Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljá po posti za celo leto 4 gld. (U) kr., za pol leta 2 sld. 44) kr., /s eetert leta 1 gld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold.. za pol leta 2gld.. zaeetert leta 1 si.; ako /rtaene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 18. sušca 1881.
List 11.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
V soboto.
1.	Pri jutemicah.
(Sume Parens elementiae.)
Oj Oče večne milosti, Ki vladaš vse stvari modro; Edini v Bistvu Ti živiš, V osebah Trojstvo blaženo.
Oj sprejmi Ti premilostno, Spokorne naše pesmi glas; Da s sercem prostim madeža Te vživamo na večni čas.
Telesa ude in moči S plamenom nam ogreva) Ti: Telo naj krepko dvigne se, In poželjivost naj beži.
In vse, ki ure smo noči Prečuli, peli Ti na glas, Z bogastvom doma srečnega Obdarovaj na večni čas.
Premiii Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na vekov veke slavljenim. Amen.
2.	Pri hvalnicah. (Aurora jam spargit polum.)
Svitlobo siplje zarija, Se kaže svetu mladi dan, Izhaja luči zlati žar: Nečisto naj se vmakne v stran.
Strahovi nočni naj beže, Pregreha zgine naj duhk, Naj vmakne se, kar černa noč, Kar tema ima groznega,
Da v jutro to, kar zadnjikrat, Ponižno tukaj prosimo —
V	svitlobi nam priteklo bo, Ko pesmi glas doni močnč.
Očetu slava bode naj, In Sinu ž njim na vekomaj, S Tolažnikom preblaženim, Na vekomaj preslavljanim. Amen.
3. Pri večernicah. (Jam sol recedit.)
Že pada solnčice v zaton, — Neskončna luč Edinosti, Trojica blaga, prosimo, Luč sveto v serce nam izlij.
Ti zgodaj himne pevamo, Zvečer Te milo prosimo: Dodeli, da Te mi kedaj
V	nebeški družbi hvalimo.
Očetu s Sinom slava naj Razlega se na vekomaj, In Tebi, Duh preblaženi, Na vekomaj preslavljeni. Amen.
V praznik sulice in žebljev Našega Gospoda Jeznsa Kristusa.
V petek po I. postni nedelji.
(Tinctam ergo.) *)
Le mene suni sulica, Po Kristusu vkervAvljeni,
*) Ta pesmica je bila v pervem zvezku izpuščene; ter je našla tukaj prostora.	Prestav.
Oj rani stran, nogé, roké, Njegove, ki zagrešil je.
Pa rane, ktere mi telo Za greha dolg prejelo bo, Rudeče kervi Božje naj Lek duši bodo vekomaj.
Naj v slabo noga nam nikdar, In v škodo roka naj nikár Ne bo pripravljena, in iz sercá Naj zgine duh posvetnega.
O Jezus s sul'co prebodén In z žeblji, bodi nam češčen, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na vekov v?ke slavljenim!
Amen.
M» ¿Míenla Mamriei/a Tomana.
X. Vernitev v Goa in ondotni misijoni.
i Dalje.)
Sedem in dvajsetega kimovca prišli smo v Goa. Kraljev namestnik nas je z vojaki sprejel in ukazal odpeljati v jezuiški vstav. Ravno iz Portugalske prišli vojaki, ki s<> nas stražili, povedali so nam, da je bil kralj ravno toliko ustrelje, kakor mi. V krajih, kjer so jezuiti svoje hiše imeli, preiskali so po kraljevem povelji vse, tudi naj skrivnejši in ostudne kraje, misleč, da najdejo zaklade. Vojak, ki je zadnje kraje preiskaval in ki ni druzega našel, kot smeriljive zaklade, bil je od kraja v visoko službo povzdignjen. Ljudstvo pa mu je dalo za to primeren naslov.
Tretje nadstropje vstava, v kterem so bili jezuiti zaperti, bilo je že vse napolnjeno. Nas sedmero iz Ka-ferske dežele je napolnilo število 130, in našli nismo v nobeni sobi prostora, morali smo toraj na hodiščih stanovati. V drugem nadstropji je stanovalo nekaj oo. frančiškanov, častnikov in kraljevih vradnikov, v pervem pa straža. Imeli smo majhno kapelico s tremi altarji, pa kaj je to za toliko duhovnov! Okrog naprave bila ie posadka, kakor zid iz azijanskih vojakov sostavljena, ki nam je z vednim klicanjem „dobro straži!" spanje kratila, in večkrat smo bili primorani denarje skoz okna jim metati, da niio preglasno kričali. Skoraj vsaki dan so kterega zmed nas pred kraljevega ministra poklicali, ker so se hotli prepričati, če jim ni kt-ri utekel. Z nobenim človekom nismo smeli govoriti, še manj pisati, z eno besedo: vse je bilo sumljivo. Se celo umerle jezuite je zdravnik pred nazočim kraljevim ministrom preiskal, če so res mertvi, ali je slepija.
Konec listopada leta 1760 je skoraj ves otok Goa imel opraviti s tem, da vse potrebno pripravi za potovanje skoz pet mesecev tolikim osebam. Radi so ljudstvu vse pregledali, ktero se nikdar ni moglo od naših pregréh prepričati, ako je preveč govorilo. Dobri jezuiti pa, posebno starejši, živeli so vedno v raj lepšem upanji, da se bo ta nevihta kmalo polegla, in da je vse to le poskušnja ponižnosti. Pa misliti bi bili morali, kaj je na Portugalskem vojvoda Braganški, ko so ga v ječo vergli in tolažili, da bo kmalo rešen, jim odgovoril, in rekel: „Os^be, kakor sem jaz, ne stavijo na tak način v ječo, da bi jo kmalo rešili." Jaz pa sem vedno bil teh misel, da to, kar tukaj terpimo, je v primeri s tem, kar nas še čaka. komaj senca.
Kadar je že za potovanje vse pripravljeno bilo, prosili smo še, naj nara dovolijo na grobu sv. Frančiška Ksaverija svojo pobožaost opraviti; pa odrekli so nam
to pobožnost. Dali so nam potrebno obleko in druge reči, sam pa nihče ni smel v svojo skrinjo kaj spraviti, ako ni poprej kak častnik ali kraljevi vradnik vsega pregledal.
