doseglo že v prvem letu obstoja lepe uspehe. Svoje prostore ima jeseniško Lutkovno gledališče v domu »Svobode«. Zal pa lepa dvorana s tehnično odlično opremljenim odrom na vse dosežene uspehe le še spominja. Lutkovnih predstav, kakor »Žogica nogica«, »Dondek Jakec potuje v stare čase«, »Janko in Metka«, »Mojca in živali«, ni več. Toda niso še pozabljene. Tudi izredna dejavnost in podjetnost članov jeseniškega lutkovnega gledališča še ni pozabljena, saj je znano, da so poleg igranja na domačem odru gostovali tudi po vseh krajih radovljiškega okraja in celo po Dolenjskem, Štajerskem in Primorskem. Ta, predvsem našim malim potrebna kulturna ustanova ne dela več, vendar ne po (malomarnosti lutkarjev. Se bi radi študirali in uprizarjali nove lutkovne predstave, a nimajo sredstev za nabavo lutk in ureditev potrebnih scen. Dejstvo, da stane samo ena marionetna lutka 7 tisoč dinarjev (potrebovali bi jih vsaj 10) jim jemlje pogum. Da so lutkovna gledališča z ozirom na nizko vstopnino, ki jo pobirajo v glavnem od otrok, nerentabilna, je razumljivo, zato bi moralo prejemati tudi jeseniško lutkovno gledališče stalno denarno pomoč. Potrebovalo bi proračun, kot ga imajo podobne ustanove v okviru OLO in LOMO. Ker tega zaenkrat nima, bi bilo prav, da bi Zveza kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja podprla jeseniško lutkovno gledališče in B primerno 'vsoto omogočida vsaj nekaj predstav še v letošnji sezoni. sport * šport * šport II. spominski šahovski turnir na Rabu V nadaljevanju II. spomin- rijo, je vsekakor dosegel zavi- Končni plasman- skega šahovskega turnirja na danja vreden uspeh mladi Stu- A skupina: Rabu, so bili rezultati v„»A« pica iz Ljubljane, letošnji mia- 1. Stojan Puc 9 točk, 2 Vln-skupini naslednji: dinski prvak Slovenije, ki si je ko Cuderman 7Vs, 3-4.' Vide X. kolo: Krulc - Puc 0:1; Mis- na tem turnirju v prvi skupini Vavpotič in Janez Stupica 7, S-jak - Stupica ViiVs; Sicherl - Priboril naslov mojstrskega Boris ing. SikoSek 8V«, 6-7. Bo-Kuster VliViJ Fajon - Vavpetič kandidata. go Fajon ln Ivan Krulc 5'/», V2:V2; Roblek - Avsec V«:1/*; Zadnji dan turnirja je bil Edo Roblek 5, 9. Pavle Sicherl Cuderman - ing. Sikošek prirejen v »Domu sindikatov X4> 1(M1- Kare* Misjak ln Lad» XI. zaključno kolo: ing. Siko- Jugoslavije« ob prisotnosti Kuster ?, 12. Roman Avse* šek - Krulc 1/z:ift; Avsec - Cu- Predstavnikov oblasti, tekmo- derman 0:1; Vavpetič - Roblek valcev ln vodstva turnirja za- B skupina: 1:0; Kuster Fajon »/»-i/f Stupi- klJučni večer, kjer so bili ob- *• stane Laznik 7 točk, 2^-3 Loj-ca - Sicherl i/,Puc - Misjak *avlJenI končnl rezultati. Prva- ze f**^ in Štefan Eržen 1-0 ka obeh skupin pa sta prejela 4- valter Galof J5Vs, 5-6 Lado J. „ XJ, v trajen spomin lični plaketi Kavčič in Nace Nadižar 5, 7-1 Partija Vavpetič - Roblek, je v. , „w1lI,nMn Lojze Berčič in Ivo Sonc S»/fc bila najdaljša partija turnirja, v zaključnem govoru 9 Fr£mc Simčic ~, 10 Leo 106 potez v kateri je Roblek Je predstavnik LOMO Raba tov. janškovec 1. kljub močnemu odporu moral Miloš Spanjol izrazil željo, da kloniti. bi turnir postal tradicionalen, NOCJOlTiet Poleg Puca, kot prvaka prve da Dl se v turnirskih dneh Spored prvenstvenih nogomet* skupine in Laznika iz Domžal, »Pomnili vseh žrtev, ki so da- „ih tekem GNP za nedeljo, prvaka druge skupine, ki je na rovale svoje življenje za do- 3. oktobra 1954 tem turnirju dosegel II. katego- movino. Na Bledu Igrišče Bleda ob iS- Lep uspeh kranjskih plavalcev na državnem prvenstvu uri Bled:Jesenice, službujoči Naglic; V Leseah igrišče Prešerna o* 14. uri Prešeren :Ločan, pionirji, službujoči Legat; ob 15. uri Prešeren :Loča»« mladinci, službujoči Legat; Na letošnjem državnem pr- ci. V izredno težki borbi je po- venstvu v Splitu, ki je bilo do- stavil odličen čas 2:54.6, kar je slej najkvalitetnejše po dose- nov kranjski rekord. jDosegel V Kranju igrišče Mladosti: ob ženih rezultatih, saj so bili pr- 3e šesto mesto in se s tem uvr- 9. uri Mladost:Bled,- mladin' vič doseženi rezultati svetovne sm med najboljše Jugoslovan- ci, služb. Perne; vrednosti, obenem pa tudi naj- *ke plavalce metuljčkovega slo- ob 10.30 Mladost:Bled, pionir- močneje obiskano, saj je sode- Koncilijeva je dosegla na 400 i. služb Perne; , , 10 b 1 u 1 4 onn ni crawl dober uspeh. Plasira- igrišče Korotana: ob 13. UP lovalo 18 klubov s skoraj 300 med naJbolJSih ju_ Jesenice:Korotan, mladtaci, tekmovalci je prvič nastopila goslovanskih crawlistk « časom služb, določi Korotan; tudi kranjska Mladost s svojimi fi.14 2 Nfl m m hrbtm> pa je ob ^ uri Korotan B:Locao- tekmovalci. Ob izredno močni dosegla 12. mesto. Drago Petrič služb, določi Korotan; konkurenci pač ni bilo računa- in Albin iPurgar nista mogla V Šenčurju pri Kranju: ob iS- ti, da se bodo kranjski plaval- med žilico hitrih sprinterjev uri Svoboda:Mladost, služb- ci lahko