Zavod INRISK Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom Matematicna ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL) Serijska št. 39 GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ – JUGOVZHODNA SLOVENIJA Prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj, dr. Valerija Rogelj Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín Maribor, Trebnje, 2023 Naslov: Geo-gerontološki observatorij – Jugovzhodna Slovenija / Geo-Gerontological Observatory – Southeast Slovenia Region Znanstvena monografija / Scientific monography Izdajatelja: Zavod INRISK -Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidriceva ulica 1, Trebnje in Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor Leto izdaje: 2023 Prva elektronska razlicica. Založnika: Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor in Zavod INRISK -Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidriceva ulica 1, Trebnje Zbirka: Matematicna ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL), serijska št. 39 Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, CERRISK-INRISK prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín, Universidad Politécnica de Cartagena Recenzenta: prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj, Norges Teknisk-Naturvitenskapelige Universitet prof. dr. Bojan Grum, Nova Univerza Kljucne besede: aktuarska matematika, geografija, demografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo Dostopno na: https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO Delo je financirala ARRS delno v okviru temeljnega projekta J6-9396, Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti, in skupaj z MKGP v okviru projekta V6-2041, Medgeneracijsko sožitje na podeželju, razvoj socialne infrastrukture za preprecevanje socialne izkljucenosti ter blažitev socialnih pritiskov na podeželju, kar je podlaga za nadaljnje izvajanje aplikativnega projekta L7-3188, Hierarhicna zasnova in financiranje socialne infrastrukture pametnih srebrnih vasi. CIP -Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 314:51-7:368(497.4-18)(0.034.2) 612.67:91(497.4-18)(0.034.2) GEO-gerontološki observatorij -Jugovzhodna Slovenija [Elektronski vir] / David Bogataj ... [et al.] ; urednika Marija Bogataj, Francisco Campuzano-Bolarín. -1. elektronska razlicica. -E-zbornik. -Trebnje : Zavod INRISK -Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom ; Maribor : Alma Mater Europaea -ECM, 2023. -(Matematicna ekonomika, operacijske raziskave in logistike : (MEORL) ; serijska št. 39) Nacin dostopa (URL): https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO ISBN 978-961-96224-4-5 (Zavod INRISK) COBISS.SI-ID 149943299 Platnici: Indeks staranja v slovenskih obcinah (1. 7. 2021), kartograf in oblikovalec platnic izr. prof. dr. Samo Drobne POVZETEK GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ je nova podserija serije monografij MEORL, ki obravnavajo geografsko-gerontološke probleme in izzive sodobnega sveta. Za razvoj sodobnih raziskav staranja v regijah, na podeželju in mestih, za podporo politikam in programom, kakor tudi za ucinkovito prilagajanje dnevnih operacij je prostorska usmeritev, z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odlocanja in prebivalci v razlicnih krajih ter na kakšen nacin vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odlocilnega pomena. Ta knjiga se osredotoca na novo opredeljeno interdisciplinarno študijsko podrocje – geografsko gerontologijo, za katero predlagamo krajše ime GEO-GERONTOLOGIJA, ki obravnava ta vprašanja. Uvodoma knjiga proucuje obseg in globino geografskih perspektiv, poda koncepte in pristope, ki se uporabljajo za preucevanje staranja, starosti in starejše populacije vezano na prostor, potem pa se podrobneje osredotoci v eno od slovenskih regij na ravni NUTS 3, v tem primeru predvsem na jugovzhodno Slovenijo, njene obcine in lokalne akcijske skupine (LAS). Podana je trenutna struktura starejšega prebivalstva in razpršenost starejših brez mlajših sostanovalcev v gospodinjstvu v prostoru, kar zahteva dodatna sredstva za pokrivanje stroškov premagovanja razdalj v regiji. Prikazane so lokacije objektov, ki so potrebni za dobro oskrbo starejših obcanov v regiji, sledijo pa projekcije strukture prebivalstva ob predpostavki, da ne bo novih selitev v prostoru, kar je za podeželje dokaj znacilno. Prikažemo tudi projekcijo potrebnih kapacitet za oskrbo starejših, od bivalnih objektov do potrebnih postelj v domovih za starejše oziroma negovalnih domovih ter potreb po cloveških virih, ki bodo to prebivalstvo oskrbovali. Ta knjiga ponuja osnovno znanje o geo-gerontologiji in prvi tovrstni celovitejši pregled po jugovzhodni Sloveniji. Kljucne besede: aktuarska matematika, demografija, geografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija i ABSTRACT GEO-GERONTOLOGICAL OBSERVATORY is a new sub-series of the MEORL monograph series, which deal with geographic-gerontological problems and challenges of the modern world. For the development of modern research on ageing in regions, in the countryside and cities, to support policies and programs, as well as for the practical adaptation of daily operations, the spatial orientation with knowledge of where and how ageing occurs in respective areas, how decision-makers and inhabitants experience it in different places and how it affects our society, local economy and communities, has become of decisive importance. This book focuses on a newly defined interdisciplinary field of study—geographical gerontology—here proposed to be shortened as GEO-GERONTOLOGY that addresses these issues. In the introduction, the book examines the range and depth of geographical perspectives in gerontology, gives the concepts and approaches used for the study of ageing, age and the older population in relation to space, and then focuses in more detail on one of the Slovenian regions at the NUTS 3 level, in this case mainly the Southeast Slovenia Region, its municipalities and Local Action Groups. Finally, the current structure of the elderly population and the dispersion of older adults who do not have younger relatives in their households in space is given, which requires additional funds to cover the costs of overcoming distances in the region. The required capacity of facilities has been calculated, which is necessary for the quality care of elderly citizens in the regions and municipalities. Finally, projections of the demographic and geo-gerontological structures are presented, assuming that there will be no new migrations in the area, which is relatively typical for rural areas. These projections also include predicting the necessary capacities of human resources for the care (nurses and social workers) to serve this population. This book provides the first foundation of knowledge about the state of the art of geographical gerontology in the Slovenian language, in this case, for Southeast Slovenia Region. Keywords: actuarial mathematics, demography, geography, gerontology, social infrastructure, spatial planning, long-term care, local community, smart villages, social farming, Southeast Slovenia Region. ii KAZALO 1 UVOD IN TEORETICNA IZHODIŠCA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ ......................1 1.1 UVOD.............................................................................................................1 1.2 TEORETICNA IZHODIŠCA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ ............................. 9 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj.............................................9 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj ........................................................................................................12 2 GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA JUGOVZHODNE SLOVENIJE...................................25 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBCANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA JUGOVZHODNE SLOVENIJE ........................................... 25 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših obcanov v jugovzhodni Sloveniji ........26 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije .......................................................................................................31 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH JUGOVZHODN SLOVENIJE . 42 2.2.1 Domovi starejših obcanov ......................................................................43 2.2.2 Pomoc na domu......................................................................................45 2.2.3 Oskrbovana stanovanja ..........................................................................46 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne................................................................48 2.2.5 Bolnišnice................................................................................................51 2.2.6 Zdravilišca ...............................................................................................52 3 GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA JUGOVZHODNO SLOVENIJO – PREGLED PO OBCINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH...................................................53 3.1 LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA ............................................................... 57 3.1.1 Crnomelj..................................................................................................61 3.1.2 Metlika ....................................................................................................65 3.1.3 Mirna.......................................................................................................69 3.1.4 Mirna Pec................................................................................................73 3.1.5 Mokronog -Trebelno..............................................................................77 3.1.6 Novo mesto.............................................................................................81 3.1.7 Semic.......................................................................................................85 3.1.8 Straža ......................................................................................................89 3.1.9 Šentjernej................................................................................................93 3.1.10 Šentrupert...............................................................................................97 3.1.11 Škocjan..................................................................................................101 3.1.12 Šmarješke Toplice .................................................................................105 3.2 LAS PO POTEH DEDIŠCINE OD TURJAKA DO KOLPE .................................. 109 3.2.1 Kocevje..................................................................................................113 3.2.2 Kostel ....................................................................................................117 3.2.3 Loški Potok............................................................................................121 3.2.4 Osilnica..................................................................................................125 3.2.5 Ribnica ..................................................................................................129 3.2.6 Sodražica...............................................................................................133 3.3 LAS SUHA KRAJINA, TEMENICA IN KRKA ................................................... 137 3.3.1 Dolenjske Toplice..................................................................................141 3.3.2 Trebnje..................................................................................................145 3.3.3 Žužemberk ............................................................................................149 iii SKLEP ............................................................................................................ 153 LITERATURA IN VIRI.......................................................................................155 KAZALO TABEL Tabela 1.1: Regije v Sloveniji na ravni NUTS 2 in NUTS 3 .............................................................2 Tabela 1.2: Starostna struktura prebivalcev v Sloveniji (30. 4. 2021) ..........................................3 Tabela 1.3: Indeks staranja po statisticnih regijah (leto 2021).....................................................5 Tabela 1.4: Število starejših obcanov, ki živijo sami v hiši (brez mlajših clanov gospodinjstva; 30. 4. 2021)............................................................................................................6 Tabela 1.5: Intenzivnost oskrbe po kategorijah oskrbe v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) ...........23 Tabela 1.6: Izracun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) .............................................................................................................................24 Tabela 2.1: Število oseb po starosti, obcinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) jugovzhodne Slovenije (1. 7. 2022) ..........................................................................................25 Tabela 2.2: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od domov starejših obcanov po statisticnih regijah..................................................................................................................36 Tabela 2.3: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od dnevnih centrov v domovih po statisticnih regijah...............................................................................................37 Tabela 2.4: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od zdravstvenih domov po statisticnih regijah..................................................................................................................38 Tabela 2.5: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od lekarn po statisticnih regijah................39 Tabela 2.6: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od bancnih avtomatov po statisticnih regijah..................................................................................................................40 Tabela 2.7: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od pošt po statisticnih regijah...................41 Tabela 2.8: Status domov starejših in število sob/mest v jugovzhodni Sloveniji na dan 1. 1. 2022 po LAS-ih.....................................................................................................43 Tabela 2.9: Število uporabnikov pomoci na domu, starih 65 let in vec, v jugovzhodni Sloveniji na dan 31. 12. 