Tedaj so dobre in nedolžne jezuite z naj večjo sramoto z otoka Goa odgnali, ko so le ti poprej serčno ljubljeno Evropo zapustili, živijenje in vse darovali, da bi le Bogu in bližnjemu služili, v kteri namen so bili tako nevarne potovanja nastopili. Ravno tiste zdaj tako neslišano zasramujejo, ktere so poprej kraljevi namestniki in visoki častniki najbolj spoštovali in častili. Zaničujejo jih, ki so domačim in tujim noč in dan pomagali s svetom in djanjem, kolikor koli je bilo mogoče, ki so neutrudeno spovedovali in pridigovali, kraljevo bolnišnico oskerbovali, razširjali katoliško vero in vsako leto lepo število nevercev katoliški Cerkvi pridobili. Tukaj imam v mislih tiste misijonarje, ki so de ali v Maisur u, Kitur u in Rašur-u, za ktere je pa Goanska provincija morala skerbeti. Misijonarji niso mogli med neverci in muhamedanci o miloščini živeti, toliko manj, ker so sproobernjenci sami reveži bili, in je misijonarjem bilo treba zdravim in bolnim kristjanom pomagati. Kacih 24 misijonarjev goanske provincije je bilo, kterih nekteri so zelo ojstro živeli, drugi pa tudi življenje dali, Živeli so med Brahmani, Suteri in Farazi, kteri pervi ao tako polni vraž in prevzetni, da z drugimi kar nič občiti nočejo, še celô luči jim pri sebi vžgati ne dopu ščajo. To navado imajo tudi že spreobernjeni, in misijonarji so zelč premišljevali, kako bi ravnali, da vse v eno cerkev spravijo. Vse je bilo zastonj, dokler niso cerkve tako predelili, da je vsaka stranka posebej k altarju videla. Ako brahmanski misijonar suterškega ali fara-škega sreča, ne smé ga ogovoriti ali ž njim se pečati, če je tudi njegov najboljši prijatelj. Brahmani ne jedô nič mesnega, tudi rib ne, ampak rajž, sočivje in zelenjavo. Na tako življenje se morajo tudi misijonarji navaditi. Tudi ne smejo nič iz usnja imeti ali rabiti, še celô brevir mora biti v sukno zavit. Vzrok tem posebnostim je, ker neverci vse živali, tudi strupene kače molijo, prav posebno pa častijo vole, ki jim pomagajo pri poljedelstvu kruh služiti. Ker tedaj kristjanje zmešano med neverci živijo, je treba, da se privadijo ne-verskih šeg, kolikor niso pregrešne. Obutev so jim nekaki leseni podplati, ktere s cveki med persti deržijo in za seboj vlačijo. Ako se vse to dobro premisli, mora se priterditi, da je za Evropejce tako življenje ogrenjeno z velikimi težavami in neprilikami.
Tako ojstrih postav Suteri nimajo. Jedô vse, tudi meso in ribe, zarad čeaar jih tudi Brahmani silno sovražijo. Najbolj pa ti sovražijo Faraze, in pa tako zelč, da ne smejo, ako so na poti, v njih vaséh prenočevati, ampak pod milim nebom.
Vendar so naši misijonarji z ondotnimi kristjani tako zadovoljno živeli, da je več njih dvajset in še več lét tam ostalo, in le pukoršina jih je spravila nazaj v Goo. Smé se reči, da so ondi bolj med angelji, kakor med ljudmi živeli, tako mi je pripovedoval misijonar, ki je več lét bival n.ed temi ljudmi, da spovednik dostikrat ne najde greha, da bi imel na kaj odvezo dati.
Dolžili so nas, da smo si z nakupovanjenjem nepremakljivega blaga in s kupčijo veliko bogastvo napravili. Kaj pa so neki dobili v denarjih in denarja vrednih reči, ako se pošteno sodi, ko so nas neuadoma zgrabili in zaperli? Ako se nepristransko misli, koliko je bilo stroškov, da so se tako veliki misijoni vzder-žavali in potovanja po suhem in po morji napraviti za-mogla, mora se reči, da je premoženje potrebno bilo. Verh tega pa je bilo še treba veliko darovati, da so se moči iz druzih krajev za misijon dobivale, ker Portugalska ni zadostovala... Ako bi ne bila provincija tako
varčno gospodarila, ne bila bi zamogla vsih teh stroškov zmagati.
Spominjam se pa še tako dobro, kakor bi bilo danes, da tisto noč, ko so nas odpeljali, so se častniki in dragi previdni možje jokali, ko so videli našo revščino in nedolžnost, gotovo neoveržljivo znamenje, da ao nas radi imeli in čislali.
(Dalje nasi.)
Cerkrene določila gledé izposlar-Ifanja sr. Resnfega Teleta.
(Dalje.)
Kdaj in kolikrat naj se izpostavlja sv. ReŠnje Telo ?
Različnih misli so učenjaki v tej reči: eni zagovarjajo pogostno izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa, drugi priporočajo, naj bi se le prav redkokrat izpostavilo. Splošne cerkvene postave nimamo o tem ; pa dokaj cerkvenih pisavcev je že obravnavalo vprašanje : „Nura expositions SS. Sacramenti frequentia magis congruat, quam si raro fiat", ali prišli so, vsaj navidezno, do različnega sklepa — v bistvu pa se vsi strinjajo. Vsi namreč so zoper vse preveč pogosto izpostavljanje, samo v tem je misel različna: kdaj je izpostavljanje prepogosto. (Morebiti ni napčna terditev, da so tam ljudje boljši, kjer se bolj pogosto, kakor pa tam, kjer se bolj redko izpostavlja. Tudi „vox populi" je za bolj pogosto izpostavljanje. Vr.) Res je tudi težko odloČiti, ker je stvar preveč navezana na kraj ne navade, lastnije vernih itd. To stori, da bomo neko število izpostavljanj imenovali za ta kraj : prepogosto izpostavljanje, za drugi kraj isto število ne bo prepogosto izpostavljanje zarad drugačnih okoliščin. Celó učeni nadškof Prosper Lambertini, poznejši papež Benedikt XIV, ki je obširno pisal o tej reči, si ni upal določiti kaj gotovega: on pravi: „Nos sane hoc negotio implicari nolumus, quo pars utraque nihil aliud contendit, nisi ut cultus divinae Eucharistiae tributus angeatur." — In kot papež piše nekemu škofu 1. 174*5: „Nullum his quae-stionibus resoonsum fieri potest, nisi antea declarentur peculiares re ru m circumstantiae, ex quitus omnis solu-tio difficultatis desumeuda est."
Sv. Alfonz Ligvorjan pa (v svoji Theol. Moral, lib. VI. n. 424) tole kot pravilo izreče: „Spectandum, an in illis locis, in quibus fit expositio, devotio et cultus sacramenti magis angeatur vel minuatur, et juxta hanc regulam censeo expositionem facendam vel omittendam. Ubi enim viget devotio et cultus angetur, debita semper obtenta Ordinarii iicentia, nescio, praesertim juxta prae sentem nostrarum regionum freq'»entem usuni, cur potius non sit laudanda quam improbanda hujusmodi SS. Sacramenti expositio, modo (exciperem) non sit nimis fre-quens; nimia enim frequentia esset quidem causa, ut reverentia erga tantum Sacramentum minueretur."
Po vsem tem je jasno, da je težko izreči, kdaj je izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa prepogosto in kaj ni prepogosto; toliko je gotovo, da posamezni duhovni pastirji s vo j e vol j n o ne smejo vpeljevati novih izpostavljanj. Red za obhajanje očitne božje službe, izdan po mil. knezoškofu Antonu Alojziju I. 1827, za našo škofijo določuje to-le:
§ 6. In Dominicis quatuor temporum, et adventus atque in festis solemnioribus, § 19 designatis, sub Sacro solemni Sanctissimum Eucharistiae Sacramontum exponi potest. Item per Octavam SS. Corporis Christi intra Mis8am in illis locis, ubi populus copiosior confluere solet.
