URN_NBN_SI_DOC-5EAMEPHN

SO OČENJE K N JIŽ N IČ A R JE V KOROŠKE K R A JIN E OB MESECU K N JIG E 1977 M ir os la v Os o jn ik Vedno znova si knjižnični delavci prizadevamo, da bi svojo de­ javnost, ki slovi kot d ejavnost posebnega družbenega pomena, po­ pestrili, jo napravili živo in aktualno, da ne bi bralnice in knjižni saloni samevali, da bi v anje privabili čimveč ljudi: bralcev, obisko­ valcev te m a tsk ih in prigodnih razstav in prireditev, pa uporabnikov d rugega našega knjižničnega gradiva. Zelja, ki nas spontano vodi, u sm erja in daje rdečo nit našem u poslanstvu, je bistvena in ena sama: — D obra knjiga m ora postati delovnem u človeku in občanu potrebna! V tej veliki želji in skrbi, da bi dobra in p otrebna knjiga postala sam ou pravljalcem življenjska sopotnica, pa knjižnični de­ lavci pogosto pozabimo sami nase. N asploh se v k njižničarstvu kaže dvojnost: — na eni stra n i imamo v splošnoizobraževalnih knjižnicah usposobljen kader, ki pa ni pedagoško verificiran; — na drugi stran i pa so na šolah pedagoško usposobljeni ljudje, le redkokdo med njim i pa je iz knjižničarske stroke. T u pa je še dru g a dvojnost, ki pelje že v tragičen nesmisel: D obra in p o trebn a knjiga pridobiva vedno bolj pom em bno in odlo­ čilno vlogo v našem sam o u p ra v n e m socialističnem vzgojnoizobra- ževalnem sistemu. Še posebej a k tu a ln a in pre p o tre b n a je postala ob uvedbi celodnevne šole: — skupaj s knjigo naj bi postala torej tudi šolska knjižnica središče vsega snovanja in do g ajanja ob pouku. Vsi pa vemo, da knjižničarstvo še velik ok rat in mnogokje ostaja d ejav ­ nost, ki jo čisto enostavno »obesijo nekom u za nameček«. Dejstvi, ki ro m ata vsako po svoji poti; razpotje, kje r sta se tako usodno lo­ čili, pa ostaja vedno bolj daleč za njima. T eh tne in že tolikokrat dokazane trditve, da knjižničarstvo je in m ora ostati vzgojnoizo- bražev alna dejavnost, ki prav tako kot drug e podobne in sorodne dejavnosti zahteva celega človeka, pa so občemele v slepi u l i c i . ..