35 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 35-37 Romana Fekonja Slovenski knjižni sejem 2018 V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 20. do 25. novembra 2018 potekal že 34. slovens- ki knjižni sejem. Lahko rečemo, da je to že tradicionalno praznik vseh ljubiteljev knjige, tako tistih, ki se s knjigo poklicno ukvarjamo (knjižničarji, knjigarnarji, založniki idr.), kot tudi tistih, ki le občasno ljubiteljsko sežejo po kakem izdanem naslovu. Letošnji bogat program je ponujal skoraj 300 dogodkov, v Cankarjevem letu 2018, ko obeležujemo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja, pa so se knji- gam na stojnicah pridružile še krizanteme na vseh odrih in stojnicah. Organizatorji so zapisali nekaj podatkov: »Najstarejši, največji in najpomembnejši knjižni dogodek pri nas. 6 dni, 106 založb, 100 domačih in tujih literatov, 35.000 obiskovalcev, 7.000 otrok in mladine, 25.000 knjig, 3.000 no- vih, 340 spremljevalnih dogodkov, 4 razstave, 10 nagrad, država v fokusu Madžarska, mesto v gosteh Postojna. Slovenski knjižni sejem že od leta 1981 partnersko organizirata Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in Cankarjev dom.« (Vir: http://knjiznisejem.si/ index.php/domov/za-medije/sporocila-za-me- dije, 8. 1. 2019.) V času sejma so bile podeljene tudi številne nagrade. Izpostavljamo tiste, za katere me- nimo, da zanimajo šolske knjižničarje. Zmagovalka glasovanja občinstva (knjiga je prejela največje število glasov obiskovalcev) za VELIKO NAGRADO SKS – KNJIGA LETA 2018 je: Ivan Cankar: podobe iz življenja, avtorja: Blaž Vur- nik (scenarij), Zoran Smiljanić (risba), urednici Ana Bogataj in Katerina Mitrović, oblikovanje Katja Kastelic; izdajatelja Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana (posebna izdaja Stripburger). Schwentnerjeva nagrada (priznanje za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu, za dosežen razvoj teh dveh panog) je bila letos podeljena Tinetu Logarju, ki ga poznamo kot urednika založbe ZRSŠ in vsa leta (vseh 27 let izhajanja) lektorja revije Šolska knjižnica, zato ga tudi izpostav- ljamo in mu iskreno čestitamo. Slika 1: Tine Logar (Avtor fotografije: Domen Pal) MALI IN VELIKI ODMEV 36 Romana Fekonja: slovenski knjižni sejem 2018 UTEMELJITEV ZA SCHwENTNERJEVEGA NAGRAJENCA 2018 – TINETA LOGARJA Preden človek postane dober urednik, mora biti nenasiten bralec. Tineta Logarja so knjige začarale že v otroških letih, sča- soma pa je zrasel v literarnega hedonista, »iščoč tisto pravo harmonijo, ki jo pletejo duhovna iskrivost, iskrenost sporočila ter zven pravilno izbranih in na pravo mesto postavljenih besed«. Kot svetovalec za slovenščino na Zavodu za šolstvo je sprva urejal berila, učbenike in drugo strokovno gradivo. V začetku devetdesetih let je prav tam ustanovil Založniški center, nakar ga je pot prek Državne založbe Slovenije, Prosvetnega delavca in Cankarjeve založbe vodila do Mladinske knjige, kjer se je, kot rečeno, izkazal z vodenjem in izvedbo najzahtevnejših »projektov«, ki že sami po sebi zahtevajo urednika posebnega kova, pravcatega renesančnega človeka z znanjem, izkušnjami, zmogljivostjo in av- toriteto, a tudi celo paleto človeških odlik, potrebnih pri delu z avtorji in tudi pozneje, ko je knjiga že natisnjena ter je treba zanjo navdušiti najprej prodajne in marketinške oddelke in naposled še bralsko občinstvo. Tine Logar je gotovo eden redkih uredniš- kih izbrancev, pa mu kljub temu nikoli ni bilo pod častjo urediti katerekoli druge knjige ali knjižice, ki se