uspešno plasirali, ven- doseči plasman med prvimi de- določi Svoboda; dar nas je njihov plasman kot setimi. Kranjski plavalci so po- V Tržiču igrišče Tržiča: ob IS-8* tudi zelo dobri rezultati, ugod- stavili na tem prvenstvu 3 slo- uri Tržič :Prešeren, služb- no presenetil. Uspeh kranjskih venske rekorde in 4 kranjske. Smole, plavalcev je lep, saj so med 18. ' sodelujočimi kiubi zasedli 9 me- Pionirsko plavalno prvenstvo Kranja sto in to kot drugi slovenski r r 1 klub. Tudi posamezniki so se °b zaključku sezone je PK ostalih pionirjev. Vsi nastop*' plasirali na vidna mesta. Naj- Mladost Kranj organiziral pio- joči pionirji so prejeli kot na' večji uspeh sta prav gotovo do- nirsko in člansko prvenstvo grade slike iz nastopov PK Ml** segla Vukičeva in Tratnik. Vu- Kran-a za leto 1954- Predvsem dosti, v kateri je končalo Šol" kičeva je dosegla na 200 m prs- moramo omeniti pionirsko pr- 30 otrok> ki So se nauciii piav3' no 3. mesto in je bila prvi slo- venstv°. na katerem so sodelo- nja skakalna šola (pa je W venski predstavnik, ki je sto- val> P1«*?1 iz Kranj'a *J uspešno zaključila svojo stopila na podstavek za najboljše sef .^o lepe rezultate. Nasto- nQ z n učend y clanske* tri tekmovalce. Na 100 m me- pa!° ]f. 45 kl S0 tudl prvenstvu Kranja je nastopa* . . • „ , , odigrali na zaključku prvenstva . X1 . *if\aAcr tuljček pa je bila 4., dosegla dve8 waterpolo Umi Pionirji v glavnem članstvo PK MladJ je čas 1:32.6, kar je nov sloven- SQ kaMli yeliko zanimanje za sti. Dosegli so nekaj odhčr^ ski članski in mladinski rekord. plavanje in lahko upamo, da rezultatov, med katerim naj Na 200 m prsno je dosegla nov se bo precej teh pionirjev po- menimo nov slovenski reKO* slovenski mladinski rekord s ;javilo naslednja leta med ak- katerega so postavili Čolnar ' 3:13.7. Janez Tratnik je imel tivnimi tekmovalci. Zelo uspeš- Košnik II, Purgar in _Vell^„ za- prav gotovo najtežjo borbo. Na ni so bili Peternelj, Brinovec vič na 4 X 100 m crawl v 200 m metuljček so se zbrali II. in III. ter Košnik in Re- ,4:41.5. Drugo Petrič pa je najboljši jugoslovanski plaval- bolj, poleg tega pa še kopica plaval 100 crawl v času U ■05.2- n m o na rlnhn \\ 9(\ ctt Sončna baterija ij ^kjlAp J f tu F £ C A 1^ ^m/\J % &WW% T etošnje poletje se je člove- različno: njegova površir Odktitie deski Hezucuepa fuiiuUiuMfa tdHneua Ze nekaj tednov piše ves svetovni itisk o novo odkriti dolini v Novi Gvineji in ljudstvu, ki tam še danes živi v pogojih kamene dobe. Doslej neznano dolino in ljudstvo je odkril Avstralec J. O. Zehnder, geolog iz Sydneya. Med njegovimi raziskovanji po centralni Novi Gvineji mu je star domačin pripovedoval o samotni Idolini med gorskimi venci. Ko so raziskovalci prelezli dominantno gorsko verigo, so onstran nje res zagledali dolgo s travo poraslo ravnino, po kateri so se dvigah' vitki stebri dima iz domačinskih naselij. Kmalu se jim je počasnih korakov približala skupina divjakov s puščicami in loki v Iro- ua Ilovi fymeii kah. Zehnder jih takole opisuje: »Na pogled so bili precej nenavadni. Vsi moški so nosili o-gromne lasulje iz človeških las, zaradi katerih so spominjali na stare Egipčane. Lasulje so '.imeli okrašene z rdečimi rožami, ki ne venejo. Povprečna višina njihovih čokatih, a zelo okretnih teles je morala biti kakih 165 Icm. Razen z loki so bili oboroženi še s kamenitimi sekirami in ostrimi koščenimi meči. Obleke takorekoč niso imeli nobene, če izvzamemo predpasnike iz doma zvitih vrvic spredaj in sveženj listja zadaj, obo- JOK KORISTEN! Današnja medicina se strinja z davnim mnenjem naših prababic, da je jok za dojenčka koristen. Z jokom se poveča napeto.'t mišic za polnih 100 odstotkov. In če otrok zraven še brca z nogami, se zviša poraba energije celo za 200 procentov Ker se med jokom zviša tudi telesna temperatura malega kričača, je jasno, da mnogi otroci jočejo popolnoma instinktivno, da bi se ogreli. Ta vzrok je posebno pomemben takrat, ko olrok dobiva zobke. NOV IZUM Najnovejša iznajdba Šveda Pera Atterbvja nam (prihra-nja vso jezo nad pokrovčki tub za zobno pasto, mazila in ■ barve, ki se kot nalašč izmuznejo iz rok, kadar se nam 1 najbolj mudi. Njegov pokrovček za tubo sestoji iz majhne kroglice z odprtino, ki jo zapremo s premičnim plaščem. NliNAVADEN DNEVNIK William Mac Gregor /(1846—1919), guverner Nevv Found-landa, je pisal svoj dnevnik dolgih 45 let, ne da bi izpustil en sam dan. V tem ne bi bilo [ničesar nenavadnega, če bi guverner ne pisal svojega dnevnika v osmih različnih jezikih: v angleščini, nemščini, francoščini, ruščini, italijanščini, španščini, latinščini in stari grščini. ELEKTRONSKI APARAT ZA SORTIRANJE FIŽOLA PO BARVI Na britanski razstavi prehrambenih artiklov je bil razstavljen elektronski seperator, ki sortira predmete po njihovi barvi. Konstruktorji novega aparata so pomešali črn in rumen fižol z belim in