2021.............................................................................................45 Tabela 2.10: Število lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj po obcinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v Sloveniji v letu 2020 ..................................................46 Tabela 2.11: Zdravstveni domovi po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022..............................................................................48 Tabela 2.12: Pregled lekarn po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in regijah v Sloveniji v letu 2022 .............................................................................................................49 Tabela 2.13: Bolnišnice po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022 ............................................................................................51 Tabela 2.14: Zdravilišca po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022 ............................................................................................52 Tabela 3.1: Število prebivalcev v jugovzhodni Sloveniji leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ........................................53 Tabela 3.2: Število prebivalcev v LAS Dolenjske in Bele krajine leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060).................................57 Tabela 3.3: Število prebivalcev v obcini Crnomelj leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................61 iv Tabela 3.4: Število prebivalcev v obcini Metlika leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................65 Tabela 3.5: Število prebivalcev v obcini Mirna leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ..........................................................69 Tabela 3.6: Število prebivalcev v obcini Mirna Pec leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................73 Tabela 3.7: Število prebivalcev v obcini Mokronog -Trebelno leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060).................................77 Tabela 3.8: Število prebivalcev v obcini Novo mesto leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................81 Tabela 3.9: Število prebivalcev v obcini Semic leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ..........................................................85 Tabela 3.10: Število prebivalcev v obcini Straža leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................89 Tabela 3.11: Število prebivalcev v obcini Šentjernej leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................93 Tabela 3.12: Število prebivalcev v obcini Šentrupert leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) .................................................97 Tabela 3.13: Število prebivalcev v obcini Škocjan leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................101 Tabela 3.14: Število prebivalcev v obcini Šmarješke Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060)...............................105 Tabela 3.15: Število prebivalcev v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...........................................................................................................................109 Tabela 3.16: Število prebivalcev v obcini Kocevje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................113 Tabela 3.17: Število prebivalcev v obcini Kostel leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................117 Tabela 3.18: Število prebivalcev v obcini Loški Potok leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................121 Tabela 3.19: Število prebivalcev v obcini Osilnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................125 Tabela 3.20: Število prebivalcev v obcini Ribnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................129 Tabela 3.21: Število prebivalcev v obcini Sodražica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................133 Tabela 3.22: Število prebivalcev v LAS Suha krajina, Temenica in Krka leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............137 Tabela 3.23: Število prebivalcev v obcini Dolenjske Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060)...............................141 Tabela 3.24: Število prebivalcev v obcini Trebnje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................145 Tabela 3.25: Število prebivalcev v obcini Žužemberk leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) ...............................................149 v KAZALO SLIK V poglavju 3 so slike poleg tekoce oštevilcbe oštevilcene tudi lokalno po podpoglavjih (po posamezni obcini, LAS-u in regiji), tako da ima vsaka vsebina isto številko slike pri vseh prostorskih enotah v obravnavi. Slika 1.1: Dve kohezijski regiji (raven NUTS 2), 12 statisticnih regij (raven NUTS 3) in 212 obcin (raven LAU 2) v Sloveniji........................................................................................2 Slika 1.2: Indeks staranja po slovenskih statisticnih regijah (leto 2021) ......................................7 Slika 1.3: Indeks staranja po slovenskih obcinah (leto 2021) .......................................................7 Slika 1.4. Indeks staranja po slovenskih naseljih (leto 2021)........................................................8 Slika 1.5: Razvoj funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališca ter pragi, ko potrebujejo doloceno stopnjo oskrbe in primernejše bivališce...........12 Slika 1.6: Prikaz možnih izbir bivališc glede na funkcionalne zmožnosti starostnikov ...............14 Slika 1.7: Model mnogoterih pojemanj (i.j; i.H, j.H) .............................................................15 Slika 1.8: Prehodi med vrstami bivališc ......................................................................................16 Slika 1.9: Diagram selitev med razlicnimi tipi bivališc starostnikov: iz lastnega doma do doma starejših obcanov (DSO) v okviru modela mnogoterih pojemanj .......................18 Slika 2.1: Lokacije stavb v jugovzhodni Sloveniji, v katerih prebiva starejši obcan sam (30. 4. 2021) ...................................................................................................................27 Slika 2.2: Lokacije stavb v jugovzhodnei Sloveniji, v katerih prebivata dva starejša obcana sama (30. 4. 2021)...............................................................................................28 Slika 2.3: Lokacije stavb v jugovzhodni Sloveniji, v katerih prebivajo trije ali vec starejših obcanov samih (30. 4. 2021) ...............................................................................29 Slika 2.4: Število starejših obcanov, ki živijo v stavbah sami, po starostnih skupinah (Slovenija, 30. 4. 2021)..........................................................................................................30 Slika 2.5: Središca objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši obcan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) .........................................................31 Slika 2.6: Središca objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb jugovzhodne Slovenije, v katerih prebiva starejši obcan sam (30. 4. 2021) ............................32 Slika 2.7: Obmocja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših obcanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši obcan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) .........................................................33 Slika 2.8: Obmocja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših obcanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb jugovzhodne Slovenije, v katerih prebiva starejši obcan sam (30. 4. 2021) ............................34 Slika 2.9: Obmocja 5-kilometrske oddaljenosti od pošt in bancnih avtomatov ter lokacije stavb v jugovzhodni Sloveniji, v katerih prebiva starejši obcan sam (30. 4. 2021)......35 Slika 2.10: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od domov starejših obcanov po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021).............................................................................36 Slika 2.11: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od dnevnih centrov v domovih po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021).............................................................................37 Slika 2.12: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od zdravstvenih domov po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021).............................................................................38 Slika 2.13: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od lekarn po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) ........................................................................................................39 Slika 2.14: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od bancnih avtomatov po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021).........................................................................................40 vi Slika 2.15: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od pošt po statisticnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) ........................................................................................................41 Slika 2.16: Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020...............42 Slika 2.17: Domovi starejših obcanov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši obcan sam v Sloveniji (30. 4. 2021)..........................................................................................44 Slika 3.1 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v jugovzhodni Sloveniji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................53 Slika 3.2 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v jugovzhodni Sloveniji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................54 Slika 3.3 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v jugovzhodni Sloveniji do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................54 Slika 3.4 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v jugovzhodni Sloveniji po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...............55 Slika 3.5 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v jugovzhodni Sloveniji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................55 Slika 3.6 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v jugovzhodni Sloveniji glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................56 Slika 3.7 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v jugovzhodni Sloveniji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................56 Slika 3.8 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Dolenjske in Bele krajine za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................................57 Slika 3.9 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Dolenjske in Bele krajine za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................................58 Slika 3.10 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Dolenjske in Bele krajine do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................58 Slika 3.11 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Dolenjske in Bele krajine po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................59 Slika 3.12 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Dolenjske in Bele krajine po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................59 Slika 3.13 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Dolenjske in Bele krajine glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................60 Slika 3.14 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Dolenjske in Bele krajine po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................60 Slika 3.15 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Crnomelj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................61 Slika 3.16 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Crnomelj za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................62 Slika 3.17 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Crnomelj do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .............................................................................................................................62 vii Slika 3.18 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Crnomelj po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............63 Slika 3.19 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Crnomelj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .............................................................................................................................63 Slika 3.20 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Crnomelj glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................64 Slika 3.21 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Crnomelj po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................64 Slika 3.22 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Metlika za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................65 Slika 3.23 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Metlika za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................66 Slika 3.24 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Metlika do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .............................................................................................................................66 Slika 3.25 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Metlika po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................67 Slika 3.26 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Metlika po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) 67 Slika 3.27 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Metlika glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................68 Slika 3.28 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Metlika po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................68 Slika 3.29 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Mirna za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................69 Slika 3.30 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Mirna za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................70 Slika 3.31 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Mirna do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .70 Slika 3.32 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Mirna po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................71 Slika 3.33 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Mirna po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...71 Slika 3.34 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mirna glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................72 Slika 3.35 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mirna po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................72 Slika 3.36 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Mirna Pec za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................73 Slika 3.37 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Mirna Pec za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................74 viii Slika 3.38 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Mirna Pec do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................74 Slika 3.39 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Mirna Pec po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................75 Slika 3.40 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Mirna Pec po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .............................................................................................................................75 Slika 3.41 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mirna Pec glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................76 Slika 3.42 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mirna Pec po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................76 Slika 3.43 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Mokronog -Trebelno za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................................77 Slika 3.44 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Mokronog -Trebelno za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................................78 Slika 3.45 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Mokronog -Trebelno do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................78 Slika 3.46 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Mokronog -Trebelno po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................79 Slika 3.47 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Mokronog -Trebelno po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................79 Slika 3.48 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mokronog -Trebelno glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................80 Slika 3.49 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Mokronog -Trebelno po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................80 Slika 3.50 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Novo mesto za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................81 Slika 3.51 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Novo mesto za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................82 Slika 3.52 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Novo mesto do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................82 Slika 3.53 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Novo mesto po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................83 Slika 3.54 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Novo mesto po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................83 Slika 3.55 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Novo mesto glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................84 ix Slika 3.56 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Novo mesto po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................84 Slika 3.57 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Semic za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................85 Slika 3.58 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Semic za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................86 Slika 3.59 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Semic do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .86 Slika 3.60 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Semic po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................87 Slika 3.61 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Semic po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...87 Slika 3.62 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Semic glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................88 Slika 3.63 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Semic po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................88 