Vsled § 19 se sme pri nas božja služba pred izpostavljenim sv. Rešniim Telesom obhajati: „in festo Circumcisicnis D. N. J. D., Epiphaniae Domini, Purifications, S. Josephi, Annuntiatae, in Dominica Paltna-rum, Resurrectionis D. N. J. C., in festo Ascensionis, Dominica Penteco«tis, in festo Corporis Christi et in Dominica infra ejus Octavam, in festo SS. Apostolorum Petri et Pauli, Assumptae, Nativitatis B. M. V., Dominica 3. octobris utpote in Dedicatioue omnium ecciesia-rum, in festo omnium Sanctorum, Conceptionis B. M. V., S. Stephani Protomartvris, et patrocinii ecclesiae paro-chialis."
V § 28 pa se še dovoljuje: , In sabbath i s et vigi-liis festorum de praecepto etiam ruri in eccle«iis curat * haberi possunt L taniae in lingua vulgari, quibus in sab-bathis et pervigiliis B. Mariae Virg. ejusque festis etiam Rosarium adjici potest. Quodsi vero populus copiosior in ecclesia comparuerit, permittitur, ut dictae precea coram exposito Sanctissimo dicantur, tandemque populo cum Ciborio benedicatur."
Do sedaj naštetim priložnostim smemo prišteti tudi slovesno izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa v božjem grobu veliki petek in veliko soboto. Rimski missale pa rituale sicer o božjih grobih nič ne vesta ali po naših kraiih in po srednji Evropi sploh je to izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa že nad 600 let staro, in ne d£ se tajiti, da zelo pospešuje pobožnost. Težko je o tem kaj več govoriti. Naj bi se gledalo na to, da se to izpostavljanje godi po splošnjih cerkvenih določilih; naj vedno gori določeno število sveč itd.
(Dalje sledi.)
tLatoliike rokodelske družbe.
Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo.
Te družbe, kakor avgustanski „Sendbote" piše, so imele svoj glas 1. svečana tudi v nemški zbornici v Berlinu. Poslanec Reichensperger je začudenje naznanil, da v svetu za ljudsko gospodarstvo ni nobenega predstojnika katoliških rokodelskih družb, ker v tem posvetu je vendar bistvena reč zastopanje rokodelstva. Potem je poslanec nekoliko povedal o družbah katoliških rokodelskih pomočnikov, ktere je sredi viharja 1. 1848 vsta-novil katoliški duhoven Kolping. Ta družba je bila nekako konservativno (ohranivno) zerno v takratni povodnji prekucevanja. Ta katoliška družba se je do čuda močno razširila, akoravno od vlade nikoli ne betve pomoči dobila ni. Razširila se je po svojem notranjem zdravem jedru, s pomočjo zdravih načel in resnice, kar se razodeva v vsi njeni vravnavi in v vsem njenem djanji. V začetku „kulturne borbe" je namesto podpore ravno nasproti bila poštena družba sumničena in napadaua. Razširja se ta družba od vzhodnje meje avstrijanske do Hamburga, Kraljevca (Konigsberga) in Cahena. Stotisuče podmojstrov dobiva v nji oskerb, podporo in poduk. Tisuče mojstrov je že izšlo iz te družbe; ob enem pa je družba na raznih krajih tudi rokodelske učence pričela jemati v svojo skerb. Ne bojim se terditi, da nobenega močnejšega jeza ni zoper rudečkarstvo, kakor ta katoliška družba, je zaklical poslanec, in oddonelo je: „Prav zares!"
Nočem preobširno govoriti, pravi dalje, kakor koli me žene, da bi obilniše povzčl besedo, kolike blagre razširja ta družba; prosim gospode, kteri bi imeli moje terditve ceniti za presiljave, prosim jih, naj vzamejo v roko življenje Rolpinga, začetnika rokodelske družbe, ktera knjiga je v kratkem na svitlo dana od sedanjega v čl i ke ga predsednika Scbaffer-ja. Vidili bodo, da sem
o djanji te družbe manj povedal kakor pa je res, da notranja čverstost in dobrota tega društva ima še veliko več v sebi. Gotovo v očeh mnozih je pri rokodelski dražbi nasproti ta okolišina, da je povsod na čelu duhoven, da naj viši načelnik je v Koloniji stanujoči veliki predsednik. Misliti bi bilo, ako kaka družba pod takim vodstvom toliko poskušenj prestoji, takošne dela skaže, bi bilo vendar treba že opustiti vraže, ktere ima kdo zoper duhovstvo, in pri teh možeh bi se bilo posvetovati. Ti družbinski predstojniki so v vednem ob-Čenji s podmojstri in mojstri; od njih tedaj bi se pred vsim dalo zvediti, ktere so potrebe, vošila in tudi skaze rokodelcev.
Drugi poslanec, Cremer, je k temu še pristavil, da z berlinsko rokodelsko družbo in z mnogimi drugimi je že naj manj deset let v tesnejši dotiki, in mora reči, da vse čenče, ki se z veliko živostjo pripovedujejo po „liberalnih" časnikih o ultramontanskih prevpljivih v teh družbah, so na podlagi goljufij. Pri teh besedah je nekdo vmčs zanergal: „Na oa!"... Govornik pa je pristavil: „Pripravljen sem vsakemu govorniku odgovoriti ; govoriti mora pa tako glasno, da ga morem razumeti." Pa nevšečnež se ni oglasil in tudi drugi nobeden ne; toraj je govornik dalje pravil, kako tenko je deržavna oblast in policija stikala in preiskavala po zadevah in vravnavah le te družbe, on sam je bil zamotan v tako pravdo; pa nikoli niso bdi zmožni ji kaj napačnega očitati. Kraljeva deržavna vlada tedaj in vsi tisti, ki z rokodelstvom dobro mislijo, naj bi hvaležni bili, da te rokodelske družbe še obstoje, in da iz njih izhaja še velik del poštenih rokodelskih mojstrov, — mojstrov, ki so zmožni rokodelstvu dajati tisto moč, ktera je potrebna, da se v svoji samostojnosti ohrani. Nikjer ni namčrjeno na tako pravo in resnično izobraženje rokodelcev, kakor v katoliških družbah. V Berlinu n. pr. že več lčt za rokodelske pomočnike ne smejo imeti posebne družbe; namesto te pa je za rokodelske pomočnike, ki se želč večkrat skupaj najti, nekako učiliše, kterega naloga je, da se rokodelci učijo brati, pisati, številiti, zemljepisja itd. Posebno pa je namen tega uči-liša v tem, da se občenje med tako imenovanimi olikanimi stanovi in mnogoterno čisto zapušenimi rokodelskimi pomočniki zopet vstanavlja in ohrani, in to je posebna dobrota za družbinsko življenje.
