Društvo za gradnj o delavskih stanovanj v Lju bljarr~' Ustanovljeno leta 1886 . K letopisu njegove osnovne zgodovin e in nadaljnjega razvoja povodom v letu 1913. dovršenega petindvajsetletnega delovanj a 1888-1913 c3 o Sestavil društveni zapisnikar Leon Suppantschitsch (Po nemškem izvirniku) Ljubljana 1913 V samozaložbi društva — Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg ežnja po delovanju na socialnem polju, o katerem se dandanes mnogo razpravlja in baš vsled tega zelo od likuje našo sedanjost, je bila tudi za ustanovitev našeg a društva merodajna . Pomanjkljive in zelo neugodne stanovanjske razmer e delavskih slojev v Ljubljani so potrebovale nujne pomoči . Od leta do leta je bolj primanjkovalo majhnih, zdravih in cenih stanovanj in so se morali delavci zadovoljiti z bornimi in celo zdravju škodljivimi stanovanji ali pa se nastanjevati čimdalj e bolj zunaj našega mesta . Obstojala je resnična potreba, da se zboljšajo te za delavstvo vedno občutnejše neprilike. Prvi mož, ki se je zavzel, da bi to vprašanje praktično rešil in vsaj deloma odpomogel takim neprilikam, je bil naš ugleden someščan , gospod bankir Jožef Luckmann. Glavni pogoj v dosego tega smotra pa je bila dobav a potrebnega obratnega zaklada, da bi se moglo zgraditi za enkrat vsaj nekaj stanovanj. Največ pomoči se je pričakovalo v tem slučaju od blage in velike dobrotnice naše dežele, slavne Kranjsk e h r a n i l n i c e, ki je pomagala pri nas skoro vsakemu podobnemu podvzetju. In to po vsej pravici ! Vplivu Jožefa Luckmanna, ki je bil že takrat član ravnateljstva tega zavoda, pozneje pa kakor znano predsednik do svoje smrti, se je posrečilo pridobiti Kranjsko hranilnic o za ta načrt. Treba je bilo najprej osnovati korporacijo, ki bi imela nalogo, prevzeti vsa dela, da se uresniči ta ideja, in b i postala tako namestovalen organ, kateremu bi smela Kranjska hranilnica z mirno vestjo izročiti v to odločena denarna sredstva . Tudi ta ne majhen trud je prevzel drage volje gospo d Jožef Luckmann s svojo v vseh praktičnih življenjskih zadevah izkušeno spretnostjo . V zvezi z nekaterimi prijatelji tega načrta , med katere je šteti osobito takratnega uradnega ravnatelj a 1* 4 Kranjske hranilnice, d r. Jožefa S u p p a n a, je sestavil na pod lagi načrtov enakih vnanjih naprav pravila, ki naj bi bila podlaga bodočemu društvu. Ko je bilo to delo — po dolgotrajnem in natančnem strokovnjaškem posvetovanju — končano, so bila izdelana pravil a po Jožefu Luckmannu in ostalih treh predlagateljih društva, gospodih Otomarju Bambergu, Antonu vitezu Gariboldiju in Arturju Mahru, predložena dne 28. maja 1886 c. kr. deželni vladi za Kranjsko, ki jih je že z dopisom z dne 2. junija 1886, št. 5422 (intim . od takratnega župana deželnega stolnega mesta Ljubljane, Petra Grassellija, dne 7. junija 1886) na podlagi društvenega zakona z dne 15 . novembra 1867 vzela brez zadržka » na znanje", oziroma jih odobrila . S tem je bila srečno izvršena postavna podlaga za razvo j društvenega delovanja in uresničenje te ideje. Novo društvo si je nadelo ime „Društvo za gradnjo delavskih stanovanj v Ljubljani”. Temeljem odobrenih pravil, da obstoji društvo ponajveč iz 15 članov in po enem poslancu ljubljanske mestne