Slika 3.64 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Straža za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................89 Slika 3.65 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Straža za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................90 Slika 3.66 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Straža do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).90 Slika 3.67 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Straža po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................91 Slika 3.68 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Straža po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...91 Slika 3.69 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Straža glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................92 Slika 3.70 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Straža po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........................................................................................92 Slika 3.71 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Šentjernej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................93 Slika 3.72 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Šentjernej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................94 Slika 3.73 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Šentjernej do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................94 Slika 3.74 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Šentjernej po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............95 Slika 3.75 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Šentjernej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .............................................................................................................................95 x Slika 3.76 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šentjernej glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...................................................................................................96 Slika 3.77 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šentjernej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................96 Slika 3.78 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Šentrupert za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................97 Slika 3.79 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Šentrupert za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............................................98 Slika 3.80 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Šentrupert do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................98 Slika 3.81 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Šentrupert po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........99 Slika 3.82 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Šentrupert po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................................99 Slika 3.83 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šentrupert glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................100 Slika 3.84 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šentrupert po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................................100 Slika 3.85 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Škocjan za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................101 Slika 3.86 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Škocjan za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................102 Slika 3.87 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Škocjan do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................102 Slika 3.88 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Škocjan po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............103 Slika 3.89 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Škocjan po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................103 Slika 3.90 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Škocjan glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................104 Slika 3.91 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Škocjan po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........................................................................................104 Slika 3.92 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Šmarješke Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).....................................105 Slika 3.93 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Šmarješke Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).....................................106 Slika 3.94 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Šmarješke Toplice do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................................................106 xi Slika 3.95 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Šmarješke Toplice po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................107 Slika 3.96 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Šmarješke Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................107 Slika 3.97 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šmarješke Toplice glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................................108 Slika 3.98 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Šmarješke Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................108 Slika 3.99 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...109 Slika 3.100 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...110 Slika 3.101 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................................110 Slika 3.102 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................111 Slika 3.103 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................................111 Slika 3.104 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .........................................112 Slika 3.105 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...........112 Slika 3.106 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+v obcini Kocevje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................113 Slika 3.107 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Kocevje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................114 Slika 3.108 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Kocevje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................114 Slika 3.109 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Kocevje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............115 Slika 3.110 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Kocevje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................115 Slika 3.111 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Kocevje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................116 Slika 3.112 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Kocevje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................116 xii Slika 3.113 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Kostel za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................117 Slika 3.114 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Kostel za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................118 Slika 3.115 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Kostel do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................118 Slika 3.116 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Kostel po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................119 Slika 3.117 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Kostel po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) 119 Slika 3.118 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Kostel glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................120 Slika 3.119 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Kostel po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................120 Slika 3.120 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Loški Potok za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................121 Slika 3.121 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Loški Potok za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................122 Slika 3.122 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Loški Potok do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................122 Slika 3.123 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Loški Potok po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................123 Slika 3.124 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Loški Potok po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................123 Slika 3.125 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Loški Potok glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........................................................................................124 Slika 3.126 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Loški Potok po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................124 Slika 3.127 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Osilnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................125 Slika 3.128 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Osilnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................126 Slika 3.129 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Osilnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................126 Slika 3.130 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Osilnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..............127 Slika 3.131 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Osilnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................127 xiii Slika 3.132 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Osilnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................128 Slika 3.133 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Osilnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................128 Slika 3.134 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Ribnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................129 Slika 3.135 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Ribnica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .....................................................130 Slika 3.136 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Ribnica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................130 Slika 3.137 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Ribnica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...............131 Slika 3.138 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Ribnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................131 Slika 3.139 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Ribnica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................132 Slika 3.140 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Ribnica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................132 Slika 3.141 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Sodražica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................133 Slika 3.142 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Sodražica za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................134 Slika 3.143 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Sodražica do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................134 Slika 3.144 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Sodražica po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........135 Slika 3.145 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Sodražica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................135 Slika 3.146 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Sodražica glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................136 Slika 3.147 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Sodražica po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................136 Slika 3.148 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Suha krajina, Temenica in Krka za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................137 Slika 3.149 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Suha krajina, Temenica in Krka za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)..................138 Slika 3.150 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Suha krajina, Temenica in Krka do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........................................................................................138 xiv Slika 3.151 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Suha krajina, Temenica in Krka po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................139 Slika 3.152 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Suha krajina, Temenica in Krka po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........................................................................................139 Slika 3.153 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Suha krajina, Temenica in Krka glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................140 Slika 3.154 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Suha krajina, Temenica in Krka po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...............................140 Slika 3.155 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Dolenjske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................141 Slika 3.156 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Dolenjske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................142 Slika 3.157 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Dolenjske Toplice do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................................................................142 Slika 3.158 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Dolenjske Toplice po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................143 Slika 3.159 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Dolenjske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................143 Slika 3.160 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Dolenjske Toplice glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................................144 Slika 3.161 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Dolenjske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).............................................144 Slika 3.162 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Trbovlje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................145 Slika 3.163 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Trebnje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................146 Slika 3.164 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Trebnje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................146 Slika 3.165 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Trebnje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............147 Slika 3.166 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Trebnje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...........................................................................................................................147 Slika 3.167 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Trebnje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................................................148 Slika 3.168 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Trebnje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................148 xv Slika 3.169 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v obcini Žužemberk za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................149 Slika 3.170 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v obcini Žužemberk za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................150 Slika 3.171 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v obcini Žužemberk do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................150 Slika 3.172 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v obcini Žužemberk po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........151 Slika 3.173 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v obcini Žužemberk po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...............................................................................................................151 Slika 3.174 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Žužemberk glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).........................................................................................152 Slika 3.175 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v obcini Žužemberk po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..........................................................152 xvi SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV TER SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz ADL storitve v podporo dnevni aktivnosti življenja Activities of Daily Living AGL pritlicno stanovanje na robu mesta z organizirano oskrbo Ground Floor Apartment on the Edge of Town with Organized Care ANOVA analiza variance Analysis of Variance AREH invalidska upokojitev v lastnem domu Disability retirement in family home ASS samostojno naselje za starostnike z organizirano oskrbo Separate settlement for Older Adults with Organized Care ASU vkljucenost v mestno skupnost z organizirano oskrbo Integration into the Urban Community with Organized Care BSU osnovna prostorska enota Basic Spatial Unit CDS lestvica sposobnosti samooskrbe Care Dependency Scale CTL na polno leto navedeno trajanje življenja Curtate tenure living DAV1994R nemške tabele umrljivosti z baznim letom 1994 za rentna zavarovanja German Mortality table, base year 1994 for annuity insurance DS družinsko stanovanje Family home DSO dom starejših obcanov Care (residential) Home, Nursing Home EC Evropska komisija European Commission EU Evropska unija European Union EUROSTAT Statisticni urad Evropske unije Statistical office of the European Union FH obstojeci družinski dom Current family home FR funkcionalna regija Functional region GL pritlicno stanovanje na robu mesta Ground floor apartment on the edge of town GURS Geodetska uprava Republike Slovenije Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia HwC oskrbovana stanovanja Housing with care IADL pomožne dnevne aktivnosti življenja Instrumental activities of daily living IGL pritlicno stanovanje na robu mesta brez organizirane oskrbe Ground floor apartment on the edge of town without organised care IHREH starostna upokojitev v lastnem domu Retirement in one's own home IRSSV Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Social Protection Institute of the Republic of Slovenia ISS samostojno naselje za starostnike brez organizirane oskrbe Separated Settlement for Older Adults without Organized Care xvii xviii Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz ISU vkljucenost v mestno skupnost brez organizirane oskrbe Involvement in the urban community without organized care IVRV celoštevilcna slucajna spremenljivka Integer–Valued Random Variable KAT kategorija zdravstvene nege Category of Care LAS lokalna akcijska skupina Local Action Group LAU teritorialne enote na nižjih ravneh Local Administrative Units LOSS lestvica ocene sposobnosti samooskrbe Care Dependency Scale LTC dolgotrajna oskrba Long Term Care MDM model mnogoterih pojemanj med stanji Multiple Decrement Model MDS minimalna množica zapisov Minimum Data Set MTM model mnogoterih prehodov med stanji Multistate Transition Model NUTS nomenklature statisticnih teritorialnih enot Nomenclature of Territorial Units for Statistics NUTS 2 kohezijske regije Macroregions NUTS 3 statisticne regij Statistical regions OECD organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Organisation for Economic Co­operation and Development oS oskrbovana stanovanja Housing with care pDS prilagojeno družinsko stanovanje Adapted Family Housing S smrt Death SH varovana stanovanja Sheltered Housing SKTE standardna klasifikacija teritorialnih enot Standard Classification of Territorial Units SO socialna oskrba Social Care SS samostojno naselje za starostnike Separate Settlement for Older Adults SSZS Skupnost socialnih zavodov Slovenije Community of Social Institutions of Slovenia SU vkljucenost v mestno skupnost Involvement in the urban community SURS Statisticni urad Republike Slovenije Statistical Office of the Republic of Slovenia vS varovana stanovanja Sheltered housing ZLS zakon o lokalni samoupravi Local Self-Government Act ZN zdravstvena nega Health Care ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Health Insurance Institute of Slovenia SEZNAM MATEMATICNIH ZAPISOV -FORMUL FORMULA OPIS ASV .. aktuarska sedanja vrednost doživljenjskih izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe za osebe, stare ..let ....(..)=..' ..(..) porazdelitvena funkcija slucajne spremenljivke, da se oseba preseli v eno od vrst bivališc ......, ali umre ....(..,..) število oseb, ki se selijo iz bivališca tipa ..v bivališce tipa .. ......(..) neto selitve za posamezen tip bivališca ....,.. matrika prehodov prebivalcev po tipih bivališca za kohorto x (x let staro) v letu . ....1 stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC) ....2 stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi stanovanji ....(..) skupno število oseb, starih ..let na zacetku leta, ki živijo v bivališcu tipa .. ....,. struktura števila prebivalcev starostnega razreda ..(kohorta ..), ki bivajo v razlicnih tipih bivališc na koncu leta . -1 ....(..) pricakovano trajanje bivanja osebe, stare ..let v bivališcu tipa ..(......) ......(..) struktura v proucevanem geografskem obmocju na zacetku leta, pred migracijami .... letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališcu tipa oskrbe .. ....(..).... verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote i v stanovanjsko enoto tipa ..v infinitezimalno majhnem casovnem intervalu od ..do ..+.... ...... verjetnost, da bo oseba ..let preživela ..let . ...... (..,..)....,..+.. ..=.. vsota prehodov v naslednike j vozlišca i, ....., v grafu (..) .... verjetnost, da je oseba ..let stara v bivališcu tipa .. (..,..) .... (..,..) verjetnost .... selitve iz bivališca tipa ..v bivališce tipa ..zaradi upadajocih funkcionalnih zmožnosti osebe, stare ..let ...... (..,..) verjetnost, da se bo oseba, stara ..let, v stanju ..(v stanovanjski enoti tipa ..) preselil v stanovanjsko enoto tipa ..v ..letih (..) oseba je stara ..let om obrestna mera (1,75 odstotka) ...A ' ,B... ' delitev stanovalca v njegovim funkcionalnim zmožnostim prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji ......65(....1) aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in vec, v primeru stanovanjskega sklada, ki ne vkljucuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (....1) xix xx FORMULA OPIS ......65(....2) aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in vec, v primeru stanovanjskega sklada, ki vkljucuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (....2) ...... družbena vrednost (DV), ki je razlika v aktuarskih sedanjih vrednostih izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno ooskrbo v odvisnosti od SS1 in SS2, za osebo staro ..let .. množica vseh možnih tipov bivališc, vkljucenih v stanovanjski sklad ..(..) verjetnostna gostota (ali v diskretnih primerih verjetnost) pricakovanega trajanje bivanja v posameznih tipih bivališc .. ...;.....,..... model mnogoterih pojemanj, .. > .. = 1,2,...,.. ..+1 število stanj: bivanje v razlicnih tipih bivališc in selitve med njimi -iz enega tipa bivališca v drug tip bivališca ..+....(..) pricakovan trenutek, ko se oseba, stara ..let, pri starosti ..+.... (..) preseli iz obstojecega bivališca tipa ..v bivališce tipa ..(..,......) 1 ..= 1+.. diskontna stopnja UVOD IN TEORETICNA IZHODIŠCA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.1 UVOD Staranje je ena osrednjih tem enaindvajsetega stoletja v razvitih delih sveta. Kajti po vseh državah razvitega sveta, pa tudi v mnogih v razvoju se mnogi od posameznikov in gospodinjstev, preko neformalnih in formalnih skupnosti ter organizacij, do vlad in civilnih organizacij soocajo s priložnostmi in izzivi staranja prebivalstva. Razumevanje, zakaj se populacija stara, kako na to vplivajo fertilnost, ekonomski pogoji in selitve, kako staranje doživljajo razlicni ljudje na razlicnih mestih in na kakšen nacin staranje spreminja naše skupnosti, gospodarstva in grajeno okolje so vprašanja geografije staranja. To razumevanje je kljucnega pomena za razvoj politik in razvojnih programov starajocih se družb. Tako se rojeva Geografska gerontologija ali krajše Geo-gerontologija kot novo podrocje interdisciplinarnega raziskovanja, ucenja in implementacij politik, ki za uspešne rešitve potrebujejo znanja geografskih perspektiv, zasnov in pristopov k preucevanju staranja, starosti in demografije prihodnjih družb. Pri sprejemanju tega izziva ta knjiga pomeni droben kamen v mozaiku geografske literature o staranju slovenskih regij, droben delcek v mozaiku geografske gerontologije Slovenije kot sodobnega podrocja študij na naših tleh, ki pomagajo odgovoriti na gerontološka vprašanja za prihodnji razvoj na podrocju posameznih regij in lokalnih skupnosti v Sloveniji. Pricujoca študija torej spada na podrocje GEO-GERONTOLOGIJE (GG), v kateri študiramo temeljne geo-gerontološke znacilnosti posameznih regij, v tej knjigi JUGOVZHODNE SLOVENIJE. Kot omenjeno v uvodu, se GG nanaša na razvijajoc se multidisciplinarno podrocje, ki kot so opredelili Skinner in soavtorja (2018): »refers to a burgeoning multidisciplinary subject that encompasses the application of geographical perspectives, concepts, and approaches to the study of ageing, old age, and older populations«. Torej, na razvoj tega podrocja vplivata tako družbena geografija, kot tudi socialna gerontologija. Odgovarja na vprašanje, kako je mogoce geografske pristope uporabiti za raziskovanje in razumevanje gerontološko povezanih vprašanj, kot sta demografija in prostorske projekcije (tj. vzorci demografskega staranja, vzorci selitev), zdravstvena geografija (tj. zdravstveno varstvo, zdravstveno-varstvene storitve za starejše in potrebna infrastruktura) in družbena geografija (Andrews et al., 2009). Te ugotovitve vežemo na prostorske enote, tokrat na regije in lokalne skupnosti v njej, nakazujemo pa tudi smiselnost povezovanja v funkcionalne regije oziroma prostorske funkcionalne enote, ki jih v smislu od prebivalca navzgor oblikujejo združenja obcin. Ena od takih prostorskih enot je jugovzhodna Slovenija, katere karakteristike, ki so pomembne za zasnovo in delovanje oskrbovalnih mrež v GG je treba zajeti glede na Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk, 2021). Jugovzhodna Slovenija je ena od 12 regij na nivoju NUTS 3 v Sloveniji (z oznako 07). Njeno lego v Sloveniji prikazuje slika 1.1. Oznake in imena regij, kot jih spremlja EUROSTAT in s tem tudi Statisticni urad Republike Slovenije, najdemo v tabeli 1.1, pri cemer je oštevilcba na karti krajša, kot jo pozna statistika, vendar se lahko orientiramo po zadnjih številkah v tabeli 1.1. Tabela 1.1: Regije v Sloveniji na ravni NUTS 2 in NUTS 31 EUROSTAT Naziv regije SURS EUROSTAT Naziv regije SURS SI03 Vzhodna Slovenija 01 SI04 Zahodna Slovenija 02 SI031 Pomurska 01 SI041 Osrednjeslovenska 08 SI032 Podravska 02 SI042 Gorenjska 09 SI033 Koroška 03 SI043 Goriška 11 SI034 Savinjska 04 SI044 Obalno-kraška 12 SI035 Zasavska 05 SI036 Posavska 06 SI037 Jugovzhodna Slovenija 07 SI038 Primorsko-notranjska 10 1 V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot – SKTE (Uradni list RS, št. 28/00 in 9/07), s spremembami, Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statisticnih teritorialnih enot – NUTS (Common classification of territorial units for statistics), Uredbo (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Organizacija prostora je kljucen dejavnik za razumevanje in razlago razlicnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi kljucen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk. Slovensko prebivalstvo se hitro stara v vseh slovenskih pokrajinah. Osnovne podatke o tem podaja tabela 1.2. Tabela 1.2: Starostna struktura prebivalcev v Sloveniji (30. 4. 2021) Koda Regija 0–19 let 20–64 let 65–79 let 80+ Skupaj Slovenija 401.940 (19,7 %) 1.172.480 (57,3 %) 353.882 (17,3 %) 116.792 (5,7 %) 2.045.094 (100 %) NUTS 2 region 1 Vzhodna Slovenija 206.425 (19,0 %) 626.279 (57,7 %) 193.181 (17,8 %) 58.982 (5,4 %) 1.084.867 (100 %) 2 Zahodna Slovenija 195.515 (20,4 %) 546.201 (56,9 %) 160.701 (16,7 %) 57.810 (6,0 %) 960.227 (100 %) NUTS 3 (statistical) region 1 Pomurska 19.717 (17,2 %) 66.213 (57,7 %) 22.830 (19,9 %) 6.080 (5,3 %) 114.840 (100 %) 2 Podravska 57.826 (18,3 %) 181.678 (57,6 %) 58.309 (18,5 %) 17.809 (5,6 %) 315.622 (100 %) 3 Koroška 13.198 (18,7 %) 40.691 (57,7 %) 12.810 (18,2 %) 3.819 (5,4 %) 70.518 (100 %) 4 Savinjska 51.145 (19,6 %) 151.675 (58,1 %) 44.920 (17,2 %) 13.360 (5,1 %) 261.100 (100 %) 5 Zasavska 10.519 (18,4 %) 33.065 (57,9 %) 10.381 (18,2 %) 3.133 (5,5 %) 57.098 (100 %) 6 Posavska 13.501 (19,4 %) 40.041 (57,4 %) 12.160 (17,4 %) 3.999 (5,7 %) 69.701 (100 %) 7 Jugovzhodna Slovenija 30.184 (21,0 %) 83.088 (57,8 %) 22.717 (15,8 %) 7.663 (5,3 %) 143.652 (100 %) 8 Osrednjeslovenska 111.085 (21,1 %) 301.755 (57,2 %) 84.164 (16,0 %) 30.531 (5,8 %) 527.535 (100 %) 9 Gorenjska 41.866 (20,6 %) 115.282 (56,6 %) 34.134 (16,8 %) 12.308 (6,0 %) 203.590 (100 %) 10 Primorsko-notranjska 10.335 (19,7 %) 29.828 (57,0 %) 9.054 (17,3 %) 3.119 (6,0 %) 52.336 (100 %) 11 Goriška 22.298 (19,0 %) 65.742 (56,0 %) 21.365 (18,2 %) 7.923 (6,8 %) 117.328 (100 %) 12 Obalno-kraška 20.266 (18,1 %) 63.422 (56,7 %) 21.038 (18,8 %) 7.048 (6,3 %) 111.774 (100 %) Vir: MNZ, 2021. Organizacija prostora je kljucen dejavnik za razumevanje in razlago razlicnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi kljucen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk (2021). Ideja pokrajin je pogosto povezana z integracijo Evropske unije (EU) ter kohezijskimi in drugimi dejavnostmi v njej. Administrativne in/ali statisticne pokrajine so dolocene s svojimi mejami in morajo homogeno pokrivati celotno ozemlje ter biti primerljive po velikosti (rigidne regije). Tako se tudi pri zasnovi oskrbovalnih mrež za starejše pogosto izpostavlja vprašanje, kako tvoriti funkcionalno regijo. Funkcionalne regije gospodarstva in/ali družbe so produkt medsebojnih odnosov, se z razvojem tehnologije in z vlaganji v prostor ves cas spreminjajo in so po velikosti in številu prebivalcev precej raznolike. V tem smislu lahko preucujemo tudi funkcionalna podrocja za oskrbo starejših odraslih. Funkcionalna regija (FR) je kombinacija funkcionalno dopolnjujocih se osnovnih prostorskih enot (BSU), ki imajo med seboj vec (ekonomskih) interakcij kot z zunanjimi enotami. Organizacija FR temelji na horizontalnih odnosih v prostoru v obliki prostorskih tokov ali drugih interakcij med BSU. FR razumemo kot posplošene vzorce tokov/interakcij v prostoru. FR je obmocje, za katero je znacilna visoka pogostost medregionalnih gospodarskih interakcij, kot so prevozi delavcev na delo in domov ter znotrajregionalna trgovina z blagom in storitvami, pa tudi obmocje strnjenih dejavnosti in prometne infrastrukture, ki omogoca znatno mobilnost ljudi, izdelkov, denarnih tokov in informacij. Tako se tudi slovenske obcine združujejo glede na svoje interese ne samo v statisticne regije, ampak tudi v LASe in druge zacasne ali bolj stalne skupnosti obcin. Poznamo veliko razlicnih pristopov/metod za razmejitev FR, vendar se bomo tu osredotocili le na povezovanje obcin v statisticne regije, kot to kaže slika 1.1 in v LASe, ki so zacasne tvorbe, vendar izrednega pomena za razvoj slovenskega podeželja, tako kmetijske kot spremljajoce dejavnosti na podeželju. Pomemben okvir Geo-gerontološkemu stanju v Sloveniji in razvoju podpore starejšim osebam v slovenskem prostoru daje novi ZDOsk. Po ZDOsk je dolgotrajna oskrba (DO) javna storitev, ki se izvaja v okviru javne mreže DO. 2. clen ZDOsk pa doloca, da mora biti organizirana in izvajano v javnem interesu na nacin, ki zagotavlja enako prostorsko in geografsko dostopnost, pa tudi cenovno dostopnost do enake kakovosti storitev za zavarovane osebe, ne glede na to, kako oddaljeni so posamezniki oziroma njihovi domovi od oskrbovalnih središc. Zato je pri prostorski organizaciji mrež oskrbe starejših nujno upoštevati prostorska razmerja, razdalje med oskrbovalnimi središci in oskrbovanci ter dodatne stroške, ki nastajajo s potovanjem oskrbovalcev in oskrbovancev. 6. clen zakona ZDOsk pa doloca naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, se pravi obcin na podrocju DO, in sicer: (1) Republika Slovenija uresnicuje svoje naloge na podrocju DO s tem, da: 1. nacrtuje, razvija in ureja financiranje podrocja DO ter ga usklajuje z drugimi podrocji zdravstvenega in socialnega varstva; 2. ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje; 3. nacrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vkljucno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti; 4. razvija javno mrežo na podrocju DO v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi; 5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji; 6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na obmocju Republike Slovenije ter za njeno ucinkovito in racionalno organizacijo; 7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO; 8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO; 9. sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje. (2) Republika Slovenija iz proracuna zagotavlja financne vire za izvajanje nalog na podrocju DO iz tocke (1) (3) Samoupravna lokalna skupnost pa uresnicuje svoje naloge na podrocju DO s tem, da: 1. v sodelovanju z Republiko Slovenijo razvija javno mrežo DO; 2. spremlja opravljanje DO in delovanje javne mreže DO na svojem obmocju. (4) Samoupravna lokalna skupnost iz proracuna zagotavlja financne vire za naloge iz tocke 3. Glede na tocko 6 pod (1) lahko geo-gerontološke analize pomagajo ugotoviti, kje gre za vecja odstopanja od teh pravic zavarovancev in kako te cilje doseci. Nacionalni program na podlagi analize potreb prebivalstva po DO doloci javno mrežo DO, politiko dolgotrajne oskrbe in nacrt razvoja DO. Pri dolocanju javnega omrežja storitev za starejše, ki so potrebni tuje pomoci, se na ravni statisticne regije upoštevajo naslednja merila GG: število celotnega prebivalstva in prebivalstva, ki je staro 65+ in 80+, znacaj poselitve in gostota prebivalstva, kakor tudi dostopnost do razlicnih storitev DO. Tako postaja formalna regionalna clenitev, kot jo prikazuje slika 1.1 izrednega pomena za študij stanja in oblikovanje politik delovanja sistemov DO. Tabela 1.3: Indeks staranja po statisticnih regijah (leto 2021) Šifra Statisticna (NUTS 3 ) regija Indeks staranja Rang Šifra Statisticna (NUTS 3 ) regija Indeks staranja Rang 1 pomurska 184,0 1 7 jugovzhodna Slovenija 120,2 12 2 podravska 155,8 4 8 osrednjeslovenska 120,4 11 3 koroška 150,8 5 9 gorenjska 129,7 10 4 savinjska 135,2 9 10 primorsko-notranjska 142,2 8 5 zasavska 150,5 6 11 goriška 158,1 3 6 posavska 146,8 7 12 obalno-kraška 159,4 2 Vir: SURS, 2022. 5 V Sloveniji je na dan 30. 4. 2021 živelo 2.045.094 prebivalcev v 565.895 zgradbah. 353.882 (17,3 %) od teh je bilo starih 65 do 79 let in 116.792 (5,7 %) teh je imelo 80 let ali vec. Za posamezne regije te podrobnosti navajamo v 2. poglavju, v tabeli 1.4 pa podajamo število starejših, ki so osamljeni, brez mlajših clanov gospodinjstev v svojih hišah po vsej Sloveniji. Tabela 1.4: Število starejših obcanov, ki živijo sami v hiši (brez mlajših clanov gospodinjstva; 30. 4. 2021) Starost En sam v zgradbi Dve starejše osebi sami v zgradbi Tri starejše osebe ali vec v zgradbi Število starejših Število hiš Število starejših Število hiš Število starejših Število hiš 65–79 years 27.136 (7,7 %) 27.136 (4,8 %) 40.324 (11,4 %) 20.162 (3,6 %) 1.497 (0,4 %) 473 (0,084 %) 80+ 15.208 (13,0 %) 15.208 (2,7 %) 7.224 (6,2 %) 3.612 (0,6 %) 177 (0,2 %) 51 (0,009 %) 65+ skupaj 11.090 (2,4 %) 5.545 (1,0 %) 3.341 (0,7 %) 1.078 (0,19 %) Skupaj 42.344 (9,0 %) 42.344 (7,5 %) 58.638 (12,5 %) 29.319 (5,2 %) 5.015 (1,1 %) 1.602 (0,3 %) Vir: MNZ, 2021. Zato smo podrobneje preucevali po prostorskih enotah v Sloveniji stanja in težave staranja prebivalstva, prostorsko razpršenost prebivalstva po starostnih skupinah, prostorska razpršenost izbranih objektov, potrebnih za zadovoljevanje potreb starejšega prebivalstva, obstojece zelo potrebne družbenoekonomske storitve zanje, kot delovanje bankomatov in pošt in storitve za oskrbo starejših (domovi za starejše, dnevni centri za starejše, zdravstveni domovi in lekarne), še posebej pa je bilo pomembno preuciti prostorsko dostopnost starejših do zadevnih storitev. To so namrec potrebne podlage za optimizacijo prihodnjih LTC omrežij, tudi za dolocitev, na kateri prostorski ravni bo omrežje delovalo in kakšna je optimalna struktura LTC ponudnikov. Indeks staranja v posameznih statisticnih regijah v Sloveniji je visok. Kakor kaže tabela 1.3, je najvišji v pomurski regiji, najmlajše prebivalstvo pa ima jugovzhodna Slovenija. Zanimiva je ugotovitev, da se nahaja mlajše prebivalstvo ob 10. evropskem koridorju (gorenjska in osrednjeslovenska regija ter jugovzhodna Slovenija), kot kaže slika 1.2, najbolj izrazit pa je obroc obcin okrog vecjih mest, kamor se pogosto selijo mlade družine (slika 1.3) pregled po naseljih (slika 1.4) pa kaže na nekatera vitalna naselja po vseh statisticnih regijah, pa tudi umirajoce vasi po mnogih. Podrobneje si bomo demografsko sliko, opremljenost z infrastrukturo, ki je pomembna za starejše obcane in projekcije prebivalstva z oceno potrebnih storitev ogledali v nadaljnjih poglavjih. Tako poglavje 2 podaja demografsko sliko in obstojeco infrastrukturo jugovzhodne Slovenije, ki ji je ta knjiga posebej namenjena, poglavje 3 pa podaja demografske in geo-gerontološke projekcije prebivalstva, posebej starejšega prebivalstva ter projekcije potreb za njegovo oskrbo po celotni regiji, po obcinah in predstavlja tudi potrebe po LAS-ih, kot so bili oblikovani v zadnjem programskem obdobju. 1.2 TEORETICNA IZHODIŠCA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj V geo-gerontoloških raziskavah pojave vežemo na objekte v prostoru, predvsem na teritorialne enote – od parcele, preko cetrti in naselij do obcin, regij in teritorijev države. Izraz »regija« izvira iz latinske besede regio, kar pomeni krajino, ozemlje, predel, obmocje oziroma homogen del zemeljskega površja (Tavzes, 2002). Regija je omejen prostorski sistem in odraz organizacijske enotnosti, po kateri se loci od drugih regij (Klapka, Halás in Tonev, 2013). Po Vrišerju (1978) je regija posebej opredeljeno in organizirano prostorsko obmocje zemeljske površine, ki ima vrsto posebnih potez; pojem regija pa uporabljamo tudi za poimenovanje dolocene administrativne, ekonomske ali naravne prostorske enote, na kateri biva dolocena skupnost. Regija torej združuje posebne znacilnosti, ki ji dajejo doloceno mero povezanosti, ter razlocljivosti, ki jo locijo od drugih regij (Haggett, 1971; Abler, Adams in Gould, 1972). Harvey (2011) pa prepoznava regije kot institucionalne tvorbe, s katerimi olajšamo delovanje razlicnih tokov v prostoru in casu. V Evropi je koncept regije že dolgo poznan, saj so se številne gospodarsko neodvisne regije zacele razvijati že v srednjem veku (Maier, 2005). V sodobnem casu pa je v Evropi koncept regije pogosto povezan z uresnicevanjem ciljev ucinkovite in trajnostne ozemeljske razvojne politike (SE, 2016) in ozemeljske kohezije v okviru Evropske unije (EU; EK, 1999, 2010, 2016). EU teži k skladnemu razvoju celotnega evropskega ozemlja s spodbujanjem funkcionalnega pristopa k celovitemu razvoju ozemelj kot prostorov, kjer državljani živijo kot želijo, s krepitvijo lokalnih politik, in sicer z upravljanjem na vec ravneh, od lokalnega do evropskega, s spodbujanjem sodelovanja med ozemlji in krepitvijo evropskega povezovanja, z boljšim poznavanjem ozemelj za lažje usmerjanje njihovega razvoja (EK, 2016; SE, 2016). Razvrstitev NUTS (nomenklatura statisticnih teritorialnih enot; angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) je hierarhicni sistem za clenitev gospodarskega ozemlja EU za potrebe zbiranja, razvoja in usklajevanja regionalnih statistik EU, za izvajanje družbeno-ekonomskih analiz regij ter za oblikovanja regionalnih politik EU (EK, 2003; 2007). Za namene družbeno-ekonomskih analiz so bile vzpostavljene tri ravni regij znotraj vsake države clanice EU: velike družbeno-ekonomske regije na ravni NUTS 1, osnovne regije za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 ter manjše regije za izvajanje posebnih analiz na ravni NUTS 3. V Sloveniji je na ravni NUTS 1 samo ena regija, tj. celotna država. Za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 je Slovenija razdeljena v dve regiji, imenovani tudi »kohezijski regiji«, na ravni NUTS 3 pa je Slovenija clenjena v dvanajst “statisticnih regij” (slika 1.1). Medtem ko kohezijski regiji obstajata šele od 1. januarja 2008, pa je prva razlicica statisticnih regij nastala že v sredini 70. let prejšnjega stoletja. Takrat so bile statisticne regije dolocene za potrebe regionalnega planiranja ter sodelovanja med razlicnimi sektorji. Prva regionalizacija statisticnih regij je temeljila na izcrpni analizi gravitacijskih obmocij trgov dela, gravitacijskih obmocij ucencev, dijakov in študentov ter gravitacijskih obmocij ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah v dvanajstih regijskih in podregijskih središcih (Vrišer, 1974, 1978; Rebec, 1983, 1984; Vrišer in Rebernik, 1993); to je tudi razlog, da so bile slovenske regije na ravni NUTS 3 dolgo casa zelo stabilne (SURS, 2019; Drobne, 2016). Uredba NUTS ureja ozemeljsko clenitev držav na ravneh od NUTS 0 do NUTS 3. Za Slovenijo je uporaba te klasifikacije postala obvezna od maja 2004 dalje (SURS, 2019). Od tega leta dalje predstavljajo statisticne regije Slovenije raven NUTS 3. Vecje spreminjanje obsega in števila statisticnih regij je v skladu z Uredbo NUTS mogoce le vsaka tri leta. Pri tem je treba upoštevati merila, ki dolocajo število prebivalcev v posamezni enoti na posamezni ravni NUTS. Po merilu za število in velikost regij na ravni NUTS 3 (Uredba o NUTS, št. 1059/2003) mora imeti posamezna statisticna regija, merjena s povprecnim številom prebivalcev, med 150.000 in 800.000 prebivalcev. To v praksi pomeni, da bi lahko imela Slovenija na tej ravni najvec 13 statisticnih regij. Teritorialne enote na nižjih ravneh (okraji, obcine itd.), v EU imenovane “Local Administrative Units” (LAU), niso predmet uredbe o NUTS. V Sloveniji se zato, poleg Uredbe NUTS, ki ozemlje države razclenjuje na treh ravneh, kot obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statisticnih podatkov po ozemeljskih enotah uporablja še Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE). SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji, ki jo doloca Uredba NUTS, od cetrte ravni dalje pa se ozemlje za potrebe statistike cleni še na pet nižjih ravni (na upravne enote, obcine, krajevne, vaške in cetrtne skupnosti, naselja, prostorske okoliše). V EU na ravni NUTS 3 (tudi NUTS 2) še kar nekaj clanic uporablja dogovorno opredeljene administrativne regije, ki sicer homogeno pokrijejo celotno pripadajoce obmocje države in so primerljive velikosti (OECD, 2002; Coombes et al., 2012). Takšne administrativne regije so najpogosteje opredeljene na podlagi zgodovinskih dejstev ali zamejitve homogenih obmocij na podlagi enega ali vec parametrov. V nasprotju z njimi so funkcionalne regije rezultat funkcionalnih povezav v prostoru in v casu. Funkcionalne regije se z razvojem družbe, tehnologij in investicij v prostor spreminjajo, so lahko raznolike v velikosti in številu prebivalstva (Drobne, 2016). Številni raziskovalci, npr. Ball (1980), Coombes in Openshaw (1982), Green in Coombes (1985), Tomaney in Ward (2000), Andersen (2002), Van der Laan in Schalke (2001), ESPON 1.1.1 (2004), ESPON 1.4.3 (2007), ESPON 3.4.3 (2006), Karlsson in Olsson (2006), ESPON 1.4.3 (2007) ter Cörvers, Hensen in Bongaerts (2009), so dokazali, da klasicne, administrativne regije, ki jih države uporabljajo za oblikovanje politik, dodeljevanje virov in raziskave, v mnogih primerih ne dajejo popolnih informacij o dejanskih družbenogospodarskih razmerah na dolocenem ozemlju. Regije, ki temeljijo na družbenogospodarskih interakcijah v prostoru in ki predstavljajo do neke mere samozadosten gospodarski prostor – to so t. i. funkcionalne regije – so bolj primerne za razlicne strukturne analize, izvajanje državnih in regionalnih politik, razvoj državne uprave, nacrtovanje in spremljanje prostorskega razvoja, za ugotavljanje razlik v prostoru ter druge analize, ki se ticejo družbenogospodarskih odnosov. Danes države prenašajo na raven regij številne pristojnosti z razlicnih podrocij – od varstva okolja (regionalna zbirna središca odpadkov, upravljanje pitne vode itd.), izobraževanja (sekundarno izobraževanje), prometa (regionalne ceste, regionalni javni prevoz itd.), socialnega varstva (skrb za invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami, skrb za brezposelne, skrb za starejše osebe in starostnike, skrb za otroke in mladostnike itd.), gospodarskega razvoja (spremljanje proizvodnega, domacega in ustvarjalnega gospodarstva, socialno podjetništvo itd.) do zdravstva (optimizacija zdravstvene oskrbe itd.), kulture (regijske knjižnice, muzeji, gledališca, radio in televizija itd.), prostorskega nacrtovanja in razvoja (regionalni prostorski nacrti, regionalni razvojni programi, usmerjanje poselitve itd.). Pri organizaciji tovrstnih pristojnosti na ravni regij pa v strokovni literaturi zasledimo številna priporocila upoštevanja funkcionalnih regij. Pri tem še posebej izstopajo podrocja spremljanja in skrbi za brezposelne v regiji, skrbi za starejše in starostnike v regiji, optimizacije zdravstvene oskrbe v regiji ipd. (Drobne, 2021). V Sloveniji obcine uresnicuje svoje naloge na podrocju dolgotrajne oskrbe s tem, da v sodelovanju z državo razvijajo javno mrežo dolgotrajne oskrbe ter da spremljajo izvajanje dolgotrajne oskrbe in delovanje javne mreže dolgotrajne oskrbe na svojem obmocju. Pri dolocitvi javne mreže posameznih ali povezanih obcin (na ravni statisticne/funkcionalne regije), se upoštevajo naslednja merila: skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let, znacaj naselij in gostota poselitve, dostopnost do razlicnih nacinov izvajanja dolgotrajne oskrbe. Obcine tako s sodelovanjem združujejo in optimizirajo kadrovske, financne in organizacijske vire. Pravno podlago za medobcinsko sodelovanje opredeljuje 10. clen Evropske listine lokalne samouprave (MELLS, 1996; Ur. l. RS 15/96), ki doloca pravico lokalnih oblasti do združevanja. Vsebinsko podobno rešitev doloca 6. clen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ko pravi, da obcine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena, kar je pomembno, ko gre za planiranje in organizacijo premagovanja razdalj med središci storitev in domovi starejših, kjer se izvaja oskrba. Zakon o lokalni samoupravi doloca tri oblike za medobcinsko sodelovanje; in sicer: organ skupne obcinske uprave, organ skupnega upravljanja javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij, ter interesno zvezo obcin. S tem je dana zakonska podlaga tudi za povezano izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v funkcionalno povezanih obcinah. 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj Prostorska orientacija z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odlocanja in prebivalci v razlicnih krajih ter na kakšen nacin vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odlocilnega pomena. To namrec bi moralo vplivati na zasebna in družbena vlaganja v objekte in naprave v prostoru, ki bi dvigovali kakovost bivanja starejših in hkrati zniževali stroške zdravstvene oskrbe nasploh in še posebej dolgotrajne oskrbe v obcinah. Iz študije Wood (2017) je mogoce oceniti, kakšne prihranke obeta boljše prilagajanje grajenega okolja osebam z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi. Na temelju aktuarske matematike je s pomocjo modela mnogoterih pojemanj, ki so jih zasnovali Deshmukh (2012) in Promislow (2015), razširili pa za potrebe geo-gerontoloških analiz Bogataj s sodelavci (Bogataj et al., 2015a, str. 205; 2015b, str. 27; 2016a, str. 68; 2016b, str. 2), kot je aplicirano tudi na primer Slovenije (Rogelj, 2016; Rogelj in Bogataj, 2018, str. 132), je mogoce modelirati in ovrednotiti optimalno strukturo bivališc za osebe z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi, nadalje pa oceniti družbeno vrednost vlaganj v prilagajanje obstojecih domov in prilagojenih novih bivališc v lokalnih skupnostih, kar lahko ocenimo z iskanjem razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada. Funkcionalne zmožnosti vkljucujejo kognitivne in fizicne zmožnosti posameznika (slika 1.5). Prag funkcionalnih nezmožnosti pomeni, da nastopi trenutek, ko potrebuje starostnik doloceno intenzivnost oskrbe in pomoci pri opravljanju temeljnih ter pomožnih dnevnih opravil. Ko ta v trenutnem bivališcu ni vec sposoben samostojnega življenja, lahko s prilagoditvijo bivališca funkcionalnim zmožnostim oziroma s preselitvijo v bivališce, ki je prilagojeno njegovim potrebam, podaljša obdobje avtonomnega, samostojnega in neodvisnega življenja v skupnosti. Glavni izziv deinstitucionalizacije, procesa, ki breme staranja prenaša iz države na lokalne skupnosti, je, kako prilagoditi grajeno okolje in organizirati storitve v skupnosti, da se prag funkcionalnih nezmožnosti pomakne navzdol. Obstaja namrec prag funkcionalnih nezmožnosti, na katerem starejše osebe preidejo v stanje, ko ne morejo vec obvladovati ovir, ki jih zanje ustvarja grajeno okolje njihovega družinskega doma ter jim je zato onemogoceno samostojno izvajanje dnevnih opravil v njihovem lastnem bivalnem okolju. Slika 1.5 prikazuje dinamiko funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališca. Obstajajo mejne vrednosti, ko starejša oseba potrebuje ali novo grajeno okolje ali neko kategorijo oskrbe (skrajšano kot KAT). Sposobnosti samooskrbe se merijo s t. i. lestvico CDS (angl. Care Dependency Scale, Rickayzen et al., 2017) ali lestvico ocene sposobnosti samooskrbe LOSS (Nagode, Zver, Marn et al., 2014). Mejne vrednosti vkljucujejo tudi merljive izdatke za storitve zdravstvenega varstva, vkljucno z zdravstveno nego, ki jih spremlja ZZZS (2016), smiselno pa je podobno lestvico vpeljati tudi za socialno oskrbo v oskrbi na domu in pri drugih vrstah oskrbe v skupnosti. Namrec, na te izdatke lahko vplivajo tudi lastnosti bivališc, ki lahko zagotavljajo samostojnost, avtonomnost in neodvisnost stanovalcev. Nekatere osebe prej, nekatere pozneje dosežejo