V katoliških družbah rokodelskih pomočnikov zares ni nič druzega iskati kakor prizadevanje, da bi se sredi vesoljnega razdjanja in razperševanja vsih stanov obvaroval nadaljnega razde vanja saj edini stan, ki je od nekdaj zgodovinska podlaga meščanstva bival, da ta stan ostane, kar je poprej bil in v prihodnje zopet ima biti, namreč čversto jedro častnega meščanstva. — V tem pomenu je poslanec govoril vsega spomina vredne besede, ktere, se vč, da pri tacih le malo zdajo, kteri stavijo svoje poslopja na pesek ter na vero, ki so si jo sami skovali.
Mjnrreianmke t it/tu i Je r moiitvah in premigijeranjih.
(Dalje.)
Devica mogočna — za nas Boga prosi!
(Marij na moč.)
Rimski poveljnik Korijolan je bil po nedolžnem k smerti obsojen; posreči se mu pa, da uide iz mesta. Kmali stoji pred mestom Rimom z velikansko vojsko in ga hoče popolnoma pogubiti. Vsak poskus, vsako poslanstvo Rimljanov do njega, da bi ga preprosili in
k milosti nagnili, je zastonj: smert in poguba mestu! je sklep Korijolanov terden, kakor skala. Zdaj gre k njemu še njegova mati, pade predenj in prosi za nesrečno mesto milosti; in glej! serce mu je naenkrat kakor vosek mehko, in mestu prizanese.
Naš Jezus je tudi bil po nedolžnem v smert obsojen, pa tudi umorjen, ne le od judov, ampak tudi od nas in naših grehov; marsikteri ga cel6 še zdaj na smert obsojajo, ko delajo smertne grehe. Zavoljo naš:h nezve-stob in naše mlačnosti smo mi še v veči nevarnosti, kakor je bilo mesto Rim, da pridejo čez nas njegove strašne sodbe. Grešniki so v nevarnosti, v svojih grehih nespokorno umreti; pravični so v nevarnosti, v smertne grehe pasti ter se z unimi vred pogubiti. Hudoba nas lahko premaga v skušnjavah zdaj v življenju, pa tudi mogoče, da nas nesrečne stori še na smertni poatelji. Poleg tega nas lahko zadene veliko veliko še druzih zasluženih šib. Glejte, glejte, kolike nevarnosti nam pretijo! Pa ne bojte se, kristjani, ako se le hočete poboljšati. Sej imamo Marijo; njo bomo poslali k Jezusu. Ako je serce ajdinje do sinovega ajdovskega terdega serca toliko premoglo, mar ne bo še veliko več premoglo najboljše serce najsvetejše Matere čez serce najboljšega Sina, ker samega Boga, o kterem nas uči sv. vera, da je neskončno usmiljen?
O, toraj grešniki! upajte v Marijo in jo kličite skesanega serca. — V 17. stoletju je živel na Francoskem neki Queriolet, tolik hudobnež, da mu je malo enacih na širokem svetu. Med drugimi hudobijami je nekdaj, ravno ko je silno gromelo, nabil samokres in je vstrelil proti nebu, kakor bi hotel na Boga streliti! Ali Marija je bila močnejši, kakor njegova hudobija. Pripeljala ga je k pokori, sveto je živei potem in v sluhu svetosti umeri. Njegovo truplo počiva v mestu Auray u v cerkvi karmelitov, ravno pred altarjem Matere Božje, Device usmiljene in mogočnega pribežališča grešnikov.
Upajte na njo še posebno vi zvesti Marijini otroci, ko vas napade skušnjavec. V tolažbo si to dobro zapomnite: Svetniki pravijo, če se pravi Marijin častivec o prestanih skušnjavah spomni, da je med bojevanjem lical presladko ime Marija, in dvomi, če je privolil v skušnjavo ali ne, ni se mu nič bati, da bi bil privolil v skušnjavo.
Čemu bi se tudi bali, ko Ti Marija na sijonski gori, kakor nekdaj Mojzes, razprostiraš roke pred svojim Sinom in za nas prosiš, ko se mi vojskujemo v dolini solzi s peklenskim Amalekitom satanom. Če je Mojzesova molitev sovražnike Izraelcev kakor sapa pero pred seboj v beg gnala, kako bo še le Tvoja molitev razperšila in osramotila vse naše sovražnike.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Is Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v zgornjem Amergavu na Bavarskem [Dalje.] Jezus na kriiu.) Jezus, Sin Božji, je visel med nebom in zemljo v sredi dveh hudodelnikov, kakor da bi bil on naj večji hudodelnik, in njegova draga kri je tekla iz prebitih žilj na tla. Pa v sredi teh neznanskih bolečin je ljubez-njivi Jezus še oči v nebo obernil in milo klical: Oče, odpusti jim; ne vedó, kaj delajo. Ljudje, pismouki in farizeji so stali prevzetno okoli križa, vsi imajo na križ obernjene oči v razpetega Jezusa. Nekteri so ga zasmehovali, rekši: Drugim je pomagal, sebi ne more. Veliko druzih memo križa hodečih judov je v Jezusa na križ vpilo: „Dabite, dabite; kako Božji tempelj podiraš, in v treh dneh zopet postavljaš! Sam sebi pomagaj,
in s križa stopi, če si Sin Božji!" Tudi levi hudodelnik zasramue Jezusa, rekoč: „Če si ti Kristus, sam sebi pomagaj in nama, ki sva s teboj vred križana.'' Desni razbojnik pa ga je svaril, rekoč: „Ali se tudi ti Boga ne bojiš? Nama se po pravici godi, plačilo le prejemava, ktero gre najinim delom, ta pa ni nič hudega storil." Potem se je pa k Jezusu obernil, in ves skesan zarad svojih grehov, ves žalosten zavolj svojih hudobij prosil: „Gospod spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo!" Jezus pa, kteri se je spokornira grešnikom vselej usmiljenega skazoval, mu reče: „Resnično, še danes boš z menoj v raju." — Jezusovi prijatelji se iz strahu pred judi niso upali priti do križa, bolj daleč okoli so obžalovali in objokovali svojega križanega uČenika in Gospoda. Le Marija, Jezusova Mati, Marija Kleofova njena sestra, Marija Magdalena, in zmed aposteljnov edini preljubi Janez, se niso dali ostrašiti z nobeno rečjo; prav na Kal varijo so sprem li Jezusa, in zdaj stojč pod križem te zveste ljubeznjive duše, kakor žalostne podobe, in s kolikim usmiljenjem da so v Jezusa v njegovih bolečinah pogledavale, kdo more to izreči? Njegovi Materi — o kje je kaj čez materno ljubezen — se godi, kakor da bi ojster meč ra obe strani rezal v njeno serce. Jezus, ko jih s križa vidi tako enega pri drugem stati, poln mile, sinovske ljubezni pogleda v svojo Mater in ji z očmi migne^v Janeza in z umirajočim pojenljivim glasom reče: „Žena, glej tvoj sin." Ves ljubeznjiv zdaj na Janeza pogleda, mu v Marijo migne, rekoč: „Janez, glej, tvoja mati."