obiskovalci razstave so lahko videli, kako separator odbira belo seme. Novi stroj za izbiranje igraha, fižola, kave itd. očisti do 50 kg semena na uro; hitrost dela je odvisna od velikosti in oblike predmetov. je (pripeto na pas iz drevesne skorje. Večina je nosila okrog vratu ogrlice iz školjk, čez rame pa velike torbe, ^pletene iz rastlinskih vlaken. Zdi se, te torbe nadomestujejo žepe v moških hlačah, ker imajo v njih svoje bambusove pipe, tobak, hrano in druge drobnarije. Medtem ko smo Jih ogledovali, so nas tudi oni gledali z velikim zanimanjem, posebno mene. Otipavali so mene in mojo obleko, da bi dognali, če sem živo "bitje iz mesa in krvi. Najbolj so se čudili, ko smo razvijali našo opremo, šotor in drugo. V dar so nam prinesli nekaj hrane in pridelkov s svojih Ivrtov, kakor n. pr. sladki krompir in sladkorni trs . . .« Raziskovalec Zehnder sodi, da živi v tej dolini, dolgi 26 km in široki 19 km, po raztresenih vasicah kakšnih 13000 moških in žensk primitivno življenje kane dobe. Letošnje poletje se je člove ku spet uresničila ena davnih želja, kako bi uspešno izrabil najcenejšo energijo na svetu — svetlobo, ki jo sonce tako radodarno razsipa na zemljo. Priznanje za konstrukcijo tako imenovane »sončne baterije« gre sodelavcem Bellovih telefonskih laboratorijev: nekemu ameriškemu fiziku, kemiku in električnemu inženirju. Bistvo baterije je električno različno nabita ploščica iz silicija, na površini pozitivna, v notranjosti negativna in če sta oba dela zvezana, prične med njima teči električni itok. Silicij, glavni element navadnega kremenčevega peska, čistijo tako dolgo, da je razmerje silicijevih atomov in primesi kakor 10 milijonov : 1. Potem dajo vanj neke posebne snovi, ki povzroče v sredini koščka višek elektronov. , V naslednji stopnji obdelajo košček silicija z razžaravanjem tako, da je na površini v nasprotju s sredino pomanjkanje elektronov. Sedaj smo dosegli, da odgovarja silicij na osvetlitev z umetno ali sončno lučjo različno: njegova površina po-.'tane pozitivna, a sredina negativna. Površino in notranjost tako obdelanega kosa zvežejo s tanko žico in kakor hitro pade nanj svetlobni žarek, steče po žici električni tok. S povezavo več takih koščkov se da izvleči iz sončne svetlobe tudi po nekaj deset vatov. Prednost sončne baterije je v tem, da se teoretično nikdar ne more izrabiti. Zadostuje, da sije nanjo sonce \in že proizvaja zadosti električne energije za pogon majhnega motorčka ali telefonski pogovor. Ko luč ugasne, se baterija ustavi. Izumitelji pričakujejo, da bodo inove baterije najprej uporabljene na običajnih telefonskih linijah in v prenosljivih radioaparatih. Morda tudi ni preveč fantastična misel, da bo streha iz silicijevih ploščic nekoč pretvarjala sončno svetlobo v elektriko, ki jo bo dovolj za električne naprave v hiši. Stroški bi bili za sedaj še precejšnji, toda cene so človeško delo, ki jih more človek spremeniti. NEKAJ ZA MASE ZENE je tu! Letošnje nestalno in slabo vreme daje tudi modi svojstven poudarek. Zato so si velike modne hiše celo za poletje izmislile različne kombinacije s kožuho-vino. Največ preglavic delajo ženskam pri oblačenju prehodna obdobja. Prav sedaj smo v času, ko je za kostim ali plašč skoraj še prezgodaj, za lahke poletne obleke pa premalo toplo. V teh prehodnih dneh se najbolje lobneseta dve praktični bluzi in pulover iz svetle volne. Nosimo ga lahko k poletnim krilom, v hladnejšem vremenu pa tudi h krilom iz debelejših tkanin. Lep pulover iz lahke volne si spletemo same in ga po možnosti še okra-i simo s temnejšimi diagonalnimi progami. Kimono rokava so še vedno priljubljena. Dosedanje variacije svetlih in nežnih modrih barv bo v nastopajoči jeseni in zimi zamenjala barva modrega safirja, ki deluje sveže in živo tudi v sivih, meglenih jesenskih dneh. Safirno modra barva pride najbolj do izraza pri vlaknatih tkaninah (velur in podobno), lepo učinkuje itudi na tilu, čipkah in brokatu. Volneno blago mora biti za ta barvni ton grobo tkano. Originalna in zelo okusna novost pri tej tkanini je, da Ije škropljena črno ali belo. K safirno modri se lepo podajo različni modri odtenki ter črna in sivorjava barva. Neka- tere kombinacije so lahko tudi bolj drzne, n. pr. s smaragdno zeleno, rožnato in vijoličasto. Tu pa moramo biti že previdnejše. ; Barva modrega safirja enako dobro pristoji k črnim, kostanjevim, plavim in sivim lasem. Blondinkam daje izredno nežen izgled, temnolaskam pa posebne vrste sijaj in (svežino. DIRKALNI KONJ Francoski slikar-impnesionist Degas je nekoč naslikal dirkalnega konja, ki je bil kot nenavaden favorit izredno cenjen. Prav tako se je pri preprodaji zelo zvišala cena same slike. Ko so o tem Jgovorili z Dega-som in mu čestitali, je le-ta smehljale dejal: »Slikar dobi, kakor dirkalni konj, samo svoj obrok krme; denar pospravijo drugi!