občine in Kranjske hranilnice, so sklicali štirje predlagatelji se istega meseca, dne 24. junija 1886, prvo ustanovno društveno zborovanje, h kateremu je bilo povabljenih nekaj uglednih nemških ljubljanskih meščanov, ki so se zanimali za to napravo, da se ustanovi društvo, kateremu povabilu so se le-ti radevolj e odzvali . Da ostanejo njih imena v trajnem in častnem spominu , jih tukaj navajamo ; bilo je — pod predsedstvom Jožefa Luck- manna — 12 gospodov : knjigotržec Otomar Bamberg, trgovec Kamilo Baumgartner, graščak Adolf Gallé, zasebnik Anton vitez Garibaldi, trgovec Peter Lassnik, glavni ravnatelj Karel Luckmann, bankir Jožef Luckmann, ravnatelj Artur Mahr, bankir Emerik C. Mayer, c. kr. ravnatelj tobačne tovarne Ivan Rezori , deželni odbornik dr. Adolf Schaffer in odvetnik dr. Robert Schrey pl. Redlwerth. Načelnikom je bil izvoljen samoumevno povzročitelj in pravi ustanovitelj društva, gospod Jožef Luckmann, ki je vodil to mesto z vso marljivostjo in skrbjo do svoje nenadno nastopivše smrti — dne 20. marca 1906 —, obžalovan o d vseh, ki so ga poznali, posebno pa od društva, katerega duša je bil. Med tem pa je Kranjska hranilnica izpolnila svojo obljub o s tem, da je naklonila novo ustanovljenemu društvu vsled 5 enoglasnega sklepa svojega občnega zbora z dne 10 . junija 1886 kot ustanovno darilo znaten znesek 50 .000 goldinarje v = 100 .000 kron. tem je bila dana društvu možnost, da izpolni glavni pogoj nadaljnjega delovanja — nakup obširnega zemljišča za bodoč e gradnje. Takoj prvi korak se je zelo posrečil . Po daljšem pogajanju, ki ga je vodil pravni zastopnik dr. Jožef Suppan, je kupilo društvo za primeroma nizko ceno od posestnice gospe }[arij e Malitsch dva travnika, parceli št. 67 in 68 kat. občine Kapucinsk o predmestje, za takozvanim „Bežigradom” nasproti sedanji topničarski vojašnici. Leto pozneje se je nakupil v svrho povečanja in arondiranja obstoječega zemljišča še en travnik od mejač a gospoda Franceta Štruklja, tako da je razpolagalo društvo s skladnim zemljiščem v izmeri 12 oralov in 547 kvadratnih sežnjev . Kupna cena za vse zemljišče je znašala 20 .683 kron (povprečn o malo manj nego 1 krono 5 vinarjev za kvadratni seženj), ki j e z ozirom na njeno do mestne meje segajočo ležo brezdvomn o zelo nizka, in bi tvorila danes dokaj višjo prodajno ceno . Ne glede na zelo ugodno ležo, ki tudi za v sredini mest a zaposlene delavce ne tvori nikake bistvene razdalje, pa je društveni stavbeni prostor v vsakem oziru zelo praktičen in je imelo društvo vsled naglega in cenega nakupa srečo. Vseskozi suha gramoznata tla so zelo prikladna za gradnjo in so stanovanja tukaj zelo zdrava, svetla, zračna in solnčna ter v primeri s stanovanji, ki jih zmorejo ljubljanski delavci in ki so često temna, vlažna, prenapolnjena podzemeljska, podstrešna ali dvoriščna stanovanja, mnogo boljša in naprednejša. Poleg tega pa omogoča široko zasnovana „hranilnigka cesta” in od posameznih strank pridno in lično obdelani vrtovi, ki so za hišami, ne samo najemnikom, temveč osobito njihovi številni deci, ki broji včasi h do 300 glav, gibati se večji del leta na prostem in uživati sveži zrak bližnjih kamniških planin . Vpliv teh v zdravstvenem ozir u tako ugodnih