Med tem je solnce čudno otemnelo, ker je bilo na zemlji križano čeznatorno Solnce. Vsi Jezusovi zasme-hovavci so 6e prestrašili in umolknili. Kakor okamn jeno je stalo prestrašeno ljudstvo, in gleda, kaj bo. Jezus je bil ves ta čas v groznih bolečinah, neskončne težave ga sprehajajo. Ko njegovo terpljenje do verha prikipi, se je v nebo ozerl, in glasno zaklical: „Eli, Eli! lama sa-bahtani!" To je: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil !" In pri teh besedah se je začelo bolj razsvetljevati, in komaj prešnja svitloba nastane, jeli so sovražniki Jezusa zopet zasramovati, ter so posmehovaje rekli: „Poslušai, preroka Elija kliče!" Zopet drugi so govorili: „Čakajte, bomo le vidili, ali pride Elija, da ga reši." Zdaj je Jezus zaklical: „Žejin sera!" Blizo križa pa je bila posoda s kisom, vojak vzame gobo, jo s kisom napoji, na terst natakne, ter jo Jezusu k ustom pomoli, da pije. S tim so se spolnile besede sv. pisma, ki pravi: „V moji žeji so me pojili s kisom."
Ker je Jezus vedil, da je dopolnjeno vse, kar je bilo prerokovanega od njegovega terpljenja, in ko je kis zavžil, zaklical je: „Dopolnjeno je!" Hotel je reči: Opravil sera odrešenje človeškega naroda; dopolnil sem, kar so preroki napovedovali, dokončano je veliko delo Človeškega odrešenja. In predno je Jezus sklenil, še enkrat milo, ginljivo reče: „Oče v tvoje roke izročim svojo dušo." Ko je to izgovoril, je glavo nagnil in umeri! Ko se je to predstavljalo, smo zaslišali grozno bobnenje, in pokanje skal; služabnik prieope k gledavcem, stoječim okoli križa, in jim naznani, da zagrinjalo, ktero je v jeruzalemskem tempeljnu viselo pred presvetiščem, se je po sredi preparalo od verha do tal. Stotnik pa, kteri je blizo križa stal, je glasno zavpil: „Gotovo, ta človek je bil pravičen, bil je Sin Božji!" Tudi vojake, kteri so bili s stotnikom vred pri križu na straži, je velik strah obšel, ko so slišali pečevje hrumeti in čutili zemljo pod seboj se gibati, ter so vsi prestrašeni vpili: „Resnično, resnično, Božji Sin je bil ta!" In vse ljudstvo, ko to vidi, se je trepetaje na persi terkalo, in se molče razide. Le samo vojaki so še ostali, ter so ko prave podobe neobčutnosti in neotesanosti po ukazu obsojenim kosti lomili. Predstavljavci tega nečloveškega djanja 80
z debelimi kolmi tolkli po rokah, nogah in persih dveh razbojnikov; slišali so se udarci daleč na okrog. Bili bi tudi Jezusu kosti sterli, kakor je bilo sploh navada pri obsojencih; ko so pa vidili, da je Jezus že mertev, mu niso sterli nobene kosti, temuč eden vojakov je s sulico odperl njegovo stran, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. Vladala je pa pri predstavljanji taka tibota med poslušavci in gledavci, da smo slišali zavrišanje pri zabodljeju. In tako so se spolnile tudi svetopisemske besede: „Nobene kosti mu ne sterite", in zopet: „Gledali bodo vanj, kterega so prebodli."
(Dalje sledi.)
li B&njaluke v Bosni častiti P. Marko Mariič, prednik frančiškanskega samostana in župnik, v novič piše in naznanuje, kako je 14. vel. serpana 1878 v turško-avstrijski vojski ondotna častita frančiškanska družina terpela, ter s požarom zgubila svoje poslopje, svoje staje in vse za življenje potrebno. Pozneje so ravno tistega leta zidali nov samostan na prešnjem prostoru „Petri-čevcu", če te rt ure od mesta. Zdaj žele ravno na tem mestu zidati še katoliško cerkev. Za to pa da je treba dobrotljive roke, treba denarne pomoči, brez kakoršne ne morejo dela začeti. Prosi toraj častiti prednik in župnik, naj bi „Danica" to cerkev, ktere zidanje se ima na spomlad pričeti na čast presvete Trojice, Slovencem goreče za pomoč priporočila.
Omenjeno bodi, da vredništvo zbirke, ki so sploh za Bosno odmenjene, izročuje tukajšnemu visokočast. knezoškofijstvu, in taisto pošilja darove, kolikor vemo, preč. Škofom v Bosno in Ercegovino, in ti potem naj bolje vedó darove razdeliti po razmeri, kjer in koder je veči potreba. Ako pa kdo blagovoli in premore kaj posebej za to cerkev podariti, bode toliko veči dobrota in zasluga, naj toraj posebej blagovoli pristaviti, da je za zidanje cerkve v Banjaluki.	Vr.
Za god sv. Jožefa.
K Jožefa pojdite.
V	sredi silnega viharja Cerkve gledamo kermarja Se z valovi bojevati,
V	poln čolnič dalje gnati: Ko Jožefu se zatecimo, Cerkve vareha prosimo, Da bi vreme se zvedrilo, Nam nebo prijazno bilo; Da bi vlegli se valovi
In da bi v prostosti novi Živel ves keršanski svet
Rodbine nekdaj keršanske So postale zdaj paganske; — Spet pagdnijo se druge: Cerkev lije solze tuje. — K Jožefu se zatecimo, Za te rodbine prosimo, Da jih sveti Duh z višine Vse prest vari in prešine, Vse naj zopet pokristjani,
V	dobrem stanovitne hrani, Sveta vera naj živi!
Zdaj mladina otrov pije:
V	smertnih stiskah se že vije. Se mogoče je življenje:
Z neba pride prerojenje. —
Toraj k Jožefu hitimo, !n prav lepo ga prosimo, Naj nam reši otroke naše, Z rok izbije strupa čaše, Ki naliva jih in nudi Zdaj po celem svetu „hudi" Skozi umetnosti (?) in vede (?), Skozi knjige, žive zglede. Naj mladina stare slave, Čiste duše, bistre glave, Kinči mesta in vasi.
Tisuč milijonov dve sto Jih še gre nesrečno cesto Krivoverstva in nevere, ln zmotnjave marsiktere. — Bratje! k Jožefu hitimo In iz dna serci prosimo, Naj jim vere luč zasveti, V sercu jim ljubezen neti. Naj od jutra do večera In od juga do sevčra Tisti, ki je vse ustvaril, Z odrešenjem vse obdaril, Tudi vse nas skupaj viža Pod preblagim žezlom Križa Eno isto verujoče — Eno rčdbino en Oče, Eno čedo en Pastir.
Pisemce ljubezni.