« MARK TWAIN KOT UREDNIK Med svojo uredniško kariero je Mark Twain prejel za objavo nek zelo slab literarni sestavek z naslovom i»Zakaj živim?« Priložena je bila znamka za odgovor. Mark Twain ga je poslal avtorju nazaj, zraven pa pripisal: »Zato, ker mi vaše pošte niste osebno prinesli!« Nekemu drugemu literatu, ki je v spremnem pismu napisal: »Imam še drugo železo v ognju«, je slavni humorist odgovoril: »Vzemite železo ven in dajte noter svoje povesti!« FAKULTETNO ZNANJE »Vaše metode kmetovanja so brezupno zastarele,« je dejal učeni absolvent agronomije staremu Ocmetu. »Zelo bi bil presenečen, če bi dobili le 5 kg jabolk s tegale drevesa.« »Tudi jaz bi bil,« je odgovoril kmet. »To je namreč hruška.« ZAKONSKA DEBATA Zakonski par je precej goreče obravnaval nek problem. On pravi — črno, ona — belo. Soprog je prvi odnehal; »Ljuba moja, premislil sem vso stvar in sklenil, da se bom s teboj strinjal.« »Nisi nič na boljšem,« je žena rezko odvrnila, »jaz sem se tudi premislila.« Jabolčno pecivo Na desko presejemo četrt kilograma moke, dodamo 15 dkg surovega masla, 2 žlički slad- Praktični nasveti Peteršilj je izborno sredstvo za nego kože. Zvečer položimo pest zelenih listov v skledo mrzle vode in si zjutraj v njej umijemo obraz in vrat. Kmalu bomo opazile, .da postaja koža mehkejša in prožnejša. Proti pikom raznih žuželk (čebela, osa) dobro deluje hi-permangan, ki ga raztopimo ln v njem namočen robec položimo na oteklino. korja, malo ruma, žlico kisle smetane ali mleka in eno jajce. Vse skupaj zamesimo v testo, ki ga raztegnemo za prst debelo po velikem pekaču. Pekač postavimo v pečico. Ko je testo skoraj pečeno, ga namažemo z naslednjim nadevom: 4 rumenjake in četrt kilograma sladkorja dobro vmešamo, dodamo 6 pečenih in pretlačenih jabolk in 10 dkg grozdnih jagod. Nazadnje primešamo temu še trd sneg 4 beljakov. Nato postavimo pekač v pečico, da se nadev nekoliko popeče. Paziti moramo, da ga (preveč ne presušimo. Pečeno pecivo narežemo na primerne kose in po-sipljemo s sladkorno moko. Časnikarska v kateri smo morali pripraviti Neki časopis je objavil na- to izdajo, je nekaj rojstev in slednjo pripombo: »Zaradi po- smrti (preloženih na prihodnji manjkanja prostora in naglice, teden.« PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ 73 »Ce* pol ure se je prikazal Bili v družbi (lveh tovarišev. Bili je klel, da je bil ves za-v obraz. Pred nogami mu je ležalo troje ^iboljših psov.« ,Ce bo prišel sem, da se na-^ran& .maj dobi masj>en zalogaj!«' je pretil ^''1 ter izvlekel iz žepa steklenico strihnina. N?0 bo zadoščalo za ves trop,' je končal.« •Volkovi se tega ne bodo fotili. Sepavec prav °tovo ne, ker je pretkan,« sem z zadovoljnom ugotavljal in 71 ... napotili smo se h konjem. Spotoma ml je prišel moj poni nasproti. Uzde je imel raztrgane. Stara, občutljiva žival je bila močno vznemirjena. Ko smo prispeli do mesta, kjer smo pustili konje, smo našli raztrgane uzde in po natančnem pregledu še Sepavčeve stopinje in stopinje njegovih tovarišev. Celo uro sem jezdil daleč naokoli, pa nisem našel konj. Sepavec je odlično opravil svoje delo: mojega konja ni nadlegoval.. .« 75 »Nu, vedi,« je zaključil Bili svoje pripovedovanje. »Naslednje jutro sem šel iz radovednosti na kraj, kjer se je odigrala tragedija. In našel sem, kar sem pričakoval! Volkovi s Se-pavcem na čelu so obiskali mesto, kjer so ležale mrhovine. Na svojstven način so se porogali mlademu Billu. Mrhovine se niso dotaknili, kot v zasmeti pa so vsakega zastrupljenega psa pokrili ■l zemljo .. .« 76 Približno mesec dni po tej tragediji je neke viharne noči prijezdil Bili Parker v Frankov stan ter hotel pri njem prenočiti. Sedli smo okoli ognja, medtem ko je zunaj razsajala burja. Na vse načine je Bili prosil Franka, naj bi tudi on pomagal loviti Sepavca. »Pasti nastavljam,« je izmikajoče odgovoril Frank. »Kako bi priSel do Sepavca, mi je uganka!« »Nu, upam, mladca, da se bosta odločila za lov!« so bile poslednje Billove besede, ko je zapuščal stan. tiLEDALIftčE objave • oglasi Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 25. septembra ob 20. uri: Izven — Hens Tiemever — Mladost pred sodiščem. Nedelja, 26. septembra ob 16. uri: Izven in za podeželje — Hens Tiemever — Mladost pred sodiščem. Torek, 28. sept. ob 20. uri: Izven — Hens Tiemever — Mladost pred sodiščem. Četrtek, 30. sept. ob 17. uri: za dijake srednjih šol — Hens Tiemeyer — Mladost pred sodiščem. Nedelja, 3. okt. ob 16. uri: Izven in za podeželje — Hens Tiemeyer — Mladost pred sodiščem. MALI OGLASI Tovarniški delavec želi v prostem času delati za hrano in stanovanje v okolici Kranja! — Naslov v upravi lista. Prodam malo rabljeni šivalni stroj in dve postelji. Naslov v upravi lista. / Nameščenka išče kjerkoli v Kranju prazno sobo takoj ali pozneje. Ponudbe prosimo pod šifro »ves dan zaposlena«. Prodam dvostanovanjsko hišo v Kamni gorici. Informacije