prag funkcionalne nezmožnosti, ko potrebujejo primernejši življenjski prostor ali intenzivnejšo oskrbo, kar je povezano z višjimi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe in primernejšim bivališcem. Na sliki 1.5 je R tocka upokojitve in P najvišja stopnja funkcionalnih zmožnosti posameznika. Ce starejši stanovalci živijo v okolju, ki ga zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ne obvladujejo, predstavlja to okolje zanje neposredno nevarnost, tudi nevarnost padcev s hudimi zdravstvenimi posledicami, kot so zlomi, ki globoko posegajo v zdravstveno blagajno in lahko mocno vplivajo na izdatke obcin pri dolgotrajni oskrbi na domu ali v skupnosti. Tveganje se zmanjša, ce se starejši stanovalec preseli v njegovim funkcionalnim zmožnostim prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji (A . A'). Zaradi prilagojenega okolja in dostopa do storitev v oskrbovanih stanovanjih (oS) stanovalec odloži preselitev v DSO. Prag funkcionalnih nezmožnosti je dosežen, ko postane stanovanje za stanovalca nevarno zaradi upadanja njegovih funkcionalnih zmožnosti. Stanovalec doseže prag funkcionalnih nezmožnosti prej, ce živi v svojem družinskem stanovanju, ki ni prilagojeno. Ce se starostnik lahko preseli v bolj prilagojeno stanovanjsko enoto (varovano stanovanje – vS ali oskrbovano stanovanje – oS), ki mu zagotavlja varen življenjski prostor, se preselitev v DSO lahko odloži in podaljša kakovostno življenje. Potek upadanja funkcionalnih zmožnosti se lahko meri z lestvico ocene sposobnosti samooskrbe -lestvico LOSS. S funkcionalnim zmožnostim starostnika prilagojenim stanovanjem, na primer z vgradnjo dvigal, se prag funkcionalnih nezmožnosti premakne navzdol, kot kaže slika 1.5. Slika 1.6 prikazuje možne izbire bivališc glede na funkcionalne sposobnosti starostnikov. Danes je število selitev odvisno ne samo od grajenega okolja, ampak tudi od financnih zmožnosti starostnikov in obcin, kar vpliva koncno na aktuarsko sedanjo vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Razliko v aktuarskih sedanjih vrednostih pri razlicnih vlaganjih v grajeni prostor (specializirane stanovanjske rešitve za starostnike) lahko razumemo kot družbeno vrednost, ustvarjeno z naložbami v razvoj starostnikom prijaznega stanovanjskega sklada. Starostniki se lahko selijo med razlicnimi oblikami bivališc (stanji), kot so neodvisno življenje v urbanih ali podeželskih obmocjih, locene upokojenske skupnosti (z oskrbo v skupnosti) ali se preselijo v DSO (institucionalna oskrba). Raven stanovanjskih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe je ena od sestavnih delov, ki opisujejo lastnost stanovanjske enote (raven storitev), pri cemer se locijo naslednja bivališca: - varovana stanovanja, v katerem starostniki lahko živijo neodvisno in ne vkljucujejo storitev dolgotrajne oskrbe, lahko pa vkljucujejo stanovanjske storitve, kot je vzdrževanje stanovanja (sem sodijo tudi deli vasi za starejše ali oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) in - oskrbovana stanovanja, kjer so poleg vzdrževanja stanovanja starostniku na razpolago tudi storitve dolgotrajne oskrbe (tudi storitve v naseljih za starejše ali v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstojecega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališca v razlicnih grajenih okoljih (prehodnih vozlišc v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izracunati pricakovane potrebe starostnikov na proucevanem podrocju (obcina, skupina obcin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in financne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. Legenda: *EH -Obstojeci družinski dom; AEH-neprilagojen, AREH -Invalidska upokojitev v lastnem prilagojenem domu; IHREH -Starostna upokojitev v lastnem, prilagojenem domu; *SS -Samostojno naselje za starostnike; ISS -Samostojno naselje za starostnike brez organizirane oskrbe; ASS -Samostojno naselje za starostnike z organizirano oskrbo; ISU -Vkljucenost v mestno skupnost brez organizirane oskrbe; ASU -Vkljucenost v mestno skupnost z organizirano oskrbo; *GL -Pritlicno stanovanje na robu mesta: IGL -Pritlicno stanovanje na robu mesta brez organizirane oskrbe; AGL ­Pritlicno stanovanje na robu mesta z organizirano oskrbo; LTC -Dom starejših obcanov; M -Selitev v drugo regijo, državo; D -Smrt. Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstojecega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališca v razlicnih grajenih okoljih (prehodov med vozlišci v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izracunati pricakovane potrebe starostnikov na proucevanem podrocju (obcina, skupina obcin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in financne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. V dosedanjih raziskavah so avtorji zaradi ugotovitev o majhnem vplivu na rezultate analize zanemarili možnosti prehodov v stanja z višjimi funkcionalnimi zmožnostmi in študirali usmerjen graf prehodov. Rezultati projekta MoST (MZ, 2020) pa so pokazali, da dobro organizirana fizioterapija lahko zviša funkcionalne zmožnosti pacienta celo na takšen nivo, da se vrne nazaj in da to modeliramo z neusmerjenim grafom. V okviru magistrskega dela Rogelj (2016) so bile predpostavljene verjetnosti smrtnosti in verjetnosti prehodov med stanji, pridobljene iz javnih objav SURS, glede na podatke za celotno prebivalstvo Republike Slovenije, in na osnovi internega gradiva ZZZS (2016) o številu oseb v socialnovarstvenih zavodih, starih 65 let in vec ter spol. Delitev populacije po spolu v dosedanjih študijah ni bila upoštevana. Sprejemanje odlocitev o selitvah starostnikov je zapleten proces, modeliranje tega kompleksnega procesa pa zahteva natancno preverjanje razlicnih vidikov. Na odlocitev o selitvi vpliva vec razlicnih dejavnikov, kot so razlogi preselitve, cas preselitve (starost prebivalca), funkcionalne zmožnosti stanovalca in lastnosti prebivališca. Kakovost in razpoložljivost starostnikom prilagojenih stanovanj, upad funkcionalnih zmožnosti ter družinski status starostnika so pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na cas preselitve v DSO. Izbira med možnostim, kam se seliti, je odvisna tudi od izbir, ki jih obcanu nudi njegova obcina. Pri dolocanju ustreznosti bivališca pa je treba upoštevati verjetnosti, da se bo stanovalec, ki je pripadnik neke kohorte, ob danih prostorskih nevarnostih poškodoval ali zbolel in bo potreben in bo tudi deležen dražje oskrbe, kot na primer intenzivne dolgotrajne oskrbe v DSO ali v negovalni bolnišnici. Možne prehode prikazuje slika 1.8. Iz statisticnih podatkov o relativni frekvenci nastanka potreb po selitvah v neki starostni kohorti lahko izracunamo verjetnosti potreb po prehodih in možnostih izvedbe takih prehodov. Kot sledi iz aktuarskega modela mnogoterih pojemanj (v nadaljevanju tudi model), je za izhodišce številcnega primera v tem poglavju uporabljena kategorizacija zdravstvene nege, kot jo doloca ZZZS v Splošnem dogovoru za pogodbeno delo (ZZZS, 2016a, 2019a). Verjetnosti selitev med tipi bivališc zaradi upada funkcionalnih zmožnosti starostnikov oziroma stanovalci so ocenjene na temelju analize teh podatkov ZZZS (2016) in podatkov SSZS2 (2016, 2019). Za ucinkovito nacrtovanje oskrbe, tipov bivališc starostnikov in potrebnega stanovanjskega sklada so bile uporabljene aktuarske metode. Za proucevanje izvedbe dolgotrajne oskrbe v okviru dostopne stanovanjske strukture pa so bili uporabljeni ustrezni podatki o starostnikih oziroma oskrbovancih v Sloveniji po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Na tej osnovi so bile izracunane verjetnosti stanj in selitev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Število prehodov v posamezni kategoriji zdravstvene nege je lahko primerno izhodišce za nacrtovanje obsega in tipov bivališc, kataloga storitev ter obsega financiranja v okviru dolgotrajne oskrbe. Za celotno populacijo oskrbovancev v Sloveniji so bile izdelane tabele porazdelitve oseb po starosti in stanjih modela; kot zacetno stanje smo upoštevali populacijo oseb, starih 65 let in vec za leta 2013, 2014, 2015 in 2016 v Sloveniji na temelju podatkov SURS, objavljenih na podatkovnem portalu SURS (2022): »Prebivalstvo po: kohezijska regija, starost, polletje, spol«, ter podatkov iz ZZZS (2016), SSZS (2016), objavljenih v »Povzetek 2016« s porazdelitvijo prebivalstva glede na stanja. 2 Socialnovarstveni zavodi morajo porocati do 31. marca oziroma do 30. aprila za preteklo leto v informacijski sistem KISS DO (skrbnik je podjetje e-Soft, Škofja loka). Posameznik se nahaja v stanju ..,pri cemer stanje ..predvideva naslednja možna stanja: - živ, popolnoma sposoben samooskrbe (s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi) (0); - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji I; - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji II in - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji III; Verjetnosti prehodov oskrbovancev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege in verjetnosti selitev stanovalcev med posameznimi tipi bivališc so bile izracunane po posameznih enoletnih starostnih razredih in posameznih stanjih modela. Rezultati simulacije so pokazali, da je model števila prehodov med posameznimi kategorijami zdravstvene nege primerno orodje za nacrtovanje tipov bivališc v okviru institucionalne in skupnostne oskrbe starostnikov. Za uspešno napovedovanje razlicnih stanovanjskih potreb ob upadanju funkcionalnih zmožnosti starostnikov in dejanskem povpraševanju je treba izracunati verjetnostne porazdelitve ..(..)za pricakovano trajanje bivanja v posameznih tipih bivališc in modelirati verjetnosti selitev iz stanja »živ, s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi« v lastnem družinskem domu v drugo, bolj primerno stanovanjsko enoto zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ali pa smrt (stanje »mrtev«). Pri aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj je množica tipov bivališc oznacena s .., pri cemer model obsega ..bivalnih možnosti in pri cemer se predpostavlja, da obstajajo ..+1stanj, ki predstavljajo bivanje v razlicnih tipih bivališc, ter selitev med njimi, torej iz enega tipa bivališca v drug tip bivališca. V modelu so izracunane verjetnosti selitev iz stanja ......v stanje ..,......v razlicnih casovnih tockah, ki so za potrebe raziskovanja ocenjene na osnovi javno razpoložljivih podatkov. V aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj ni mogoca selitev med katerima koli dvema bivališcema ........,..>..=1,2...,.., medtem ko so v aktuarskem modelu prehodov med mnogoterimi stanji takšni prehodi možni. Ob predpostavki, da se lahko starostniki selijo med razlicnimi tipi bivališc oziroma stanji samostojnega življenja v mestih ali izven mest, v locenih stanovanjskih enotah ali v skupnostih za starostnike, zacasno ali stalno v oskrbovana stanovanja, negovalne bolnišnice ali domove starejših obcanov (DSO) oziroma da odidejo iz sistema (migracija, smrt), se za namen raziskovalnega modela predpostavlja naslednje: -(..): starostnik je star ..let; -..: množica vseh možnih tipov bivališc, vkljucenih v stanovanjski sklad; -....(..):pricakovano trajanje bivanja starostnika, starega ..let v bivališcu tipa ..(......);-..+....(..):pricakovan trenutek, ko se starostnik, star ..let, pri starosti ..+....(..) preseli iz obstojecega bivališca tipa ..v bivališce tipa ..(..,......),kar pomeni selitev v bolj prilagojeno bivališce oziroma smrt obravnavanega stanovalca, pri cemer je ....(..)slucajna spremenljivka z ugotovljeno porazdelitveno funkcijo ....(..): ....(..)=....(....<..),......(1-1) Funkcija ....(..)je porazdelitvena funkcija, ki opisuje verjetnost, da se starostnik preseli v eno od vrst bivališc ......za starostnike ali umre v ..letih. Predpostavlja se, da je verjetnost '(..) porazdelitve ....znana, ....(..)konstanten in ima gostoto verjetnosti ....(..)= ....: ....(..)....=....(..<....<(..+....)),......(1-2) Formula za ....(..)....opisuje verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote ..v stanovanjsko enoto tipa ..v infinitezimalno malem casovnem intervalu od ..do ..+..... Verjetnost, da se bo stanovalec, star ..let, v stanju ..(v stanovanjski enoti tipa ..) preselil v stanovanjsko enoto tipa ..v ..letih, zapisana kot ......(..,..): ......(..,..)=..(..,..;..)(1-3) Ob tem se predpostavlja, da je vrednosti ......(..,..)mogoce pridobiti v javnih statistikah na osnovi števila stanj in selitev med razlicnimi tipi bivališc ter v študijah kupne moci in vpliva na dejansko povpraševanje na stanovanjskem trgu. Slika 1.9: Diagram selitev med razlicnimi tipi bivališc starostnikov: iz lastnega doma do doma starejših obcanov (DSO) v okviru modela mnogoterih pojemanj Legenda: DS – (neprilagojeno) družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših obcanov, S – smrt. Vir: prirejeno po Bogataj et al., 2016b. Aktuarski model mnogoterih pojemanj izhaja iz predpostavke, da je znano, kako dejansko tip bivališca vpliva na pricakovano trajanje bivanja, pri cemer se maksimizira ....(..)v skupnosti (prilagojeno družinsko stanovanje -pDS, varovano stanovanje -vS in oskrbovano stanovanje -oS). Kot že navedeno, tega v Sloveniji še ni, na voljo pa so podatki za Veliko Britanijo (Wood, 2017). Slika 1.7, in pregledneje slika 1.8, prikazujeta zacetno stanje ..=....in vse možne selitve iz družinskega okolja (...., družinsko stanovanje) skozi specializirane tipe bivališc ......, ki omogocajo razlicne vrste selitev, možnosti za selitev iz regije ali upokojitve v obstojecem družinskem domu, neposredno ali posredno, kot na primer: Naj ....predstavlja celoštevilcno trajanje bivanja stanovalca, starega ..let, v stanovanjski enoti tipa .., preden se ta stanovalec preseli v stanovanjsko enoto tipa ... Verjetnost celoštevilcne vrednosti slucajne spremenljivke ....je podana z: ....(....=..)=....(..=....<..+1)=.......(..,..)....,..+.. (1-4) ..... kjer je ..množica vseh naslednjih vozlišca ..,.....,v grafu. Kot inovacijo podajamo model vrednotenja družbene vrednosti, ustvarjene z vlaganji v oskrbovana stanovanja, kot razlike med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, povezanih z razlogom za selitev zaradi posledic nesrece (na primer zlom kolka pri padcu) in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starejših stanovalcev prvotnega stanovanjskega sklad ter starejših stanovalcev izboljšanega stanovanjskega sklada (z vkljucenimi oskrbovanimi stanovanji), ki poveca množico možnih izbir bivališc starostnikov z upadajocimi funkcionalnimi zmožnostmi. Model vrednotenja družbene vrednosti, ki sledi, omogoca merjenje kakovosti stanovanjskega sklada glede na pricakovano trajanje bivanja v posameznem tipu bivališca, upoštevajoc izdatke za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo stanovalcev. Opredelitev družbene vrednosti oskrbovanih stanovanj, ki je – upoštevajoc sicer nejasne definicije tujih avtorjev -predstavljena v nadaljevanju, se glasi: »Družbena vrednost oskrbovanih stanovanj je razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, vezanih na razlog preselitve, in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov, med dvema razlicnima stanovanjskima strukturama.« Navedeno lahko matematicno formaliziramo kratko: ......=........(....1)-........(....2)(1-5) za osebo staro ob vstopu v dolgotrajno oskrbo x let, kjer je: -......: družbena vrednost oskrbovanih stanovanj za starostnika, starega ..let in vec; -........(....1): aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega ..let in vec v primeru stanovanjskega sklada, ki ne vkljucuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (....1); -........(....2):aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega ..let in vec v primeru stanovanjskega sklada, ki vkljucuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (....2). »Aktuarska sedanja vrednost (......) izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani neposredno na selitev v dom starejših obcanov in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov je nižja, kadar imajo starostniki možnost selitve v oskrbovana stanovanja, ko jim funkcionalne zmožnosti upadejo do te mere, da ne morejo vec varno živeti v svojem družinskem domu. To razliko imenujemo družbena vrednost oskrbovanih stanovanj«. Za vrednotenje družbene vrednosti naložb v oskrbovana stanovanja smo v nadaljevanju storili naslednje: - razvili smo osnovni model, v strukturo stanovanjskega sklada pa smo uvedli nove tipe stanovanj, s katerimi bo stanovanjski sklad bolj prilagojen funkcionalnim zmožnostim starostnikov. Zato so na grafu selitev dodani tipi stanovanj, verjetnosti selitev med bivališci pa so podane v razširjeni matriki selitev; - uvedli smo metodo ocenjevanja aktuarske sedanje vrednosti izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani na selitev v DSO, in izdatkov za doživljenjske dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada; - uvedli smo verjetnostne porazdelitve casa, ki ga bo prebivalec porabil v obstojecem bivališcu tipa ..in - kot novost smo predstavili metodo merjenja družbene vrednosti vlaganj v stanovanjske sklade kot razliko med aktuarskima sedanjima vrednostnima (......) izdatkov za zdravstveno varstvo in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo med dvema razlicnima stanovanjskima skladoma (razlicna struktura stanovanjskega sklada). Po mnenju Wood (2017) ter porocilih Evropske komisije (EK, 2014) je takšen model bistven za oblikovalce politik in do zdaj še ni bil razvit. V aktuarskem modelu družbene vrednosti se predpostavlja, da se stanovalec preseli iz tipa bivališca i v tip bivališca j, ko ta optimalno ustreza njegovim funkcionalnim zmožnostim in zanj predstavlja najbolj varno izbiro bivališca z vidika fizicnih (padci), energetskih (neustrezno ogrevanje bivališca) in socialnih tveganj (osamljenost in druge vrste socialne izkljucenosti). Aktuarski model družbene vrednosti vkljucuje pet skupin bivališc z razlicnimi storitvami dolgotrajne oskrbe: obstojece, neprilagojeno družinsko stanovanje (DS), prilagojeno družinsko stanovanje (pDS), varovano stanovanje (vS), oskrbovano stanovanje (oS) in DSO. Verjetnost selitve med posameznimi tipi bivališc je v aktuarskem modelu družbene vrednosti izracunana na podlagi rezultatov anketiranja starejših oseb in opazovanja preteklega upadanja funkcionalnih zmožnosti stanovalcev in selitev stanovalcev iz enega tipa ..bivališca v drugega (..). V aktuarskem modelu vrednotenja družbene vrednosti niso možne selitve med katerima koli dvema tipoma bivališca, od bivališca tipa i do bivališca tipa ..