rada fz groba Mrtveca oživiti je nemogoče. Brez čudeža to ne gre. V čudeže pa liberalci ne verujejo. Zato je več kot čudno, ako pričakujejo oživitve JNS. Jugoslovanska nacionalna stranka je bila mrtvorojeno dete. Oče ji je breznačelni liberalizem, mati pa po koristi hlepeča sebičnost. Iz take zveze ni kaj prida ploda. Saj ga tudi biti ne more. Ljudstvo je ta nezreli politični plod in nestvor povsod odklonilo. Voditelji so ga dobili nazaj. Stikali so glave ter tuhtali, kaj bi bilo z njirn početi. Pomlad, ki se v njej narava preraja k novemu življenju, je tudi njim vzbudila nove življenjske upe. Svojemu nesrečnemu plodu so vbrizgali nekaj frazastih injekcij, ki bi naj povzročile vsaj videz življenjske sposobnosti. In zopet ga ponuja30 jugoslovanskemu svetu. Ljudstvu ga ne ponujajo, ker so si v svesti, da bi ponudbi sledila neizogibno odklonitev. V svojem, 10. maja izdanem proglasu, se obračajo na »Jugoslovene«, na »jugoslovenske aacionaliste«, ki naj zberejo svoje »jugoBlovenske nacionalne vrste v organizacijah JNS.« Jugoslovenski generali JNS so torej sami obupali nad tem. da bi mogli delovno Ijudstvo pridobiti za sebe. Pomnožili bodo število voditeljev s 'aržami in podšaržami, moštva pa ne bo. Pod to zastavo ljudstvo ne more in noče. Ne more in noče iz spoštovanja do samega sebe. JNS se je z nasilnostmi vseh vrst, ki jih je uganjala, dokler je bila na vladi, ne samo tako omadeževala, da se nikdar ne more oprati, ampak tudi tako osovražila, da to nikdar ne more biti pozabljeno. Gospodje voditelji mislijo, da se bo to pozabilo. Toda varajo se: ljudstvo ničesar ne pozabi, najmanj pa nasilje, ki ga je moralo trpeti, in krivice, ki so mu bile storjene. S prezirom in smehom sprejema zatrjevanje JNS proglasa, da se bo ta stranka zavzemala za pravo demokracijo in istinske politične svoboščine. JNS kot čuvarica demokracije je isto kot volk kot čuvar ovac. Volk svoje narave nikdar ne spretneni, morda se začasno potuhne. Istotako tudi JNS. Prav iste vrednosti in veljave je hvala, ki si jo daje v tem proglasu JNS, da je »prinesla zakon o občinah in izvedla votitve v kmečkih občinah«. Da, »prinesla« je zakon in tudi komasacijo občin. Ta ne »prinešeni«, marveč vsiljeni zakon je slab ln še slabša je bila komasacija občin. Vzbudila je med ljudstvom nevoljo in je80 • ki se še sedaj ni polegla. Notranji minister dr. Korošec je popravil precej kri'•c, ki jih je v tem oziru st^rila našemu kmetu JNS, toda vseh ni mogel, ker mu je to JNS s svojim sklepom v senatu onemogočila. Kar se pa tiče izvedbe občinskih volitev, bi bilo boljše, ako bi JNS o tem molčala. Občinske volitve v Sloveniji leta 1933 so bile takšne, kakršnih Slovvenci še nismo doživeli. Delalo se je z vsemi sredstvi da bi zmagali kandidati JNS. Nikdar se med Slovenci ni toliko volilnih glasov, kct pri občinskih volitvah leta 1933. Izvedba teh volitev je točka v zgodovini JNS in njenih krajevnih, okrajnih in pokrajinskih činiteljev, ki se ne bo nikdar pozabila. Nasilneži poli- tičnih glasov iz 1. 1933 ostanejo ožigosani v spominu našega ljudstva. Nič jim ne pomaga, če bi se hoteli sedaj vtihotapiti v vrste JRZ, ali če se je ta sebična nakana nekaterim že tudi posrečila. Proglas JNS voditeljev povdarja tudi zasluge te stranke za kmeta in njegove stanovske interese. Da, veliko zaslug iraa ta stranka, ki so v njej največjl izkoriščevalci našega kmetskega ljudstva, za kmeta. Med temi zaslugami je menda največja, da je JNS v senatu preprečila or- ganizacijo stanovskega zastopstva kmetov, ustanovitev kmetijskih zbornic, ker ni dovolila, da bi se izvršil sklep sedanje vlade, da bi se mogle pokrajinske kmetijske zbornice zasnovati z dekretom bana. Če je kmet v naši državi in osobito v naši banovini še danes brez stanovskega zastopstva se mora zahvaliti kmetoljubju JNS. O tem tudi spričuje omrtvičenje naših kmetskih denarnih zavodov, ki jih je upropastila nebrižnost in nesposobnost JNS režima. Proglas JNS generalov med našim ljudstvom ne bo imel niti najmanjšega odziva. Odzval se mu ne bo niti najbolj kričavi petelin na kakšnem kmetskem dvorišču. Beležimo ga samo kot dokaz obupa tistih, ki nimajo politične strehe. Bivši demokrati in bivši kmetijci iščejo, kam bi položili svoje do smrti oslabljene politične ude. Nekateri so prosili zatočišča pri dr. Mačku, pa so jim bila pokazana vrata. Slovensko ljudstvo je te politične koristolovce že davno vrglo skozi vrata. Tam, kjer so obležali, bodo ležali tudi v naprej. Vsak poskus, da bi se dvignili, ostane brezuspešen. Kogar je ljudstvo obsodilo na smrt, zanj ni ne zdravila ne pomoči.