stanovanjskih razmer se kaže najbolj v tem, da je naša tamošnja, tačas nad 400 glav broječa delavska naselbina, p o veliki večini telesno zdrava, kar se bere že na zdravih obrazih rastoče mladine in da se za časa celega 25letnega obstoja nas e bežigrajske naselbine ni pojavil noben resen slučaj epidemije . Ko je bilo društvo v posesti tega zelo pripravnega stav bišča in prejelo od plemenite dobrotnice naše dežele, slavne 6 Kranjske hranilnice, dostojno označeno denarno podporo, se ni več obotavljalo zgraditi prvi dve delavski hiši . Na društvenem zborovanju dne 22 . junija 1887 se je sklenilo sezidati dve delavski hiši in delo oddati konkurenčnim potom najcenejšem u ponudniku, Kranjski stavbinski družbi v Ljubljani. Po temeljitem študiju in pregledu nebrojnih načrtov podobni h zgradb, se je sklenilo sezidati na podlagi vzornih oblik dv e takozvani dvojni hiši, vsako s štirimi večjimi, iz sobe, kabinet a in kuhinje, in štirimi manjšimi, iz sobe in kuhinje obstoječim i stanovanji, skupaj torej prostor za 16 družin . Gradnja teh dveh na gih prvih hiš I in II je bila že v jeseni 1887 pod streho, omet in notranja oprava pa sta bil a dodelana spomladi 1888 . Da se zidovje popolnoma osuši, j e sklenilo društvo, da se hiši obljudita šele o sv. Mihelu — oktobra 1888 . Kako so ljubljanski delavci želeli priti v te hiše, spričuje najbolje dejstvo, da se je k prvemu, razmeroma malo znanem u razpisu o dovršenih 16 stanovanjih priglasilo za vsprejem ni č manj nego 55 delavskih rodbin . Po skrbnem in strogo stvarne m preudarku vseh vpo gtevajaih razmer je nakazalo društven o vodstvo naprošena stanovanja sledečim 16 najemnikom, ki ji h navajamo tukaj po imenu v spomin na naše prve naselnike . Bili so sledeči gospodje : 1.) mizar Lovrenc Brecelnik , 2.) skladiščnik Anton Mencin, 3.) ključavničar Lovrenc Lončar , 4.) mizar Franz Sivec , 5.) črevljar Jernej Carli, 6.) kovinski sukač Franc Hofer , 7.) pleskar Jožef Makovec , 8.) črevljar Karel Goršič, 9.) ključavničar Franc Keber, 10.) podobar Mihael Erzar, 11.) strojnik Janez Kržišnik , 12.) tesar Jakob Bevc , 13.) mizar Janez Škof, 14.) tobačne tovarne mojster Lambert Marschner, 15.) sobni slikar Andrej Dobnikar i n 16.) mizar Engelbert Pucher. 7 Stavbeni stroski obeh prvih hiš so znašali po 16.000 K za vsako hišo. Da preskrbimo naselbini zdrave vode, smo zgradili s precejšnjimi stroški vodnjak na dvigalo, ki je vsled izvrstni h gramoznatih tal dajal obilo dobre vode in zadostoval vse m potrebam naselbine in služil celo za zalivanje vrtov. Vsled danih razmer in 'Čimdalje večje potrebe, je sklenil o društvo ge leta 1888. zgraditi dve nadaljnji hiši III in IV, in sicer obe v pročelju po 1 m daljši nego prejšnji in ne samo z delnimi ampak celotnimi kletmi. Gradnjo se je oddalo takratnemu najcenejšemu ponudniku, stavbeniku gospodu Viljemu Tre otu . Na ta način nastalih 16 stanovanj se je oddalo o sv. Juriju 1889 in je narastlo število strank na 32 . Stavbeni stroški prvih 'štirih hiš, od katerih sta bili zadnj i dve radi večjih dimenzij naravno dražji, so znašali 75 .000 K. Vsled tega in ker je znašala kupna cena za stavbišče na d 20,000 K, potem za napravo vodnjaka in druge potrebščin e izdanih zneskov, so bila društvena