se dobe pri Bešter, Poljšica 8, p. Podnart, Kupimo več polovičnih violin in 2 polovična violin cella. —■ Glasbena šola Kamnik. Sprejmem dekle, šole prosto, k družini z otrokom. Naslov v upravi lista. Nagrado dobi, kdor pove, komu je prodal Franc Novak iz Valburge, uslužben v »Tiskani-ni«, bivalni stroj. Marija Novak. Sporočiti na upravo lista. Prodam bel emajliran štedilnik, piočevinasto kad, kredenco in gašperček. Naslov v upr. lista. Gospodinj, pomočnico sprejmem. Seliškar, Kranj, Zlato polje, Mestni blok. Za takojšen nastop službe iščemo izučene in priučene ključavničarje - samce iz okoliša Begunj. »Elan«, Begunje. Prodam nove navadne citre. Ogled vsak dan Miha Pire, Novi trg 24, Kamnik. Sobo, opremljeno, oddam pošteni ženski proti mali pomoči pri gospodinjstvu. Naslov v u-pravi »Glasu Gorenjske«. Prodam mlado kozico in kozlička za pleme, staro pet in pol meseca, bele pasme. Naslov v upravi lista. OBVESTILO Društvo za telesno vzgojo »Partizan« Kranj obvešča vse svoje članstvo in prijatelje telovadbe, da prične z rednimi telovadnimi vajami članstva v telovadnicah po naslednjem redu: 1. Na prvi državni gimnaziji v Kranju: a) člani vsak torek in petek od 20. do 21.30 ure; b) mladinci: vsak torek in petek od 18.30 do 20. ure; c) članice: vsak ponedeljek od 20. do 21. ure; č) starejše članice: vsak četrtek od 20. do 21.30 ure; d) mladinke: vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 20. ure. 2. V telovadnici osnovne šole — Komenskega cesta: a) pionirji vsak torek in petek od 18. do' 19. ure; b) pionirke: vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure; c) moška deca: vsak torek in petek od 17. do 18. ure; č) ženska deca: vsak ponedeljek in četrtek od 17., do 18. ure. Vabimo vse prijatelje telovadbe in mladino, ki v naše članstvo še niso vključeni, da se v gori navedenem času prijavijo k redni telovadbi pri vodnikih telovadbe. CENTRALNA MLADINSKA UNIVERZA KAD pričenja predavanja v petek, 1. oktobra 1954, ob 17. uri v fiz-kulturni dvorani I. gimnazije. Abs. fil. Jože Zontar bo pripo- vedoval zanimivosti iz mestne zgodovine: »Kako je bilo v starem Kranju«. Predavanje spremljajo Številne skioptične slike! Mladinke in mladinci vabljeni, vstop prost! Okrajni zdravstveni dom v Kranju razpisuje mesto kurjača za Zdravstveni dom Kranj na Poljski poti. Prošnje je vložiti na gornji naslov do 10. okt. 1954. Nastop službe 15. okt. 1954. Pogoji: Izučen kurjač za kurjenje pečti centralne kurjave, po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom. Prednost imajo oni, ki imajo v Kranju ali okolici že stanovanje. RAZGLAS Ljudski odbor mestne občine Kranj - Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve obvešča vse, ki žele vzeti v najem kmetijska zemljišča splošnega ljudskga premoženja, kakor tudi vse dosedanje zakupnike kmetijskih zemljišč splošnega ljudskega premoženja, da se bodo sklepale zakupne pogodbe za gospodarsko leto 1955 v času od 24. septembra do 8. okt. 1954. Pogodbe bo sklepal tukajšnji Referat za evidenco zemljišč Splošnega ljudskega premoženja (v prostorih Direkcije »Komunale«) vsak dan od 8. do 12. ure. Kranj je dobil svoj gospodinjski biro Iniciativni odbor Društva za napredno gospodinjstvo v Kranju se že dalj časa trudi, da bi z ustanovitvijo uslužnostne-ga podjetja razbremenil zaposlene žene-gospodinje. Odziv na razpisano anketo je pokazal, da bi bila taka ustanova v našem industrijskem mestu nujno potrebna ne samo za pomoč ženam, ampak bi se je posluževali tudi samski delavci, ;kate-rih v Kranju ni ravno malo. V anketnih listih so se prijavile na eni strani žene, ki so pripravljene opravljati razna gospodinjska dela, na drugi strani pa veliko število žena, ki bi potrebovale njihove usluge. Zdaj je tak gospodinjski biro v Kranju že ustanovljen in kranjske žene so zelo hvaležne Ljudskemu odboru mestne občine, ki je pokazal za njihove potrebe tolikšno razumevanje in jim nudil pri tem vso materialno pomoč. Novo ustanovljeno uslužnostno podjetje bo začelo delati s 1. oktobrom v prenovljenih prostorih biv. ribiškega društva na VAJENO OBVESTILO! Tovarišice, ki so bile v letu 1944 odvedene iz Begunj v nemške zapore v Ajhahu, se sesta-nejo v nedeljo, 3. ektobra v dopoldanskih urah v Begunjah. Na svidenje po desetih letih! Titovem trgu. Posredovalo bo vsa gospodinjska dela, kot so čiščenje stanovanja, pranje perila, krpanje, likanje, ročna dela, donašanje drv, skratka vse, kar si bodo stranke zaželele. Zene, ki bi bile pripravljene opravljati podobne usluge in se še niso prijavile, lahko to storijo pri iniciativnem odboru Društva za napredek gospodinjstva na Titovem trgu v prostorih Socialistične zveze, kjer imajo v petek, 24. t. m. ob 8. uri zvečer vse prijavljenke tudi sestanek. GOSTOVANJE V KRANJU V nedeljo bosta v Kranju gostovali kegljaški ekipi KKV Firnheim iz Zapadne Nemčije. Gostje bodo nastopili z moško in žensko ekipo. Tekmovanje se prične v nedeljo ob sedmih zjutraj na kegljišču v tovarni »Inteks«. Radio LJubljana Kino Gibanje prebivalstva Na Jesenicah Rojenih je bilo od 13. do 20. septembra 18 otrok. Poročili so se: Daniel Koko-šinjek, tov. delavec in Ana Ro-bič, gospodinja; Ludvik Treben, tov. delavec in Marija Kokot, tov. delavka; Anton Ropret, tov. delavec in Uršula Jakopič, delavka; Martin Lah, knjigovodja in Marija Klinar, nameščenka; Lovro Oblak, elektrikar in Martina Soberl, šiviljska pomočnica. Umrli so: Minka Krof ta, vojaški invalid, roj. 3. 