Za pisemce prelepo vem; Sam Bog nam ga je pisal, Poslal po svetu ga ljudem, Vsak naj bi mu odpisal.
Papir njegovo je Telč, In tinta Kri rudeča, Železni žeblji so pero In sulica bodeča.
V	tem pisemcu nam govori, Kako nas vroče ljubi;
Da duše naše on želi In jih v neveste snubi.
V	tem pisemcu nam vedit' di: Če mu serca ne damo,
Ne bo za nas miru serca Ne tukaj in ne tamo.
To pisemce iz rok Boga Presveto je razpelo; O da bi duše in serca Za njega nam ogrelo!
Kristjan! odpiši mu nazaj,
V	ljubezni odgovori:
Da služil bodeš mu od zdaj Le v solzah in pokori.
Naj lepše boš odgovoril In ženina vtolažil, Če boš počutke si krotil, Ga ljubil, greh sovražil.
Razgled po svetu.
Dunaj. Grof Coronini se je zarad nadlege levičarjev odpovedal predsedništvu in poslanštvu. Prederzni vstavoverci si pa s tem nič niso pomagali, ker s 184 glasovi zoper 146 je zdaj za predsednika izvoljen dr. Smolka, določen prijatelj ravnopravnosti. Podpredsednik, kar je bil poprej Smolka, je postal knez Lobkovic. ^
Slovenski in drugi konservativni poslanci so ministru pravosodja izročili interpelacijo oziroma na neki Stremajerov odlok, po kterem bi slovenski jezik ne imel pravice pri sodnijah.
Rimsko. Deržavni tajnik kardinal Jakobini se je 14. t. m. podal v papeževem imenu k ruskim velikim knezom in jim je naznanil papeževo sožaljenje in stud zarad napada na cara. Zraven tega so sv. Oče poslali sožalne telegrame do cesarske družine v Petrograd.
Torin. (Večerni poduki rokodelskih učencev v ker-šanskem nauku.) V tem mestu je prav koristna družba z imenom „Katoliška rokodelska edinost", ki med drugim skerbi za poduk rokodelskih učencev v keršanskem nauku o večerih 40danskega posta, da se pripravljajo za viedno velikonočno spoved in sv. Obhajilo. Lansko leto je obiskovalo za poduk 300 rokodelskih učencev, to leto pa že 500. Nauk je po več krajih mesta od 8. do 9. zveččr; 4. aprila pa se začno kratke duhovne vaje po vsih oddelkih. Obiskujejo te šole mla-P. & denči od 12 do 201etni, kteri so grozno nevedni v keršanskih resnicah in zato je ta naredba keršanske ljubezni silo dobra in potrebna, kar bi se tudi po kacih večih vaséh, zlasti koder so fabrike, rudniki itd., z veliko koristjo dalo posnemati. V veči pospeševanje teh podukov se delijo tudi podpore, premije itd., in nadškof je v ta namen zapovedal zbirke pri postnih pridigah po mestnih cerkvah. Mnogi mladenči, ki bi jih sicer pogoltnilo brezverstvo, se s tem poterjajo v sv. veri in keršanskem življenji ter se časne in večne nesreče rešijo.
Stanje katoličaostva oa Pruskem. Nemški listi popisujejo strahotne razdjanja na Pruskem, ktere je napravilo preganjanje katoliške Cerkve, razdjanja, ki pa ne delajo samo duhovne škode, temuč zadevajo sploh občinstvo tudi prav hudo v časnih koristih. Redovniki z malimi izjemami, pa veliko sto duhovnov je moralo deželo zapustiti. Pustimo tedaj v pervo na stran naj veči škodo, ki se je s tem zgodila za nravnost in omiko, in ostanimo pri stranskem vprašanji. Po vsih mnogih zatertih samostanih, semeniših, penzijonatih ter raznih odgojiših itd. je bilo po več stotin oséb, in to je rokodelcem, tergovcem, raznim delavcem, poslom itd. dajalo neprenehljiv in velik zaslužek, pa vestne in natančne plačevavce, kar ima še posebno vrednost. Peki, mesarji, suknarji, platnarji itd. so imeli pri tacih družbah naj boljši in gotovši zaslužek. Zapuseni otroci, sirotki in drugi gojenci so se sprejemali zastonj v naprave ali pa za prav malo plačilo, in so se vestno podučevali in od-gojevali.
Te bremena so zdaj naložene srenjam; za strežnike bolnikov, za učno osebstvo itd. morajo srenje silo denara plačevati in ni se čuditi, da so srenjaki davki poslednje leta hudo hudo poskočili. Drago mora ljudstvo iz svojega žepa plačevati erc švindlerski liberalizem in trinoško „kulturno borbo", nad čimur le siti želodci veselje imajo. Brezštevilni tergovci in obertniki pa is praznote svojih denarnic spoznavajo, koliko škodo jim P. Š. prizadeva pregnanje redovnikov in redovnic, kteri niso druzega zakrivili, razun da so njim in njihovim otročičem dobrote skazovali.

Poprešnji šolski nadzorniki, župniki, niso imeli ni-kakoršne plače za svoje opravilo; zdaj se mora ti«mče in tisuče mark plačevati šolskim nadzornikom. In kdo vse to plačuje? Ljudstvo, ktero je tako po dveh straneh t-rpinčeno od nemilega framasonstva.
Še veliko veči pa je duhovna škoda. Hudodelstva se strahotno razširjajo, ker se ljudstvo pohujšuje; posebno pregrehe zoper nravnost in duhovno poštenost, zoper življenje, premoženje in svetost prisege so se silovito narastle. Ječe so napolnjene in njih število več ne zadostuje; vedno nove kaznivnice se morajo zidati! Ka-košno prihaja vsled tega ljudstvo, ko nima rednega dušnega pastirstva, to slehern previden človek lahko sprevidi. To ravno pa brezbožnost hoče: spačenost, po-vernitev v poganstvo.
V 1 rierski škofiji je praznih 240 duhovskih služb, med njimi 199 duhovnij, fard. Že 1. 1873 v tej škofiji 139.373 katoličanov ni imelo redovnega dušnega pastirstva; zdaj je njih število še veliko veče. V Kolonjski škofiji je čez 200 fara čisto osirotenih in pol milijona ljudi brez dušnega pastirstva. ln ti ljudje morajo taki vladi davke plačevati. Poslednjič je vlada nekoliko pri-jenjala, da smejo duhovni v sosednjih škofijah dušno
Eastirstvo opravljati; pa kaj to pomaga, ker veliko du-ovnov je starih in bolehnih, in tlači jih odveč breme lastnih duhovnij. Podobno je po druzih škofijah. Sploh je pod prusko vlado to dobo čez dva milijona katoličanov brez kacega dušnega pastirstva. Turk napreduje v človekoljubnosti, prusaška mogočnost rakovo pot marsira.