sredstva izčrpana in j e bilo treba nekaj let marljivo nabirati novih sredstev, preden se je moglo misliti na nadaljnje gradnje. Do jeseni leta 1893 . se je nabralo od dotlej neprikrajšano vplačevanih najemšči n toliko denarja, da je bilo mogoče zgraditi po enakem načrtu hišo V, ki jo je tudi dogradil stavbenik gospod Viljem Treo . V to hišo, ki se je pozimi temeljito osušila, se je naselilo dne 1 . avgusta 1894 nadaljnjih osem delavskih družin . Vsled povabila c. kr. deželne vlade za Kranjsko smo se v poletju 1894 aktivno udeležili „h igij e ni en e razstave n a Dunaj u”, kamor smo poslali natančen opis našega socialnega delovanja, razne načrte in nalašč' v ta namen izdelan ličen plastičen model na ge zadnje hiše V, za kar smo dobili od ministrstva zelo laskavo pohvalo . Sledečega leta — o Veliki no c 1895 — je zadel nas e društvo hud udarec, ki ga moramo omeniti, akoravno ni bi l za nas tako poguben, kot bi bilo pričakovati . Strašen potres na Veliko nedeljo ponoči, dne 14 . aprila 1895, je opustošil nas e rodno mesto Ljubljano in tudi na gim petim hišam ni zanesel . Škoda pa je bila mnogo manjša nego smo jo sprva domnevali . Zrušilo se je le več dimnikov in poškodovale nekatere strehe in fasade ter pobilo veliko oken, medtem ko sta ostala glavn o zidovje in strešna konstrukcija skoro nepoškodovana in s 8 tem dokazala svojo solidnost. Samo dve stranki sta se morali deložirati za nekaj dnij, ker je bila nevarnost, da se zrušij o dimniki . Večina najemnikov pa je ostala v svojih stanovanjih, dasiravno smo zanje pripravili na našem travniku začasna zasilna stanovališča iz previdnosti in z ozirom na nekatere bojazljivce, ki so se pa le malo rabila . Kakor smo že omenili , so naša poslopja vsled usodne nezgode manj trpela nego drug e ljubljanske hiše, stroški za popravo vsled potresa povzročene škode pa so vseeno znašali okroglo 2000 kron. Društvo je pokrilo ta znesek iz lastnih sredstev, dasi so dobili ostali hišni posestniki v Ljubljani izdatno državno podporo, kateri pa se je društvo hvaležno odreklo . V blagodejnem nasprotju s potresno katastrofo pa zaznamuje letopis našega društva istega leta vesel dogodek, ki je bistveno vplival na njegov nadaljnji razvoj. Tudi topot je podarila naša velika dobrotnica, slavna Kranjska hranilnica , kateri dolgujemo vso hvalo, o priliki svojega 751etnega ob stoja, ki ga je praznovala le s slavnostnim občnim zborom in dala v človekoljubne namene v celoti 2,650.000 kron, našemu društvu znesek 4 0 .000 kron. Na ta nepričakovan način je bilo društvo v stanu, da zgradi v zmislu svoje določbe in vsled sklepa občnega zbora z dne 27. novembra 1896 po vzorcu V dve novi hiši VI in VII. Ob tej priliki je velikodušno ponudil društvu njegov ugledn i član, kr. dvorni zvonar gospod Albert Samassa, brezplačno stavbišče za te dve hiši, in sicer en del svojega, v št. Jakobskem predmestju ležečega travnika na „Prulah” . To cenjeno ponudbo pa je moralo društvo vsled temeljitega razmotrivanja in utemeljenega poročila svojega odbora zahvaln o odkloniti. Društvo je uvidelo, da bi bilo v gotovem oziru koristno, sčasoma zidati v Ljubljani delavske hiše v raznih mestnih okrajih, kar bi bilo zelo udobno za one delavce, k i so zaposleni po raznih