9. 1888, umrla 15. septembra na Jesenicah v bolnici; Janez Beguš, osebni upokojenec, roj 8. 5. 1889, umrl 17. septembra na Jesenicah v bolnici in Barbara Svetina, otrok, roj. 19. 7. 1954 na Jesenicah, umrla 18. septembra na Jesenicah, ^Partizanska 12. V Kranju Rojstva: Terezija Rechberger, tov. delavka Primskovo je 14. septembra rodila deklico; Bruna Jan, nameščenka. Huje bl. Inteks je 16. septembra rodila deklico; Marjeta Podobnik, gospodinja, Zlato polje, rodila 17. septembra dečka, Marija Kavčič, tkalka, Cirče rodila 19. septembra deklico. Poročili so se: Bojan Bizjak, drž. uslužbenec in Ana Graj-žar, Marija, državna uslužbenka; Ciril Butollo, železostrugar in Vera Šolar, delavka; Franc Mubi, delavec 8n Ana Gašper-lin, delavka; Rade Kubarič, tekstilec in Marija Lancner, delavka; Janez Sapek, elektrostrojnik in Lucija Senk, servirka; Zivo-jin Matica, oficir JLA in Vida Plut, delavka; Alojzij Jenšterle, gradb. tehnik in Ana Kos, kro-jačica. Umrli so: Jože Podobnik, sin klepar, pomočnika stan. Zlato polje, roj. 17. septembra, umrl 18. septembra v Kranju, Zlato polje. Kino »Storžič«, Kranj: 24. do 26. septembra nemški barvni film »Zemlja smehljaja«; tednik. Predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri. Matineja 26. septembra ob 10. uri »Matejevi sinovi«. 27. septembra angl. film ^Matejevi sinovi«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 25. in 26. Iseptembra angleški film >Matejev;. sinovi«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. — Matineja 26. septembra ob 10. uri »Zemlja smehljaja«. Letni kino »Partizan«: 25. in 26. sept. premiera amer. filma »V vrtincu«. Predstave ob 19. uri. Predpr. vstopnic od 17. ure. Kino »Krvave«, Cerklje: 25. in 26. septembra ameriški film »Pohod v džunglo«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. Uprava kina obvešča kino obiskovalce, da bo z oktobrom predvajala tedensko dva filma. In to v soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. dn 19. uri ter v sredo in četrtek ob 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: 26. do 28. septembra amer. barvni film »Afriška kraljica«. 29. sept. do 2. okt. angleški film »Kapitanov raj«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 dinarjev, za otroke 10 dinarjev. Kino »Plavž«, Jesenice: 26. do 28. septembra angleški film »Kapitanov raj«. 29. septembra do 2. okt. amer. pustolovski barvni film »Afriška kraljica«. Predstave v jtorek, sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Občinstvo obveščamo da bomo predvajali v kinu »Storžič« od 28. septembra do 10. oktobra ameriški barvni film »V VRTINCU«. Predstave v kinu »Storžič« ob 15.30 in 20. uri. — Vstopnice bodo v predprodaji od 23. septembra dalje, dnevno ob 9. do 11. ure in od 16. do 17. ure pri blagajni kina »Storžič«. — Vstopnice rezerviramo tudi po telefonu (tel. št. 120), vendar samo od 9. do 11. ure dopoldne. Rezervirane vstopnice dvignite najkasneje eno uro pred predstavo. VSTOPNICE od 50.— DO 130— DINARJEV! Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 15., 17., 19.30 in 22. uri. j Nedelja, 26. septembra: 6.30 Pregled tiska. 8.00 O športu. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava — Tone Pavček: Tine, Bine čarodej. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Dopoldanski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.30 »Po naši lepi deželi« Zvone Križišnik: Sprehodi po Jelovici. 16.00 »Neznani talenti«. 20.15 Večerni spored opernih melodij. 21.00 Kulturna kronika. 21.15 V svetu ritmov in melodij — sodeluje zabavni orkester Radia Ljubljana. Ponedeljek, 27. septembra: 6.40 Domači napevi. 730 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.45 Slovenske narodne pesmi. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 Nove knjige. 13.10 Za vsakogar nekaj. 14.00 Glasbeni leksikon. 15.15 Lahka glasba. 15.30 Šolska uri za višjo stopnjo. 16.10 Utrinki iz literature: Črtici Elina Pelina. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Radijska univerza — France Ostanek: Muzej v sodobni družbi. 18.15 Igra tamburaški orkester. 20.00 Zunanjepolitični feljton. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. Torek, 28. septembra: 6.30 Tržno poročilo. 6.40 Slovenske narodne pesmi. 