Katoliška Cerkev na Raskem. Kako potrebno je goreče moliti, da bi se razmere med Rusijo in sv. Stolom vgodno vravnale, kaže naslednje stanje sv. katoliške Cerkve na Ruskem. Na Ruskem je 12 rimo-katoliških Škofij. 1. Varšavska nadškofija. Nadškof Felinski je že 17 lčt v pregnanstvuvTudi sufragan mons. Rzevuski je v pregnanstvu. 2. Škofija Kielce je izročena škofu Krakovskemu. 3. Kališki škof mons. Popiel je bil leta 1875 poklican iz pregnanstva. 4. Škofija Plock je spraz-njena. 5. Ljublinska brez višega pastirja. Tako tudi mesto sufiaganovo. 6. Sandomiraka spraznjena po škofovi smerti. 7. Avgustov ima škofa. 8. Nadškofijo Mo-hilevsko vravnava vlada po slabem prelatu ms. Tsat-kovskem, ki prebiva v Petrogradu in je v cerkveni cenzuri. 9. Vilna je vladana od vsiljenega odpadnika Sy-linskega; škof jev v pregnanstvu. 10. Samogitska — spraznjena. 11. Škofija Luck; mons. Borovski v pregnanstvu. 12. Cherson ima svojega škofa.
K temu pa naslednje vesele naznanila. Iz Varšave poročajo, da je nedavno Samogitski sufragan, škof Be-resnievič, bil od cesarja Aleksandra II sprejet z veliko prijaznostjo, in car mu je pojasnil, da v kratkem se poverne stan prijaznih razmer z Rimom. Tudi rad verjame car, da poljsko duhovstvo je sedaj odkritoserčno vdano deržavi in cesarski hiši. To je toliko bolj verjetno, ker v novejšem času se v vedno večem številu domu po vračajo tisti katoliški duhovni, ki so bili 1. 1863 iz Litovanije odpravljeni v Rusijo in Sibirijo. — Pri tem je vlada neki tudi pri volji, greškim zedinjencem (unitom) v Podlahiji vedno več prijenjati in dovoliti.
Iz Petrograda je 13. tega mesca popoldne telegraf kakor blisk naglo razširil strahotno novico, ki je ves svet pretresla: Car Aleksander II je ubit! Peljal se je popoldne iz jezdarnice, blezo po 3 (naznanila se o času prav ne strinjajo); kar pod voz potočena bomba stare voz, — car z voza skoči, — pa v malo trenutkih se razleti druga bomba pri njegovih nogah in odterga mu obe nogi. Tudi več kozakov, ki so bili z njim, je bilo nekaj ubitih, nekaj ranjenih. Malo pozneje je car,
prenesen v zimsko palačo, dušo izdihnil. Poprej Se je
Eo greški šegi bil previden. Morivce so precej zasačili, fva nihilistištca človekoderca so zgrabili. Eden je bil učenec iz rudriške akademije, kakor pravijo. Tudi eneea tretjega, ki se je hotel z revolverjem braniti, so prijeli. Ranjenih je bilo tudi nekaj policajev in nekteri izmed ljudstva.
Kar je ruskih carskih rodovincev na tujem, so se vernili k pogrebu domu. Tako velika kneza Sergij in Pavel iz Rima, vojvod Edinburgh in veliki knez Aleksij iz Lodona.
Novi car Aleksander III je bil zdajci oklican in že mu je vojašina prisegla, ter pozneje tudi vradniki.
Na Dunaji je naznanilo grozovitega umora naj pervo prišlo presvitlemu cesarju, kteri je lastnoročno pisano Božaljenje neutegoma naznanil nasledniku. Pri ruskem poslanstvu na Dunaju pa so vse odlične osebstva, tudi papežev nuncij nadškof Vanutelii, naznanjale svoje soža-Ijenje.
Že davno se toži, da pravica premehko dela s hudodelstvom, zato pa hudodelstvo strašno šiba človeštvo. Sicer je pa Rusija veliko grešila zoper Cerkev Gospodovo, zoper njegove škofe in mašnike, zoper katoličane sploh. Koliko nedolžnih je s počašuim mučenstvom ugasnilo v Severi ji «Sibiriji)! —
Po poznejših poročilih je car po razpoku perve bombe nepoškodovan vidil veliko vojakov svojega spremstva in druzih ljudi ranjenih na okrog ležati. Ukazal je na pervo, naj se skerbi za ranjene kozake, kar zagleda malo stopinj pred seboj od množice ljudi obda-nega tolovaja, obklenjenega od vojaka cesarske straže; tolovaj je v eni roki deržal bodalo, v drugi pa revolver. Ime mu je Ryssakov, bil je poslednji dve leti učenec rudnjarske akademije in ima 19 let. Cesar se mu ves miren približa, ga ukaže odpeljati in se podA peš proti domu. Komaj pa se je enekrati prestopil, verže drugi mlad človek čaru nekaj pod noge, kar se s tako strašnim potresom razpoči, da so bili blizo tam stoječi na tla verženi in so na drugi strani kanala šipe pri hišah pokale. Ko se je dim razkadil, je car ležal v kervi na tleh in veliko ranjenih krog njega. Tudi ubijavec je bil na tleh, obdajan od ljudi, pred kterih razdraženostjo so ga policaji oteli. Car je bil strahovito zdelan in v nezavednosti ; noge ste bili skoraj odterg«ni, spodnji život raztergan, obraz ranjen. S pomočjo zdravniško je car zasopel in oči odperl, in ta trenutek je porabil njegov spovednik Bajanov, da ga je za smert previdil. Kar hitro pa je serce odbijalo. Ob 3 in 40 minutah se je cesarska zastava globoko sklonila — v znamnje, da je car umeri.
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
21. sušca. S. Benedikt. — 22. S. Oktavijan. — 23. S. Viktorijan. — 24. S. Gabriel vikši angelj. — 25. Oznanjenje Marije D. — 26. Spomiu peterih Kristusovih rdn. — 27. Sredpostna nedelja. S. Rupert.
Zahvale:
Št. 1. Ljuba Gospa presv. Serca je uslisala moje prošnje, oh več, kakor sem misliti mogel. *jvBodi zato od vsih stvari vedno češena.	S., dijak.
*) Take tahvale, kakoršnih več prihaja, «o preveč splošne ; treba je vendar posebej nekoliko določiti, v čem je kdo uslišan bil.	Vr-
Št. 2. Kaj priserčnejso zahvalo Naši ljubi Gospej presv. ierca za uslišanje izreka podpisani v imenu neke zblaznele osebe, ktera je bila bratovščini v spomin priporočena.	A. Lufin.
V molitev priporočeni:
Starši hudobnega sina priporočujejo za spreobernjenje in poboljšanje. — Nevarno bolna mati več otrčk za zdravje. — Hudo bolan mož in velik cerkveni dobrotnik za zdravje. — Na duši in na telesu bolna za pomoč. — Serčnos? v sv. veri iz Sere Jezusovega, Marijinega in sv. Jožefa. — Bolna na nogi za zdravje. — Nevarno bolan duhoven. — Duhoven, že delj časa s budo bolno roko, priporočen N. lj. G. in sv. Jožefu za zdravje. — Neki nesrečen človek za potrebno pomoč.