delavnicah našega mesta, vendar pa j e odklonilo to ponudbo z ozirom na dognane zdravstvene ozire. Ne samo topografične, ampak osobito tekom osemletne praktične izkušnje dognane zdravstvene prednosti in izjemno ugodna leža našega bežigrajskega posestva je namreč v primeri z vlažnim, deloma celo močvirnim zemljiščem na „Prulah” toliko večje vrednosti in pripravnejši za naselitev, da ni bilo glede 9 odločitve nobenega pomisleka. To pa tudi iz razloga, ker vsebuje naše bežigrajsko, skoro 121/2 oralov obsegajoče zemljišče več brezplačnega prostora za stavbišče, nego ga bo društv o potrebovalo v doglednem času z ozirom na svoje denarne razmere. Društveni zbor se je zato enoglasno izrekel za od načelstva zavzeto odklonilno stališče z zahvalo. Gradnjo obeh hiš VI in VII je prevzel tudi mestni stavbeni k gospod Viljem Treo za domenjeni pavšalni znesek 37.200 kron, in jo prav dobro izvršil ; stavbeni stroški obeh hiš pa so s e zvišali za 3000 kron, in sicer vsled izpopolnjenja v stavbeno tehničnem oziru, kar je zahteval ljubljanski mestni magistrat kot stavbena oblast. Obljudeni sta bili hiši takoj s 1. novembrom 1897 . Obenem je napeljalo društvo, ker so stranke za to prosile, v vseh sedmih hišah mestni vodovod, kar znatn o olajšuje hišno gospodarstvo naše že takrat številne delavsk e naselbine. Vodovod nas je stal 2700 kron. Leto 1903. je v letopisu našega društva posebno zato znamenito, ker se je tega leta udejstvila velika socialna dobrota , ki je bila z ustanovitvijo našega društva namenjena ljubljanskemu delavstvu, in ki bo tudi ostala. Dne 1 . oktobrat. 1. je poteklo namreč 15 let, odkar so vztrajali in nepretrgoma' stanovali v naših hišah I in 11 dne 1 . oktobra 1888 vzprejeti prv i najemniki in si pridobili zato v zmislu § 4., odstavka e, naših pravil z a vse svoje življenje služnost porabne pravice d o brezpla č nega stanovanja, ki so ga vzeli svoječasno v najem. Bilo je sledečih pet najemnikov, katerih imena tudi navajamo v našem društvenem letopisu v spomin za poznejša leta : 1.) črevljar Jernej Carli, 2.) strojnik Janez Kržišnik, 3.) tesar Jakob Bevc, 4.) ključavničar Franc Keber in 5.) tobačne tovarne mojster Lambert Marschner. Od teh stanujejo še danes, ob 251etnem obstoju društva , dva gospoda, Jernej Carli in Janez Kržišnik, ter vdova gospa Marija Marschner, v naših hišah in uživajo že skoro deset let dobroto brezplačnega stanovanja . Društvo ni prezrlo prvega pojava tega dogodka in ga je veselo praznovalo. Medečo nedeljo, dne 4. oktobra, je priredilo društvo z zneskom 1200 kron majhno, a dobro uspelo veselico, 10 katere so se udelezili drustveni člani kot pogostitelji in vse h 55 najemnikov, skupaj nad 300 oseb, kot povabljeni gostje i n se dobro zabavali. Izjemno ugodno in lepo vreme tega dne je omogočilo, da se je vršila veselica ob zvokih godbe in veselem zvenketanju kozarcev na na gem lastnem prostornem travniku pod milim nebom. Ker je padel na ta dan tudi cesarjev imendan, se je društveni načelnik, gospod Jožef Luckmann, v svojem udeležencem in gostom namenjenem slavnostnem govoru po klonil Nj . Veličanstvu, kar so vsi navzoči vneto odobravali. Težko breme se je naprtilo nagemu društvu leta 1904, z nalogom, da ima plačevati na vsakih