(..>..=1,2...,..– usmerjeni graf ali model mnogoterih pojemanj; angl.: multiple decremet model). Toda v primeru vecsmernih prehodov so možni tudi povratni prehodi zaradi izboljšanja funkcionalnih nezmožnosti, zato se lahko tudi uporaba stanovanjskega sklada modelira z modelom mnogoterih stanj. Selitve med posameznimi tipi bivališc so zaporedni pojav glede na funkcionalne zmožnosti stanovalcev, varnost in prilagojenost bivališc posameznim kategoriziranim funkcionalnim stanjem starostnikov in razpoložljivo intenziteto oskrbe. Za namen predstavitve aktuarskega modela družbene vrednosti so tipi bivališc oznaceni na naslednji nacin: -i = 0 (stanovanjska enota ali družinska hiša brez posebnih prilagoditev za starejše in s stanovalci brez potreb po oskrbi in kjer lahko stanovalci živijo avtonomno glede na njihove funkcionalnimi zmožnostmi – DS); -i = 1 (oskrba v skupnosti -prilagojeno družinsko stanovanje – pDS); -i = 2 (oskrba v skupnosti -varovano stanovanje – vS); -i = 3 (oskrba v skupnosti -oskrbovano stanovanje – oS); -i = 4 (institucionalna oskrba -bivalna enota – tip A) -i = 5 (institucionalna oskrba -oskrbni dom – tip B) -i = 6 (institucionalna oskrba -negovalni dom – tip C) ter -i = 7 (grob – S). Ob predpostavki, da javni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih (vS) in oskrbovanih stanovanj (oS), ima matrika selitev naslednjo obliko: (0)(0,1)(0,4)(0,5) ........00........ (1)(1,4)(1,5) 0....00............,..=000000(1-6) 000000 (4)(4,5) [0000] .......... Porazdelitev stanovalcev v razlicnih tipih bivališc, kjer javni najemni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih in oskrbovanih stanovanj, je zato naslednja: (0)(1)(4)(0)(1)(4) ....1=....,......,..=[........00....]·....,..=[........00....](1-7) ....+1 Na podlagi demografske statistike, ki vkljucuje funkcionalne zmožnosti prebivalstva, so izracunane pricakovane potrebe starejših obcanov. V modelu predpostavljamo, da javni stanovanjski sklad zagotavlja ustrezna stanovanja in da so v vseh obcinah v državi prebivalcem dostopna varna specializirana stanovanja, prilagojena funkcionalnim zmožnostim stanovalcev. Matrika selitev in enacba prehodov, kjer javni stanovanjski sklad zagotavlja varovana in oskrbovana stanovanja, ima zdaj naslednjo obliko: ....2=....,......,..= (0)=[.... (1).... (2).... (3).... (4)....].. (0).... (0,1).... (0,2).... (0,3).... (0,4).... (0,5).... 0 (1).... (1,2).... (1,3).... (1,4).... (1,5).... · 0 0 (2).... (2,3).... (2,4).... (2,5).... (1-8) 0 0 0 (3).... (3,4).... (3,5).... [ 0 0 0 0 (4).... (4,5)....].. (0)=[....+1 (1)....+1 (2)....+1 (3)....+1 (4)....+1]..+1 (,2)(..,2)(2)(3) kjer sta ....in ....,..<.., kakor tudi ............pozitivne vrednosti (..,..) (..,..).... ....=(..); ..=1,2,3,4,5;..>..(1-9) ....(..,..) pri cemer je ....število stanovalcev, ki se selijo iz bivališca tipa ..v bivališce tipa .., in (..) ....skupno število stanovalcev, starih ..let na zacetku leta, ki živijo v bivališcu tipa ... (..) Verjetnost, da stanovalec ostane v stanovanju, je ..... Koncna struktura prebivalcev po tipih bivališca za vsako kohorto (..let staro) v letu . je opisana z matriko ....,... Vektor ....,..opisuje strukturo števila prebivalcev starostnega razreda ..(kohorta ..), ki bivajo v (i) razlicnih tipih bivališc na koncu leta .-1. ......predstavljajo neto selitve za posamezen (i) tip bivališca. ......pa je struktura v proucevanem geografskem obmocju na zacetku leta, pred selitvami. Zato velja splošna formula: (0)(1)(2)(3)(4) ....,..=[....................]= ..(0)(1)(2)(3)(4) =[..............................](1-10) ..(0)(1)(2)(3)(4) +[..............................] .. Naj bo ....letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališcu tipa oskrbe ..in obrestna mera ..... Naj bo ..=1/(1+....)diskontna stopnja, ....1stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC), ....2pa stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi stanovanji. Izracun družbene vrednosti ......oskrbovanih stanovanj temelji na razlikah v aktuarski sedanji vrednosti oskrbe v dveh razlicnih okoljih3. Aktuarska sedanja vrednost za kritje izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (........) za starostnika, starega ..let, odvisnega od pomoci drugih, je lahko zapisana na splošno: 100-.. ................................ ........=.......·..·(....+..·..1+....+..·..2+....+..·..3)(1-11) ..=0 Ob predpostavki, da obstajata samo dve strukturi stanovanjskega sklada (....1) in (....2): 100-65 ......65(....1)=.....65..=0(1-12) ..........(....1)·..1+..65+..............(....1) ..........(....1)·..2+..65+.. ·..(..65+.. ·..3) 3 Tabele umrljivosti DAV1994R in tabele verjetnosti intenzivnosti oskrbe, ki jih ima rezident v doloceni kategoriji oskrbe, so predstavljene v Prilogah 1 in 2. 100-65.. ......65(....2)=.....65·.. (1-13) ..=0............ ·(..65+..(....2)·..1+..65+..(....2)·..2+..65+..(....2)·..3) V literaturi je v številnih primerih zapisano, da ni metode za ocenjevanje družbene vrednosti, ki jo ustvari vkljucitev varovanih in oskrbovanih stanovanj v (državni, regionalni, obcinski) stanovanjski sklad socialnih stanovanj (....2) (Wood, 2017). Zato tudi dokument »Adequate social protection for LTC needs in an ageing society« navaja, da ustreznega informacijskega sistema ni na voljo (EK, 2014, str. 24), iz tuje literature (Wood, 2017) pa je mogoce povzeti le ocene. V študiji Wood (2017) je bilo ugotovljeno, da so izdatki za dolgotrajno oskrbo na letni ravni zelo odvisni od razpoložljivega stanovanjskega sklada, vendar se v praksi stanovanjski sklad in storitve zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe obravnavajo in upravljajo loceno. V vseh državah clanicah EU sta ti dve podrocji celo loceno regulirani. Posledicno je bilo v okviru te monografije s teoreticnimi raziskavami in terenskim delom ugotovljeno, da je aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo odvisna od stanovanjskega sklada. Družbena vrednost (....),ki se ustvari z vkljucitvijo varovanih in oskrbovanih stanovanj v stanovanjski sklad, je ugotovljena kot razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo (......)izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada. Gre za razliko med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v stanovanjskem skladu brez specializiranih stanovanj za oskrbo starostnikov ....1in aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrba v stanovanjskem skladu, ki vkljucuje specializirana stanovanja za oskrbo starostnikov ....1v: ....65=......65(....1)-......65(....2)(1-14) ....65je razlika med ......v prvotnem stanovanjskem skladu (....1) in v prilagojenem stanovanjskem skladu (....2), ki vkljucuje specializirane stanovanjske rešitve za stanovanjsko oskrbo starostnikov. Ob predpostavki intenzivnosti oskrbe in vrednosti oskrbe na uro v okviru treh kategorij oskrbe v Sloveniji (tabela 1.5): Tabela 1.5: Intenzivnost oskrbe po kategorijah oskrbe v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) KAT Intenzivnost oskrbe EUR/ ur/dan min/dan h* dan mesec leto I 0,75 45 17 12,75 382,5 4.590 II 1,25 75 17 21,25 637,5 7.650 III 1,75 105 17 29,75 892,5 10.710 Ocenjena aktuarska sedanja vrednost (......)za moške v Sloveniji leta 2022 znaša: 100-65...... ......65=.....65·....·(..........65+..·..1+............65+..·..2+..............65+..·..3)=..=0 100-65 =.....65·....·(..........65+..·4.590+............65+..·7.650+..............65+..·10.710)= ..=0 (1+0,05) * 6.911,35=7.256,92€ Na podlagi razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada (....1, ....2), so v tabeli 1.6 predstavljeni ASV prihranki ali družbena vrednost vlaganj v prilagajanje obstojecih domov in prilagojenih novih bivališc v lokalnih skupnostih, loceno za moško in žensko populacijo za leto 2022 v Sloveniji: Tabela 1.6: Izracun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) Slovenija ......(..,...._....) ......(..,...._......) ASV prihranki = družbena vrednost (DV) moški 6.911,35 5.713,01 1.198,34 ženske 16.057,77 13.147,27 2.910,51 Model obravnava le dve strukturi stanovanjskega sklada, ki vkljucujeta razlicno strukturo razpoložljivih tipov bivališc, ki v mnogih evropskih državah trenutno še niso na voljo. V nadaljnjih raziskavah je treba podrobno umeriti tako skupino stanovanjskega sklada ....1kot skupino stanovanjskega sklada ....2, ki vkljucuje specializirane stanovanjske rešitve. Nenehno spremljanje in proucevanje sestave stanovanjskega sklada lahko pomembno vplivata na izdatke za zdravstveno varstvo, doživljenjsko dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko oskrbo starejših, pripomoreta pa tudi usmeriti investicije v ustrezno strukturo stanovanjskega sklada. Prav zato je treba trajno meriti družbene vrednosti v posameznih vrstah in sestavah stanovanjskega sklada, pri cemer pa se sama metodologija ne spreminja, vecja je le dimenzija matrik selitev in vektorjev stanj. Ker teh izkušenj v Sloveniji še nimamo, bomo v nadaljevanju izvedli projekcije struktur prebivalstva po potrebnih kategorijah oskrbe le za primer, ki ga poznamo in ga spremlja državna statistika. GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA JUGOVZHODNE SLOVENIJE 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBCANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA JUGOVZHODNE SLOVENIJE Statisticna regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša najvecja regija. Obsega 2.675 km2 in je približno 6-krat vecja od zasavske, ki je po površini najmanjša regija v Sloveniji. Število prebivalcev po geo-gerontoloških kohortah v 21-ih obcinah in treh LAS-ih jugovzhodne Slovenije podaja tabela 2.1. Tabela 2.1: Število oseb po starosti, obcinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) jugovzhodne Slovenije (1. 7. 2022) Obcina do 65 let 65-79 80+ Skupaj Crnomelj 11.008 3.271 479 14.279 Metlika 6.473 1.979 318 8.452 Mirna 2.195 499 66 2.694 Mirna Pec 2.529 548 75 3.077 Mokronog -Trebelno 2.572 592 96 3.164 Novo mesto 30.487 7.128 1.250 37.615 Semic 3.037 827 118 3.864 Straža 3.070 811 121 3.881 Šentjernej 5.953 1.294 211 7.247 Šentrupert 2.427 508 84 2.935 Škocjan 2.899 520 72 3.419 Šmarješke Toplice 2.836 686 112 3.522 LAS Dolenjska in Bela krajina 75.486 18.663 3.001 94.149 Kocevje 12.022 3.601 545 15.623 Kostel 454 224 35 678 Loški Potok 1.383 424 84 1.807 Osilnica 206 115 14 321 Ribnica 7.797 1.887 357 9.684 Sodražica 1.817 452 84 2.269 LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe 23.679 6.703 1.119 30.382 Dolenjske Toplice 2.875 714 102 3.589 Trebnje 11.161 2.252 405 13.413 Žužemberk 3.930 789 108 4.719 LAS Suha krajina, Temenica in Krka 17.966 3.755 615 21.721 Jugovzhodnea Slovenije 117.131 29.121 4.734 146.252 Vir: SURS, 2022. 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših obcanov v jugovzhodni Sloveniji Po podatkih SURS (2022) je leta 2020 v jugovzhodni Sloveniji živelo 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Gostota naseljenosti je bila tretja najnižja: na 1 km2 je prebivalo povprecno 55 prebivalcev. Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila ugodnejša kot v vecini drugih regij. Povprecna starost prebivalcev v regiji je bila druga najnižja in je znašala nekaj manj kot 43 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj najvišji (16,4­odstoten). Ta regija je imela v 2020 skupaj z gorenjsko drugi najvišji naravni prirast: v obeh po –1,5 na 1.000 prebivalcev. V 2020 se je v jugovzhodni Sloveniji rodilo 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo najvec med vsemi regijami. Povprecna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila tukaj na ravni regij najnižja (30,3 leta), ob rojstvu prvega otroka pa druga najnižja (28,7 leta). Izobrazbena sestava prebivalstva jugovzhodne Slovenije je bila v primerjavi z drugimi regijami manj ugodna. 26 % prebivalcev te regije, starih 15 ali vec let, je imelo namrec koncano le najvec osnovnošolsko izobrazbo. Ta regija je v 2020 izstopala tudi po najvišjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (3,3). Razpršenost starejših obcanov po teritoriju jugovzhodne Slovenije prikazujejo slike 2.1 do 2.3. Iz anket, ki smo jih izvajali v obdobju od februarja 2022 do februarja 2023, sledi, da je skoraj polovica prebivalcev, ki se ne želijo seliti v objekte dolgotrajne oskrbe vec kot 5 km dalec (glej sliko 2.1.a), hkrati pa velja, da oskrba na domu v primeru oskrbe podeželskega prebivalstva zahteva veliko porabo casa oskrbovalcev na poti med domovi oskrbovancev, zato je smiselno, da razmišljamo o pametnih srebrnih vaseh, v katerih bi gradili manjše objekte dolgotrajne oskrbe in organizirali oskrbovalne mreže integrirane oskrbe vkljucno s patronažo oziroma stalno zdravstveno nego, ki bi reševale te izzive. Slika 2.1.a: Maksimalna razdalja, še sprejemljiva za selitev v prilagojena stanovanja za prebivalce Slovenije po odstotkih anketirancev Vir: Rajer et al., 2022. 27 28 29 Primerjavo osamljenih starejših po regijah podaja slika 2.4. Glede na te podatke je stanje v jugovzhodni Sloveniji nekje v povprecju stanj po posameznih regijah na nivoju NUTS 3. 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije Ce pogledamo na razpršenost objektov in naprav, pomembnih za izvajanje dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje vecje neodvisnosti starejših po regijah, predstavitev za celotno Slovenijo najdemo na sliki 2.5, podrobnosti jugovzhodne Slovenije pa na sliki 2.6. Iz predhodnih raziskav oziroma terenskega dela smo ugotovili, da je za starejše obcane 5-kilometrska oddaljenost od objektov najpogosteje kriticna meja. Na slikah 2.7 in 2.8 predstavljamo obmocja 5-kilometrske oddaljenosti od objektov izbranih storitev ter stavbe, v katerih prebiva starejši obcan sam, za Slovenijo ter posebej za jugovzhodno Slovenijo. Iz slike 2.8 je mogoce zaznati, da je predvsem v severnem delu regije vecina starejših prebivalcev zelo oddaljena od domov starejših obcanov, dnevnih centrov in zdravstvenih domov. S slike 2.9 razberemo, da so pošte in bancni avtomati v jugovzhodni Sloveniji – razen na obmocjih gozdnih površin – dokaj gosto razporejeni po regiji. Tudi ti dve storitvi sta za starejše prebivalstvo pomembni. Primerjavo dostopnostih starejših obcanov do objektov za zdravstveno in dolgotrajno oskrbo ter do pošt in bancnih avtomatov po slovenskih statisticnih regijah pa podajajo slike 2.10–2.15 ter tabele 2.2–2.7. Glede na oddaljenost od domov starejših obcanov (DSO) je v jugovzhodni Sloveniji med bolj kriticnimi regijami (poleg še primorsko-notranjska in posavska regija; glej sliko 2.10 ter tabelo 2.2). Tabela 2.2: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od domov starejših obcanov po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od DSO > 5 km od DSO = 5 km od DSO > 5 km od DSO število % število % število % število % Slovenija 249.007 70,4 104.875 29,6 83.868 71,8 32.924 28,2 1 Pomurska 14.947 65,5 7.883 34,5 3.922 64,5 2.158 35,5 2 Podravska 35.701 61,2 22.608 38,8 11.531 64,7 6.278 35,3 3 Koroška 8.627 67,3 4.183 32,7 2.604 68,2 1.215 31,8 4 Savinjska 32.226 71,7 12.694 28,3 9.568 71,6 3.792 28,4 5 Zasavska 8.344 80,4 2.037 19,6 2.512 80,2 621 19,8 6 Posavska 6.300 51,8 5.860 48,2 2.098 52,5 1.901 47,5 7 Jugovzhodna Slovenija 13.048 57,4 9.669 42,6 4.519 59,0 3.144 41,0 8 Osrednjeslovenska 71.387 84,8 12.777 15,2 26.413 86,5 4.118 13,5 9 Gorenjska 26.312 77,1 7.822 22,9 9.327 75,8 2.981 24,2 10 Primorsko-notranjska 4.707 52,0 4.347 48,0 1.571 50,4 1.548 49,6 11 Goriška 13.167 61,6 8.198 38,4 4.942 62,4 2.981 37,6 12 Obalno-kraška 14.241 67,7 6.797 32,3 4.861 69,0 2.187 31,0 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Podobno kot za oddaljenost bivališc do DSO velja tudi za oddaljenost do dnevnih centrov v domovih (DCD) v jugovzhodni Sloveniji, da je stanje slabše kot v številnih drugih regijah. Regije s slabšo dostopnostjo do DCD so še goriška, primorsko-notranjska, posavska ter zasavska regija (posebej oznacene na sliki 2.11; glej tudi tabelo 2.3). Tabela 