—	Nektere v grehu zatopljene osebe za spreobernjenje.
—	Star grešnik na smertni postelji posebno goreče priporočen. — Nekaj oseb v dušnih potrebah. — Že delj časa hudo bolna oseba za zdravje. — Oseba v hudih dušnih britkostih za pomoč. — Sestra za zdravje v nadležni bolezni. — Družina v zadregah. — Za rešenje iz silnih zadreg v dušnih in časnih rečeh priporoča nekdo tudi svoje sovražnike, sam sebe, ženo iu družino udom ▼ molitev, v prošnje N. lj. G. in sv. Jožefa, gg. duhovnom in bravcem Dauičinim v memento. Ako bo ulišan, hoče zahvalo razglasiti, in s kakim darom N. lj. Gospej hvaležnega se skazati. — Terdovraten bolan mladeneč za spreobernje — toliko gorečniši priporočen, kolikor veči je potreba.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
21.	sušca. Kakor je napuh angele pogubil, tako pogubi velikrat učene može. (Vinc. P.)
22.	Posvečuj čas — saj z dobrim namenom; kdor trenutke nemarno zametuie, bo zavergel cele dneve in mesce; nikoli več jih ne bo nazaj.
23.	Božja pričujočnost nam bodi bolj živo pred očmi, kakor pričujočnost vsih stvari skupaj.
24.	Več ko si ti v drušinjah in posvetnem čenčanji, delj je Bog od tebe.
25.	Mnogi mislijo, da je dosti, ako nič hudega ne store: ali pa ne veš, da ravno s tem hudo delaš, ker nič dobrega ne storiš?
26.	Ti si nejevoljen, ako skušnjave in bridkosti terpiš: ali pa ne veš, da vsi sveti so le skoz bridkosti in skušnjave prišli do po pol na m osti ?
27.	Toliko bolj bogatiš, kolikor podobnisi Jezusu Kristusu prihajaš.
Listek za raznoterosti.
Katoliška družba bode svoj občni zbor imela 31. sušca ob 6 popoldne.
Y	Rim, V Rim! Kakor je že znano, katoliški Slovani iz vsih krajev namer ja jo mesca malega serpana (julija) v večem številu v Rim se podati, da slovesno zahvalo naznanijo sv. Očetu Leonu XIII za preslavno encikliko o sa. Cirilu in Metodu. Prav lepo bi bilo, da bi tudi nekaj naših deželanov pri tem častnem romanji bilo pričujočih. Ocbor katoliške družbe je toraj sklenil svoje rojake k vdeleževanju tega popotvanja povabiti, kar bodi s tem spolnjeno. Ob enem 80 tisti, kteri bi se k temu odmenili, tudi prošeni, da bi svoj sklep podpisanemu naznaniti blagovolili.
V	Ljubljani, 15. sušca 1881.
Dr. Anton Jarc% predsednik katoliške družbe za Kranjsko.
T V Brusnicah je umeri č. g. župnik Štef. Türk. R. I. P.
Društvo sv. Yinceocija v Zagreba je lansko leto imelo 14 delavnih in 56 podpornih udov in dobrotnikov. Društvo je dobilo vsled poslednje volje r. kanonika Muz-lerja 950 gld. in r. župnika Filiča 500 gld. V vsem je bilo dohodkov 2565 gl. Izdalo je za siromake 1580 gl.
t Ulrik Moser, katoliški knjigoteržec v Oradci, je po kratki bolezni v možganih v sredo, 16. t. m., okrog poldne umeri. Mož je bil poštenjak skozi in skozi. V njegovi prodajalnici ni bilo nikdar videti slabe knjige ali po h u j šlj i ve po d o be. Bil je zaveden katoličan in jako delaven ua mnozih političnih in ne-
iolitičnih, posebno pa dobrodelnih katoliških društev. )a8iravno je bil ptujec in je še le pred kakimi 15 leti iz Nemčije prišel v Gradec, si je vendar s svojim blagim značajem hitro pridobil zaupanje in ljubezen vseh katoliških krogov, kar se je pokazalo posebno v njegovi bolezni, ktera je zbudila splošno in nenavadno veliko sočutje: tudi knezoskof Zwerger je vsak dan dvakrat pozvedoval, kako mu je. — Ker je bil umerli tudi po Slovenskem, posebno med častito duhovščino, mnogo znan, priporočamo ga v molitev in spomin pri sv. maši.
V Bradci, 16. sušca 1881.	Janez ¡Svetina.
Na Dunaja je umeri našega poslanca Hohenwart-a oče: grof Andrej Hohenwart, star 87 let. Bog mu daj večni mir.
Znani nesrečni g. Ant. Fister je umeri na Dunaju
v bolnišnic*.
Dobrotni darovi.
Za študentov sko kuhinjo: Čast. gosp. župn. Ant. Lušin 1 gl. — Drobtinica po č. P. A. H. 2 gl.
Za stradajoče na Notranjskem: Po č. g. Jož. Kle-menčiču neimen. 10 gl. — Neimen. 1 gl.
Za opravo ubožnih cerkev: Iz Kresnic 24 gl. 20 sld.
—	Iz Vtrhpolja pri Moravčah 12 gl. 20 sld. — Iz Sent-Ožbalda 9 gl.' — Iz Koprivnika 10 gl. — Iz Ovsiš 2 gl. 40 sld. — Po č. g. župniku Fr. Porentu 47 gl. - Iz Budanj 5 gl. 91 sld. — Iz Starega Terga pri Poljanah 10 gl. 40 sold. — Gospa Vurnarjeva 1 gl. — Iz Unca č. g. Fr. Klemenec 6 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Pn. g. kan. in stolni župnik A. Urbas 2 gl.
Za sn. Očeta : Nabirke v cerkvi sv. Martina v Šm&rt-nem pri Kr. po č. g. župniku J. Krašovicu 20 gld. — Pn. g. kan. Henr. Pavkar 12 gl. — Kat Novak 1 gl.
—	Križka duhovnija pri Terž. s č. g. duhovnim pastirjem vred 8 gl. 40 kr. proseča sv. blagoslova Nj. Svetosti. — Homec s č. g. župn. 4 gl. 57 sld. — Neimenovana 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Od nekterih udov 3. reda iz Loške okolice 1 koretelj z ne-kterimi ruticami za kelih.
Za afrikanski misijon: Po pn. gosp. kan. A. Zamejcu neimenovana dobrotna roka 160 gl.
Za sv. Detinstvo: Z* Dobrove po č. g. Košmelju 6 g!. — K. Burja 1 gl. — Kat Zalokar 1 gl., 1 staro petico, 3 st. desetice in 1 st. dojačo. — Neimen. 1 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: Neimen. 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
<;. V. KI.: Prej ko moč, se bode želja spolnila. Misel o „svetem letu" prav dobra; bilo bi pa precej začeti. — G.
—	r: O sv. J. je premalo/Obrisana za natis.
Odgovorni vredni k: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Kiainlkovl nasledniki v Ljubljani.