deset let po postavni h določbah odmerjeni pristojbinski n am est ek v neprimerno visokem znesku 15.317 kron. Vsled rekurza, ki ga je vlozil proti temu nag pravni zastopnik, se je ta pristojbina izdatno znižala, in sicer na 7972 kron, kljub temu pa je bila za nas tudi v tej znižani meri ge vedno zelo občutna . Leta 1905. smo osnovali v krogu našega drustva lastn o »bolniško in podporno blagajno" v korist nagim najemnikom, v katero svrho smo dali kot ustanovno darilo znese k 500 kron. Ta naprava posluje od 1 . julija 1905 dalje zelo uspesno. Tu omenimo se eno napravo, ki je v nasih hišah ze dal j 'časa vpeljana in dobro uspeva. To je „odb or za vz drža v a nj e hišnega reda”, katerega člane volijo najemniki medsebojno, ta pazi na hišni red, občuje z upraviteljstvom i n posluje v manjših sporih kot reditelj in pomiritelj . Načelnik tega odbora je gospod Friderik Weinberger, eden nag ih najstärej'śih najemnikov, ki posluje kot tak že dolgo vrsto le t zelo vestno in marljivo, za kar mu društveno vodstvo izrek a vse priznanje. Isto velja o našem hišnem upravitelju, knjigo vodji gospodu Ludoviku Tschada, kateremu smo po smrti njegovega večletnega prednika, gospoda Alojzija Dzimskija , leta 1911. poverili društveno knjigovodstvo, le-ta v vsakem oziru vzorno upravlja svoje opravilo kot najvišji poslovodj a društvenega vodstva. Leto 1906. nam ostane v bridkem spominu in je bil o za društvo 'žalostno leto v pravem pomenu besede. Dne 20. marca je namreč nenadoma izdihnil nepozabni ustanovitel j in oče nagega društva, gospod Jo že f Luckmann, ki ga je, 11 kakor znano, leta .1886 . ne samo ustanovil, ampak tudi celi h 20 let neumorno vodil . Kaj dolguje naše društvo Jožefu Luckmannu za njegovo ljubeznivo skrb in naklonjenost ter 201etn o neumorno delo, ki je z vso vnemo podpiral ta svoj najljubš i stvor, se razvidi iz vsakega odstavka društvene zgodovine, kar smo itak opetovano povdarjali . Z našim ustanovitelje m Jožefom Luckmannom smo izgubili za vedno svojega najljubšega prijatelja in mogočnega zaščitnika, ki nam bo ostal z a vse čase v častnem in hvaležnem spominu . V časten spomin so darovali pokojnikovi bratje našemu društvu znaten znesek 1000 kron. Enak znesek pa so nam darovali že nekaj let preje povodom podobnega žalostnega slučaja v svoji rodbini, za kar jim bo društvo vedno hvaležno . Tri dni pred Luckmannovo smrtjo, dne 17 . marca 1906 , se je sklenilo v društveni seji, kateri je še on načeloval, sezidati hiši VIII in IX in se je to delo oddalo Kranjsk i s t a v b i n s k i družbi za skupni pavšalni znesek 61 .000 kron. Da ugodimo nujnim in vedno bolj množečim se prošnjam za nova stanovanja, smo začeli te dve hiši takoj graditi in sta bili že meseca julija dograjeni, novembra 1906 pa naseljeni. Ker smo eno izmed novih 16 stanovanj porabili za administracijsk o pisarno, je narastlo skupno število delavskih stanovanj na 71 , število prebivalcev pa se pomnožilo na 383. Iz skromnega začetka v letu 1888 ., ko smo imeli le 16 družin, se je torej razvila znatna naselbina, vsled česar smo z dosedanjimi uspehi lahko zadovoljni. Društveno vodstvo je prevzel po smrti Jožefa Luckmann a njegov dosedanji dolgoletni namestnik, gospod Anton vite z G ariboldi. Z oziram