je znašla na njegovi mizi. Zato ni čudno, da njegov uredniški opus premore več kot dva tisoč enot, med katerimi lahko naštejemo leksikalni pro- jekt Slovenika, luksuzni likovni monografi- ji Neskončni Leonardo in Večni Michelan- gelo, monumentalni zgodovinski deli Slovenska novejša zgodovina in Judtovo Povojno Evropo ter celo vrsto drugih po- membnih del slovenskih avtorjev in, ne na- zadnje, serijo izjemno odmevnih političnih biografij. Poleg tega je Tine Logar vso svo- jo delovno dobo, ki jo je sklenil kot vodja programa Cankarjeve založbe, deloval tudi kot lektor. Nihče ne ve, niti sam, koliko tisoč besedil vseh vrst je šlo skozi njegove roke, da jih je uredil in zlikal, preden so šla v tisk. Od začetka pa do letošnje jeseni je bdel tudi nad jezikovno podobo nam vsem skupne Bukle. Morda res velja, da je Tine Logar tip urednika, kakršnih ne srečamo več, a še bolj, da je s svojo nadstandardno uredniško odličnostjo vsa ta leta, ko se je slovenska založniška pokrajina krčila in zapirala sama vase, dokazo- val, da je še vedno mogoče marsi- kaj izpeljati, tudi velike stvari – če človek le ve kaj in kako. To je prvi vedel že Schwentner, Tine Logar pa se s svojim uredniškim opusom vpi- suje med njegove duhovne potomce. V časih, ko se zdi, da edinole v založništvu kriza še kar traja, so to zgledi, ki jih pot- rebujemo. Tudi zato si Tine Logar zasluži Schwentnerjevo nagrado. 37 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 35-37 Vir: http://www.knjiznisejem.si/index.php/ domov/za-obiskovalce/nagrade/30-domov/ za-obiskovalce/nagrade/94-schwentnerjeva- -nagrada-2018 (24. 12. 2018). V letu 2018 je Slovenska sekcija IBBY devetič zapored podelila priznanja za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Podelitev priznanj je bila na Sloven- skem knjižnem sejmu. Nagrado Slovenske sekcije IBBY je prejela Majda Koren, mladinska pisateljica in učitelji- ca razrednega pouka na OŠ Spodnja Šiška. Priznanja Slovenske sekcije IBBY: • Monika Čermelj. Mladinska knjižničarka in pripovedovalka v Mariborski knjižnici, Knji- žnici Kamnica • Andreja Urbanec, šolska knjižničarka na OŠ Orehek Kranj • Berimo z Rovko Črkolovko, bralno tekmo- vanje Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper Kolegici Andreji Urbanec, tudi članici uredni- škega odbora revije Šolska knjižnica, iskreno, čestitamo in objavljamo izsek obrazložitve: Že odkar je začela delati v šolski knjižnici, se poleg osnovnega knjižničarskega dela posveča raznolikim dejavnostim, ki mlade navdušu- jejo za branje in delo s knjigo. Koordinira Bralno značko, projekta Rastem s knjigo in Naša mala knjižnica, izvaja interesne dejavnosti, povezane s knjižnico (knjižni- čarski krožek), in spodbuja delavce šole k bralni znački za odrasle. Sodeluje pri kulturnih prireditvah na šoli in izven nje, oblikovala je šolska glasila in obudila šolski radio, poleg tega pa skrbi tudi za urejenost šolskih spletnih strani in šolske kronike. Leta 2011 je prevzela koordiniranje študijske skupi- ne za osnovnošolske knjižničarje na Gorenjskem, večkrat je predstavljala primere dobre prakse na različne teme, med drugim tudi različne oblike motivacije za branje. Kot šolska knjižničarka na osnovni šoli združuje knjižničarstvo ter vzgojo in izobraževanje. Mladim bralcem je zgled, pozitiven odnos do branja kaže skozi svoje delo in dodatne dejavnosti, ki promovirajo knjigo in branje. Vir: http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/34-slo-clanki/322-andre- ja-urbanec-knjiniarka-na-o-orehek-kranj (24. 12. 2018).