7.10 E. Elgar: Jutranja pesem, F. Mendelsohn: Glasba k Shakespearjevi drami: Sen kresne noči. 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.10 20 minut z Veselimi godci. ,1.3.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Za pionirje. 16.10 Utrinki iz literature — Miguel de Unamuno: Novela. 16.30 Želeli ste — [poslušajte! 18.00 Kulturni pregled. 18.10 Pesmi za naše male. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.15 Filmske melodije. 20.30 Radijska igra: William Shakespeare: Romeo in Julija. Sreda, 29. septembra: 6.40 Skladbe Emila Stoljca igra Mariborski pihalni ansambel. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo: O muzeju NOB. lf.45 Slovenske narodne pesmi izvajajo zbori in solisti. 12.00 Kmetijski nasveti. 13.00 'Jezikovni pogovori — ponovitev. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Gledališče in filmi. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo. 16.10 Utrinki iz literature —i Gregor Strniša: Pesmi. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 15 minut z Avgustom Stanko-kom. 20.00 Giuseppe Verdi: Falstaff, opera v 3 dejanjih. V petek, 30. septembra: 6.40 Makedonske pesmi. 11.15 Za pionirje. 12.10 Igra godba na pihala. 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik. 14.10 Opoldanski koncert. 15.45 Odlomki iz Verdijeve opere »Aida«. 16.10 Utrinki iz literature: Rafik Halid Karaj: Rojstvo otroka. 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.30 Modni kotiček. 18.40 »Pesem skozi stoletja«. '20.10 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov. 22.15 Plesna glasba. V petek, 1. oktobra: 6.40 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.15 Cicibanom — dober dan! 13.00 Na straži. 13.15 Za vsakogar nekaj. 14.00 Za pionirje. |14.20 0-poldanski koncert. 15.43 Operetne meleodije. 16.10 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Satire. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.30 Plesna in zabavna glasba. V soboto, 2. oktobra: 6.40 Naši narodni ansambli pred mikrofonom. 7.30 Za gospodinje, 11.15 Za pionirje. 12.10 Pohorski fantje pojo in Igrajo. .13.00 Okno v svet. 14.10 Antonin Dvorak: Slovanski plesi. 16.1" Utrinki iz literature: Lukiano-ve zgodbe. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 (Domače pesmi ifl napevi. 20.00 Pisan sobotni večer. . 2. oktobra 1954 dopoldne bo v Naklem pri Kranju RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE PINCGAVSKE PASME Zastopana bo najboljša živina okraja Kranj. Vsi, ki se zanimate za napredek naše živinoreje vabljeni! Paul Quentin: Zgodba, ki vam jo nameravam povedati, je resnična. Bil sem ji priča dne 25. avgusta, ob tretji uri popoldne, ob vznožju Eifflovega stolpa. Glas, ki je bil močnejši od vzklikanja množice, je kričal »Karel! Karel...!« Sredi vsesplošnega hrupa in gneče ijudi, ki so se zgrinjali okrog prvega francoskega tanka, ki se je pojavil na ploščadi pred Eifflovim stolpom, je bilo razločno čuti samo glas človeka, ki je kričal. Toliko ganotja in toliko neučakanosti je bilo v njem, da se je Karel izvlekel do pasu iz stolpiča tanka, preletel z očmi kii-cnje glav in spoznal v vrvenju žareči obraz. Od nezadržane radosti je zakrilil z rokami po zraku. Našla sta se! iMali mož, ki je bil skorajda brez glasu, se je prerinil do tanka, zlezel na gosenično kolesje |in navdušeno objel krepkega fanta. Tank, ki se medtem ni 'bil \ustavil, se je počasi valil dalje in rahlo odrival množico. Mali mož je skočil na Hla, Karel, ki je kraljeval na svojem vzvišenem položaju, pa mu je vrgel zavojček cigaret »Camel« in zaklical: »Pa ne pokadi vseh! Čez pet minut se vrnem. Samo pri Poslanski zbornici moramo uničiti majhno sovražno gnezdo. Počakaj me tu!« Tank se je ma mestu obrnil, pomendral zelenje pušpanovega grma in izginil med drevjem, i Naš znanec, ki je ves žarel od ponosa, je bil v središču pozornosti. Roka, v kateri je držal bleščeči zavojček cigaret, mu je drhtela od razburjenosti. Bližnjim občudovalcem je rar- lagal: »Ze osem dni je tega, kar čakam na ta trenutek. Osem dni! Karel je fant, da malo takih! Naročil mi je, kje naj ga počakam. Dobro sem razumel njegovo sporočilo po radiu. Napovedal mi je bil sestanek pod Eifflovim stolpom, ob sevorazapadnem stebru. Nisem mogel verjeti, toda moj dvom je bil neutemeljen. Karel se ni nikdar šalil s takimi stvarmi in se tudi zdaj ne. Veste, takih Karlov je malo.. .« Stal sem poleg njega. Iz bleščečega zavojčka mi je ponudil cigareto: »Vzemite, saj mi bo dal drugih, ko se vrne.