na visoko starost in bolehnost pa je žal že po kratkem času odstopil, zato je izvolilo društvo v seji z dne 30.januarja 1907 svojim načelnikom c.kr. podpolkovnika v pokoju, gospoda Karla Kastla pl. Traunstätt , ki odslej krepko vodi društvo, katero mu je za njegovo odločno delovanje in ljubeznivo požrtvovalnost tekom pretekli h šestih let vso hvalo dolžno . V časten in trajen spomin na našega nepozabnega ustanovitelja društva, Jožefa Luckmanna, se je sklenil poseben čin, ki naj bi pričal o njem poznim rodovom . Takoj po njegovi smrti so društveni člani sprožili misel, da bi se zgra 12 dilo njemu v čast posebno, tudi v arhitektoničnem ozira vidn o razlikujoče se poslopje, ki naj bi služilo v društvene dobro delne namene in nosilo za vse čase ime „Jožefa Luckm an n a hiša” . Tudi to idejo je pospešila naša neumorna dobrotnica, slavna Kranjska hranilnica, in v ta namen velikodušno daroval a 40.000 kron — znesek, ki nam je omogočil izvršitev zasnovanega načrta. Vsled določene namembe se dohodki te hiše ne stekaj o v normalni društveni sklad, ampak so namenjeni v druge dobrodelne svrhe, in sicer gre a) polovica za v letu 1905 . osnovano bolniško in podporno blagajno in b) druga polovica pa za stavbeni sklad takozvane dobro deine hiš e" v korist naših najemnikov. To poslopje bi služilo našim naselnikom in njih družinam za kopalne naprave, kuhinje za pranje perila s sušilnicami, potem v slučaju bolezni za bolniške in osamljive sobe, oziroma tudi za bralne in družabne prostore, da se na ta nači n odpomore resničnim potrebam . Upajmo, da se našemu društvu posreči v doglednem času izvršiti ta načrt, vsled česar bi se zdravstveno stanje zboljšalo in bi bilo bivanje naših naselnikov udobnejše in prijetnejše. Zgradba „Luckmannove hiše”, ki obsega sedem večjih in dve manjši delavski stanovanji, je stala 51 .000 kron in jo je dogradila Kranjska stavbinska družba jeseni leta 1907 . ; naseljena je bila 1 .julija 1908. Na željo in vvečjo udobnost naših naselnikov smo napravili na stolpiču te hiše s precejšnjimi stroški bijoč o uro, ki se čaje in vidi daleč naokoli in dobro služi svojem u namenu. Dva dni pred naselitvijo, to je v nedeljo dne 28. junija, je vsled našega povabila blagoslovil novo poslopje frančiškansk i župnik, prečastiti gospod p. Hugolin S a t tn e r. Te slavnosti so se udeležili vsi najemniki s svojimi druiinami, dalje vsi društveni člani in mnogi povabljeni gosti iz mesta . Društveni načelnik, gospod podpolkovnik Kar el pl. Kastl, je z vnetim govorom pozdravil vse navzoče pred praznično okrašeno hišo , opisal njen namen in jih povabil, da si ogledajo novo zgradbo. Nato je ogovoril navzoče v enakem zmislu načelnikov namestnik , lastnik tovarne, gospod Peter Kosler, v slovenskem jeziku . Naposled pa je imel govor gospod Anton Luckmann kot sedanji najstarejši zastopnik Luckmannove rodbine in se v 13 njenem imenu iskreno zahvalil za izkazano ast spominu Jozef a Luckmanna in želel, da bi ta v spomin prerano umrlemu ustanovitelju društva zidana ustanovna hiša služila društvu in njegovim številnim deležnikom v blagor in trajno korist. Ko si je družba ogledala vse notranje prostore, se je završila ta sice r majhna, a lepo uspela slavnost z govorom, ki ga je govori l zastopnik v imenu najemnikov in njih rodbin in se je društvenemu vodstvu z izbranimi besedami toplo zahvalil za vse do sedanje dobrote. S tem smo dospeli do konca nasega skromnega d ustveneg a letopisa. To je mala slika v kronologičnem redu o vseh vaznejših dogodkih tekom 251etnega obstoja nagega društva. Ta cetrtstoletni obstoj smo hoteli dostojno proslaviti z majhni m slavjem v krogu nage naselbine in drugih prijateljev. 0 priliki tega veselega dogodka je sestavil v uvodu označeni tudi ž e 251etni član predsedstva in društveni zapisnikar to skromno, a strogo stvarno sliko v pojasnilo onim, ki se zanimajo z a postanek in razvoj nage svoječ'asne naprave . Ne da bi hvalilo sebe ali pa osobito oba svojecasno po slujoěa načelnika, ki sta se odlikovala z neumorno požrtvoval nostjo in osebnim delom, pa ima društveno predsedstvo vendar sladko zavest, da je z ustanovitvijo tega društva vsaj deloma zboljšalo socialne in posebno stanovanjske razmere ljubljanskega delavstva. Deset znamenitih hiš, ki dajejo prijazno in v zdravstvenem oziru naravnost vzorno zavetje 81 delavskim družinam z več nego 400 člani, od katerih si je pridobilo — kar posebno poudarjamo — v letošnjem letu že 35, torej skor o polovica vseh najemnikov, pravico do brezplačne porabe stanovanja za vse svoje življenje, to je število, ki samo zas e dovolj jasno govori o blagodejnem delovanju na gega društva. Nekako pred 27. leti je dobrohoten, krepkovoljen in preudaren someščan nagega mesta, ki je poznal potrebe časa, vsadil v zemljo zrno, ki je hitro pognalo in v razmerom a kratkem času vzrastlo iz njega močno drevo, katerega sad b o uživalo ljubljansko delavstvo do poznih rodov . Kljub najbolisł volji ustanovitelja in marljivi delavnosti njegovih pomočniko v pa bi se ne bilo posrečilo ustvariti take naprave, ako bi 14 ne bila priskočila na pomoč velika dobrotnica naše dežele Kranjska hranilnica ki je darežljivo delila društvu denarn e darove v dosego tega cilja. Želimo, da bi se našemu društvu posrečilo, doseči še v bodoče tolikih uspehov v temeljito povzdigo stanovanjski h razmer našega delavstva, ki še sedaj niso na višku. Zaključimo s srčnim, bodočnosti našega krepkega društv a veljajočim voščilom „Bilo srečno!” V Ljubljani, meseca marca 1913 . _pp_ 1 5 . alplod •,2na-p 3 GA G *ABlep *UJ-CA04 ce .gznisn iaz co . cn • -i-J;. v) cn ;.. ..r2na4s ,-4 ,-( 1--( Cr› (>1 7-4 Cri C'D -ep. .. u31ns *TI1A031 u2 „...4 jf.repos Tuladul CO e 1cD M CO (:> .r-( C:D CD (:› C:D C:D CD CD T-4 1.-4 C3 3 C7D C73 C7D CZ C3D C73 0> CD oo . 7--i r-( 7...i uzlufo .z~sTad ''e Ca-BJ-4eq 5 >N BDA:elSOX.l~ .relpa s a.) ce ,.5.4 ce e~ > ;-4 -. ...J (.1) ;-4 g-i u)rn $-4 u) ;4 ;-~ ;. u) -4-, -44-, .4, ;-4 +, >U7 0 Cri C53 c\I ,--t Cri ,-i Cri ~ N ,m C . xselcl ut .zlls indem • .---, c,j (D m >N 03 g' CI.) o ,-4 32. ce auctopod -4 OJ oo co m to t,-co c9 m m m 0 o o') -4 co co oo co co oo m m ausel. 1--t 'r—i •r.. ..4 .r»,1 .4-4 ,2 :,' 7 2 -4 N 1 XerjA9.12 Aef,lUZITI1 ` JU2IUAUgn~pl cm Ce C ) r lo fla2uuAo o 0 h o 0 z :z 0 e to cm r.,,- 00 AOTIOMI 'UIIJ 00 to . z, z z z . z z o 0 AOOUIGN. 0/0 fit = 1Z ;. z AO0U0A0IS 0/o 98 = OL N f-edn)is 'e >N z> xo.p.o ;-4 '"C3 M C'D CD 11131 sueZ 0 'qmout 1 — ó AOXiUUZaCru -4 00