« Množica se je oddaljevala. Naslonjena na kamenito vznožje velikana sva molče kadila. Nebo je bilo jasno, zrak mil in mehak; bil je eden tistih dni, ki spominjajo na (toliko opevana jutra ob grškem morju. Zmago, ki se je ile počasi približevala, ko da bi bila morala z okrnjenimi perutmi pristajati proti vetru, so naznanjali oddaljeni topovski streli in rafali. V steber, ki nam je nudil zaklon, so posamič udarjale krogle, ki so kdo ve kje zgrešile svoj cilj. Mali mož, ki je bil ves hripav od kričanja, je povzel: »Glejte, prijatelj, nemara se vam zdim malce smešen. Toda ne morem si kaj od nestrpnosti, da bi čim prej spet ugledal svojega Karla. Bil je moj najboljši prijatelj. Drugih niti imel nisem. Lahko si mislite, kako sem ostal sam, ko je bil pred dvema letoma odšel v Anglijo. Jaz, jaz nisem mogel; poglejte mojo nogo! Z menoj si ne bi kdo ve kaj pomagali. Bil pa je med nama tudi sicer on vedno tisti, ki je odločal. Tokrat je bil odločil, da moram ostati. Poslušati sem ga moral in sem ostal. Smel sem ga le spremeti v Bretanijo, odkoder se je z ladjo odpravil na pot. To je bilo vse, kar sem smel storiti. Na obali sem mu še enkrat dejal: »Karel, daj, pojdiva skupaj!« Toda odgovoril mi je: »Ne, ostal boš tu. Kdaj pozneje pa ti bom o vseh stvareh pripovedoval.« Ogrnil si je dežni plašč in odšel. Vzela ga je noč. Vrnil sem se sam. Od tistega dne, ko sva se zadnjič videla, sem mesec za mesecem pre- sedel zvečer ob radiu in poslušal. Obljubil mi je bil, da se mi bo javil, ali je srečno prekr-maril Kanal. A nobenega glasu ni bilo. Postajal sem nestrpen, zanemarjal sem trgovino, izgubljal veselje do nje In naposled tudi ni bilo kaj prodajati. Zaprl sem jo in se predal čakanju. Nekega večera sem v radiu začul Karlovo sporočilo. Zame je bilo to doživetje brez primere. Od nenehnega čakanja, polnega nemira, si nisem upal verjeti. Sosedje so mi morali ponavljati besedo za besedo od ,tega, kar je sporočal. Priznam, da sem mu vseskozi zavidal svobodo in proste roke na oni strani, medtem ko je bil položaj pri nas vsak dan slabši: vsak dan nove omejitve, nove odločbe in nevarnosti, ki sb se nam nalik koščeni roki ovijale okoli vratu in nas dušile. Nikomur nisi mogel zaupati, in če si poslušal radio, je bilo to lahko zelo nevarno. Postal sem previden. Nič več nisem odhajal zdoma. Bal sem se, da bl me lepega dne zaprli in odpeljali v taborišče. Če bi se Karel vrnil, bi ne bil več v Parizu. Stel sem dneve. Bili so večeri, ko so 'me zmagale solze in sem jokal od prekipevajočega nemira. ,Saj boš še znorel zaradi tega tvojega Karla, mi je ob takih prilikah govorila mati. ,Vrnil se bo, ko se bodo vrnili vsi drugi, in nič prej. Druge stvari stvari ima v glavi, ne pa, da bi mislil nate!' In kakor da bi vse to hotelo dajati prav njenim besedam, ni bilo od nikoder nobene vesti več, nobenega sporočila, vse do te zadnje sobote. Danes zjutraj pa sem prišel sem, na določeno mesto in kakor vidite, sem ravna! prav, da sem prišel. Karel je bil vedno mož beseda. Prav zaradi tega sem mu Vedno tudi tako zelo zaupal. Ze izza šolskih klopi ga pomnim: bil Je vedno enak, vedno isti, nikdar klepetav, Imalce trmast, toda zanesljiv . . .« Umolknil je. Postajal je nemiren. »Čujte, vi, ki ste večji od mene! Ali se vam ne zdi, da prihaja tamle na desni?« Zavit v svojo lastno kovinsko bobnenje se nama je z vso hitrostjo bližal tank številka šestnajst. Hrešče je okrenil, potlačil travnato rušo in se sunkoma ustavil. Pokrit z vejevjem in s travo je bil neločljiv del okolice. Ze prej bi bil lahko neopazno stal tu. Moj spremljevalec, Sci je še vedno stal poleg mene in je od zadovoljstva pozabil zapreti usta, se je zopet zbral in se približal vozilu. , Na stolpiču se je dvignil pokrov in skozi odprtino sta se drug za drugim prerinila dva moža ter se spustila s !tanka, oprijemaje se razgrete cevi mitraljeza. V zadimljena, črna obraza so se jima bili vtisnili okoli oči svetlo-rdeči kolobarji od očal. Bila sta videti izmučena- Večji izmed njiju si je snel čelado in jo s trudnim gibom spustil v travo; bolestna senca je bila na stisnjenih ustnah, ki so krčevito po-drhtevale. Drugi, ki nas ni bil opazil, se je I komolci naslonil na oklep vozila in si del glavo v roke, ko da bi ga bila prevzela hipna slabost- Ves zmeden ju je moj tovariš spremljal z očmi. Se enkrat je zakričal: »Karel! Karel..-* Glas se mu je tresel kakor otroku, ki ve, da bo tepen. Sklonil se je k neznancu, ki je slonel na vozilu, in videl, da je (njegov obraz ves razoran od bolečine, ves moker od temnih potnih 'kapelj. Skočil je na tank, splezal na stolpi in se skozi odprtino spustil v notranjost. Sledil sem mu. Karlovo telo, ki je bll° zdrknilo s kovinskega sedeža, je v nekakšnem klopčiču ležalo na tleh. Stene notranjščine s° bile oblepljene s koščki mesa in oškropljene s krvjo. Granata mu je odtrgala glavo. Ležal8 je nekoliko vstran v njegovi lastni čeladi. Zapustil sem kraj, ki je vonjal po krv1 in po razbeljenem olju, ter se približal strojni" carju, velikemu, zagorelemu fantu, ki je °a glas jokal: »Bil je v Londonu, v Alžiru, v Bi*c' stu in drugod in zdaj je prišel umret pra^ sem . . . Ne, to ni pravično. Od Alengona dalje nam je neprestano govoril, da hoče spet videt1 svoj Eifflov stolp . . .« Prevedel S- s