2.3: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od dnevnih centrov v domovih po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od DC > 5 km od DC = 5 km od DC > 5 km od DC število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 1 Pomurska 20.500 89,8 2.330 10,2 5.458 89,8 622 10,2 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 3 Koroška 11.922 93,1 888 6,9 3.506 91,8 313 8,2 4 Savinjska 41.873 93,2 3.047 6,8 12.413 92,9 947 7,1 5 Zasavska 9.105 87,7 1.276 12,3 2.713 86,6 420 13,4 6 Posavska 9.509 78,2 2.651 21,8 3.183 79,6 816 20,4 7 Jugovzhodna Slovenija 19.226 84,6 3.491 15,4 6.507 84,9 1.156 15,1 8 Osrednjeslovenska 79.987 95,0 4.177 5,0 29.181 95,6 1.350 4,4 9 Gorenjska 32.554 95,4 1.580 4,6 11.716 95,2 592 4,8 10 Primorsko-notranjska 6.814 75,3 2.240 24,7 2.333 74,8 786 25,2 11 Goriška 17.506 81,9 3.859 18,1 6.551 82,7 1.372 17,3 12 Obalno-kraška r. 18.479 87,8 2.559 12,2 6.195 87,9 853 12,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Stanje dostopnosti starejših obcanov do zdravstvenih domov (ZD) v jugovzhodni Sloveniji je relativno slabše kot v drugih statisticnih regijah (glej sliko 2.12 in tabelo 2.4). Tabela 2.4: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od zdravstvenih domov po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od ZD > 5 km od ZD = 5 km od ZD > 5 km od ZD število % število % število % število % Slovenija 242.047 68,4 111.835 31,6 81.542 69,8 35.250 30,2 1 Pomurska 11.569 50,7 11.261 49,3 3.104 51,1 2.976 48,9 2 Podravska 32.147 55,1 26.162 44,9 10.271 57,7 7.538 42,3 3 Koroška 9.313 72,7 3.497 27,3 2.783 72,9 1.036 27,1 4 Savinjska 30.309 67,5 14.611 32,5 9.034 67,6 4.326 32,4 5 Zasavska 8.373 80,7 2.008 19,3 2.472 78,9 661 21,1 6 Posavska 6.390 52,5 5.770 47,5 2.156 53,9 1.843 46,1 7 Jugovzhodna Slovenija 12.474 54,9 10.243 45,1 4.301 56,1 3.362 43,9 8 Osrednjeslovenska 71.281 84,7 12.883 15,3 26.076 85,4 4.455 14,6 9 Gorenjska 27.679 81,1 6.455 18,9 9.930 80,7 2.378 19,3 10 Primorsko-notranjska 5.117 56,5 3.937 43,5 1.775 56,9 1.344 43,1 11 Goriška 11.799 55,2 9.566 44,8 4.421 55,8 3.502 44,2 12 Obalno-kraška 15.596 74,1 5.442 25,9 5.219 74,0 1.829 26,0 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Iz rezultatov analize dostopnosti starejših obcanov do lekarn (LEK) na sliki 2.12 in v tabeli 2.5 sledi, da sta kriticni regiji predvsem posavska in primorsko-notranjska regija. Jugovzhodna Slovenija je v povprecju teh struktur. Tabela 2.5: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od lekarn po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od PH > 5 km od PH = 5 km od PH > 5 km od PH število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 1 Pomurska 20.500 89,8 2.330 10,2 5.458 89,8 622 10,2 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 3 Koroška 11.922 93,1 888 6,9 3.506 91,8 313 8,2 4 Savinjska 41.873 93,2 3.047 6,8 12.413 92,9 947 7,1 5 Zasavska 9.105 87,7 1.276 12,3 2.713 86,6 420 13,4 6 Posavska 9.509 78,2 2.651 21,8 3.183 79,6 816 20,4 7 Jugovzhodna Slovenija 19.226 84,6 3.491 15,4 6.507 84,9 1.156 15,1 8 Osrednjeslovenska 79.987 95,0 4.177 5,0 29.181 95,6 1.350 4,4 9 Gorenjska 32.554 95,4 1.580 4,6 11.716 95,2 592 4,8 10 Primorsko-notranjska 6.814 75,3 2.240 24,7 2.333 74,8 786 25,2 11 Goriška 17.506 81,9 3.859 18,1 6.551 82,7 1.372 17,3 12 Obalno-kraška 18.479 87,8 2.559 12,2 6.195 87,9 853 12,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Delež starejših obcanov z oddaljenostjo vecjo od 5 km od bancnih avtomatov (BA) v jugovzhodni Sloveniji je v sredini tovrstnih struktur po slovenskih regijah (glej sliko 2.14 oziroma tabelo 2.6). Tabela 2.6: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od bancnih avtomatov po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od ATM > 5 km od ATM = 5 km od ATM > 5 km od ATM število % število % število % število % Slovenija 339.553 96,0 14.329 4,0 111.943 95,8 4.849 4,2 1 Pomurska 21.696 95,0 1.134 5,0 5.761 94,8 319 5,2 2 Podravska 57.168 98,0 1.141 2,0 17.462 98,1 347 1,9 3 Koroška 12.352 96,4 458 3,6 3.654 95,7 165 4,3 4 Savinjska 43.600 97,1 1.320 2,9 12.944 96,9 416 3,1 5 Zasavska 9.984 96,2 397 3,8 2.994 95,6 139 4,4 6 Posavska 10.889 89,5 1.271 10,5 3.589 89,7 410 10,3 7 Jugovzhodna Slovenija 20.666 91,0 2.051 9,0 6.995 91,3 668 8,7 8 Osrednjeslovenska 82.448 98,0 1.716 2,0 29.997 98,3 534 1,7 9 Gorenjska 33.631 98,5 503 1,5 12.086 98,2 222 1,8 10 Primorsko-notranjska 7.331 81,0 1.723 19,0 2.517 80,7 602 19,3 11 Goriška 19.735 92,4 1.630 7,6 7.314 92,3 609 7,7 12 Obalno-kraška 20.053 95,3 985 4,7 6.630 94,1 418 5,9 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Podobno kot velja za oddaljenost od bankomatov, je tudi oddaljenost starejših obcanov od pošt v jugovzhodni Sloveniji v sredini tovrstnih struktur po slovenskih obcinah; relativno slabšo dostopnost do pošt imajo starejši obcani predvsem v goriški in primorsko-notranjski regiji. Tabela 2.7: Oddaljenost bivališc starejših obcanov od pošt po statisticnih regijah Koda NUTS 3 regija 65–79 let 80 + = 5 km od PO > 5 km od PO = 5 km od PO > 5 km od PO število % število % število % število % Slovenija 347.502 98,2 6.380 1,8 114.599 98,1 2.193 1,9 1 Pomurska 22.338 97,8 492 2,2 5.949 97,8 131 2,2 2 Podravska 58.146 99,7 163 0,3 17.738 99,6 71 0,4 3 Koroška 12.526 97,8 284 2,2 3.725 97,5 94 2,5 4 Savinjska 44.321 98,7 599 1,3 13.211 98,9 149 1,1 5 Zasavska 10.370 99,9 11 0,1 3.125 99,7 8 0,3 6 Posavska 12.073 99,3 87 0,7 3.970 99,3 29 0,7 7 Jugovzhodna Slovenija 21.936 96,6 781 3,4 7.424 96,9 239 3,1 8 Osrednjeslovenska 82.539 98,1 1.625 1,9 29.996 98,2 535 1,8 9 Gorenjska 33.706 98,7 428 1,3 12.132 98,6 176 1,4 10 Primorsko-notranjska 8.517 94,1 537 5,9 2.920 93,6 199 6,4 11 Goriška 20.315 95,1 1.050 4,9 7.508 94,8 415 5,2 12 Obalno-kraška 20.715 98.5 323 1,5 6.901 97,9 147 2,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH JUGOVZHODN SLOVENIJE V nadaljevanju bomo socialno infrastrukturo in druge objekte, ki so pomembni za starejše obcane, prikazali po obcinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) jugovzhodne Slovenije. Slika 2.16 prikazuje vse LAS-e v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020. Med socialno infrastrukturo, kjer se izvajajo obstojece vrste DO, po slovenskih regijah štejemo predvsem domove starejših obcanov (DSO), pomoc na domu (PND) in oskrbovana stanovanja (OS) v javni in zasebni lasti, med možnosti, ki jih ponuja novi ZDOsk, pa je potrebno omeniti tudi dopolnilno dejavnost oskrbe starejših na kmetijah in razlicne licencirane gospodarske oblike dejavnosti, ki lahko pridobijo za to delo koncesijo. Ta trenutek velja v jugovzhodni Sloveniji omeniti le DSO, PND in OS, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in zdravilišcih pa se izvajajo dejavnosti, povezane z DO. 2.2.1 Domovi starejših obcanov V Sloveniji, domovi za starejše nudijo institucionalno oskrbo starejših. Ta obsega razlicne oblike pomoci in s tem starejšim nadomešcajo oziroma dopolnjujejo oskrbo na domu v okviru lastne družine. Nudijo tako imenovano »hotelsko oskrbo«, se pravi bivališce in prehrano ter storitve urejanja bivališca, pa tudi potrebno socialno in zdravstveno varstvo. Nekateri domovi celo prevzemajo pomoc posamezniku in družini na domu ter pripravljajo clane skupnosti na prihajajoce obdobje odvisnosti njihovega clana od pomoci drugih. Dne 1. 1. 2022 smo imeli v Sloveniji 20.039 postelj za institucionalno oskrbo v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo ter še dodatno 332 postelj v posebnem socialnovarstvenem zavodu v Domu Lukavica. Natancnejše podatke po izvajalcih in regijah je mogoce najti na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022 (SSZS, 2022) prikazuje kapacitete po izvajalcih institucionalnega varstva v javni mreži (javni izvajalci in koncesionarji) na dan 1. 1. 2022 v jugovzhodni Sloveniji (tabela 2.8 in slika 2.17). Tabela 2.8: Status domov starejših in število sob/mest v jugovzhodni Sloveniji na dan 1. 1. 2022 po LAS-ih Izvajalec Status Število sob 1 2 3 4 5 A-O Število mest Dom starejših obcanov Crnomelj javni 97 27 49 18 3 191 Dom starejših obcanov Metlika javni 94 22 66 6 172 Dom starejših obcanov Novo mesto javni 172 48 84 26 14 350 Dom starejših obcanov Trebnje -Šmarjeta javni 20 6 13 1 36 Penzion Sreca, Šmarješke Toplice zasebni 17 3 9 4 1 38 LAS Dolenjska in Bela krajina 400 106 221 54 18 1 0 787 Dom starejših obcanov Grosuplje -Loški potok javni 44 28 16 60 Dom starejših obcanov Kocevje javni 113 54 58 1 173 RIVE, Dom starejših obcanov Ribnica zasebni 91 28 63 154 LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe 248 110 137 1 0 0 0 387 Dom starejših obcanov Trebnje javni 86 38 32 4 12 178 LAS Suha krajina, Temenica in Krka 86 38 32 0 4 12 0 178 Jugovzhodna Slovenija 734 254 390 55 22 13 0 1.352 Legenda: 1, 2, 3, 4, 5, 6 – število postelj v sobi, A-O – apartma, oaza Vir: SSZS, 2022. 43 44 2.2.2 Pomoc na domu To dejavnost želimo prikazati tudi po LAS-ih. Slika 2.15 podaja delitev Slovenije po LAS-ih, kakršna je veljala v zadnjem programskem obdobju 2014–2021. V jugovzhodni Sloveniji so se obcine združevale v treh lokalnih akcijskih skupin: LAS Dolenjska in Bela krajina, LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe, LAS Srce Slovenije in LAS Suha krajina, Temenica in Krka. Število uporabnikov pomoci na domu po obcinah in LAS-ih podaja tabela 2.9. Tabela 2.9: Število uporabnikov pomoci na domu, starih 65 let in vec, v jugovzhodni Sloveniji na dan 31. 12. 2021 Obcina Število prebivalcev, starih 65 let in vec (2021 H2, Slovenija, SURS)* 3,5 % od populacije, stare 65 let in vec (preracun) Število uporabnikov, starih 65 let in vec (2021) Odstotek (%) ciljne populacije ReNPSV vkljucene v PND (2021) Število uporabnikov , starih 65 let in vec (na dan 31.12.2021) Odstotek (%) ciljne populacije ReNPSV, vkljucene v PND (na dan 31.12.2021) Razlika med realizacijama (2021 vs. na dan 31.12.2021) Crnomelj 3.243 114 70 2,2% 36 1,1% 1,1% Metlika 1.952 68 32 1,6% 20 1,0% 0,6% Mirna 478 17 18 3,8% 12 2,5% 1,3% Mirna pec 530 19 21 4,0% 18 3,4% 0,6% Mokronog -Trebelno 589 21 27 4,6% 19 3,2% 1,4% Novo mesto 7.058 247 150 2,1% 83 1,2% 0,9% Semic 830 29 41 4,9% 22 2,7% 2,2% Straža 797 28 17 2,1% 8 1,0% 1,1% Šentjernej 1.289 45 22 1,7% 15 1,2% 0,5% Šentrupert 505 18 21 4,2% 17 3,4% 0,8% Škocjan 515 18 4 0,8% 3 0,6% 0,2% Šmarješke Toplice 676 24 8 1,2% 5 0,7% 0,5% LAS Dolenjska in Bela krajina 18.462 648 431 33,2% 258 22,0% 11,2% Kocevje 3.561 125 Kostel 227 8 Loški Potok 412 14 12 2,9% 9 2,2% 0,7% Osilnica 113 4 0 0,0% 0 0,0% 0,0% Ribnica 1.863 65 35 1,9% 34 1,8% 0,1% Sodražica 447 16 10 2,2% 10 2,2% 0,0% LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe 6.623 232 57 7,0% 53 6,2% 0,8% Dolenjske Toplice 699 24 21 3,0% 14 2,0% 1,0% Trebnje 2.236 78 96 4,3% 60 2,7% 1,6% Žužemberk 800 28 LAS Suha krajina, Temenica in Krka 3.735 130 117 7,3% 74 4,7% 2,6% Jugovzhodna Slovenija 28.820 1010 605 47,5% 385 32,9% 14,6% Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2022a. 2.2.3 Oskrbovana stanovanja Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. V njih lahko stanovalci dobijo pomoc dolocene ustanove 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopušcajo samostojno bivanje. V Sloveniji smo imeli leta 2020 1.300 lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj, od tega 17 v jugovzhodni Sloveniji (tabela 2.10). Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. o. o. pa je bil na dan 10. 6. 2022 lastnik 469 oskrbovanih najemnih stanovanj v Sloveniji. Tabela 2.10: Število lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj po obcinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v Sloveniji v letu 2020 Obcina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna Murska Sobota NSPIZ d. o. o. Center za starejše Murska Sobota, enota Doma starejših Rakican 0 21 21 LAS Goricko 2020 0 21 21 Gornja Radgona TRATE nepremicnine d. o. o. Dom starejših obcanov Gornja Radgona 30 0 30 Ljutomer NSPIZ d. o. o. Dom starejših obcanov Ljutomer 0 7 7 LAS Prlekija 30 7 37 Pomurska regija 30 28 58 Lenart Dom Lenart d. o. o. Dom Lenart d. o. o. 0 40 40 LAS Ovtar Slovenskih goric 0 40 40 Maribor Dom pod Gorico d. o. o. Dom pod Gorco d. o. o. 0 33 33 NSPIZ + JMSSM Dom upokojencev Tezno 30 36 66 TOTI LAS 30 69 99 Podravska regija 30 109 139 Šentjur Obcina Šentjur Dom starejših Šentjur 0 18 18 LAS Od Pohorja do Bohorja 0 18 18 Celje NSPIZ d. o. o.+ Nepremicnine Celje d. o. o. Dom ob Savinji Celje 0 27 27 Laško Thermana Laško d.d. Thermana Laško d. d. 4 8 12 Štore Dom Lipa d.o.o. Dom Lipa d. o. o. 0 40 40 LAS Raznolikost podeželja 4 75 79 Velenje SSRS + MOV Linea d. o. o. 7 8 15 LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline 7 8 15 Savinjska regija 11 101 112 Litija NSPIZ d. o. o. Dom Tisje 0 17 17 LAS Srce Slovenije 0 17 17 Zasavska regija 0 17 17 Brežice NSPIZ d. o. o. / 0 12 12 Krško NSPIZ d. o. o. Dom starejših obcanov Krško 0 23 23 LAS Posavje 0 35 35 Posavska regija 0 35 35 Trebnje NSPIZ d. o. o. Dom starejših obcanov Trebnje + Terca d.o.o. 32 15 47 LAS Suha krajina, Temenica in Krka 32 15 47 Jugovzhodna Slovenija 32 15 47 Brezovica DEOS d. d. DEOS d. d., PE Center starejših Notranje Gorice 0 5 5 LAS Barje z zaledjem 0 5 5 Logatec NSPIZ d. o. o. Dom starejših Logatec 0 30 30 LAS s CILjem 0 30 30 Grosuplje PrimaNova d. o. o. HI-PO d. o. o. 1 0 1 Ljubljana DEOS d. d. DEOS d. d., PE Center starejših Trnovo 0 60 60 JSS MOL + Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 97 22 119 Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 100 0 100 NSPIZ d. o. o. Dom starejših obcanov Ljubljana Vic-Rudnik 0 30 30 Škofljica NSPIZ d. o. o. Dom starejših Škofljica 0 30 30 Obcina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna LAS Sožitje med mestom in podeželjem 198 142 340 Kamnik Vistra d. o. o. SGP Graditelj d. d. 0 2 2 LAS Srce Slovenije 0 2 2 Domžale IMP d.d. IMP d.d., Medgeneracijski center Bistrica d.o.o. 82 0 82 Medvode / DEOS d. d.,PE Center starejših Medvode 83 0 83 Trzin NSPIZ d. o. o. Dom pocitka Mengeš, enota Trzin 0 14 14 LAS Za mesto in vas 165 14 179 Osrednjeslovenska regija 363 193 556 Bled Mijaks investicije d. o. o. / 60 0 60 Kranj NSPIZ d. o. o. Dom upokojencev Kranj 38 30 68 Radovljica Rezidenca Senior d. o. o. Dom za upokojence Janka Benedika 26 0 26 LAS Gorenjska košarica 124 30 154 Gorenjska regija 124 30 154 Kobarid SSRS Grad Tolmin d. o. o. (upravnik) 0 21 21 Tolmin SSRS Grad d. o. o. Tolmin (upravnik) 0 32 32 LAS Dolina Soce 0 53 53 Nova Gorica NSPIZ d. o. o. + SS MONG Dom upokojencev Nova Gorica (Center za pomoc na domu) 0 28 28 LAS V objemu sonca 0 28 28 Idrija Dom upokojencev Idrija, d.o.o. Dom upokojencev Idrija, d.o.o. 0 8 8 LAS s Ciljem 0 8 8 Goriška regija 0 89 89 Izola/Isola NSPIZ d. o. o. / 0 60 60 Koper/Capodistria NSPIZ d. o. o. + JSSMOK Obalni dom upokojencev Koper 0 30 30 Piran/Pirano Center za starejše obcane Lucija d.o.o. Center za starejše obcane Lucija d.o.o. 0 3 3 LAS Istre 0 93 93 Obalno-kraška regija 0 93 93 Slovenija 590 710 1.300 Legenda: NSPIZ – Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o.; SSRS -Stanovanjski Sklad Republike Slovenije; JSSMOK – Javni stanovanjski sklad Mestne obcine Koper; SS MONG – Stanovanjski sklad Mestne obcine Nova Gorica -javni sklad; JSSMOL – Javni stanovanjski sklad MOL; MOV – Mestna obcina Velenje; JMSSM – Javni medobcinski stanovanjski sklad Maribor Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2015 in NSPIZ, 2022. 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne Prebivalcem Slovenije se z mrežo javne zdravstvene službe zagotavlja ustrezno razporeditev izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in tercialni ravni na obmocju države in na obmocjih posameznih obcin. Z mrežo je uporabnikom zagotovljena tudi stalno dostopna nujna medicinska pomoc, vkljucno z reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Primarno raven zdravstvene mreže predstavljajo: - zdravstveni domovi, v okviru katerih se izvajajo zdravstvene službe splošne medicije, specialisti splošne in družinske medicin, pediatrije, ginekologije ter zobozdravstvo (tabela 2.11) in - lekarne, tako javni lekarniški zavodi kot tudi zasebni lekarnarji s koncesijo (tabela 2.12). Tabela 2.11: Zdravstveni domovi po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Obcina Naziv zdravstvenega doma LAS Goricko 2020 Murska Sobota Zdravstveni dom Murska Sobota LAS Pri dobrih ljudeh 2020 Lendava/Lendva Zdravstveni dom Lendava LAS Prlekija Gornja Radgona Zdravstveni dom Gornja Radgona LAS Prlekija Ljutomer Zdravstveni dom Ljutomer Pomurska regija LAS Bogastvo podeželja Ptuj Zdravstveni dom Ptuj LAS Dobro za nas Slovenska Bistrica Zdravstveni dom Slovenska Bistrica LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Zdravstveni dom Lenart LAS Upravne enote Ormož Ormož Zdravstveni dom Ormož TOTI LAS Maribor Zdravstveni dom Maribor Podravska LAS Mežiške doline Ravne na Koroškem Zdravstveno reševalni center Koroške LAS Mežiške doline Ravne na Koroškem Zdravstveni dom Ravne na Koroškem LAS Mislinjske in Dravske doline Dravograd Zdravstveni dom Dravograd LAS Mislinjske in Dravske doline Radlje ob Dravi Zdravstveni dom Radlje ob Dravi LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Zdravstveni dom Slovenj Gradec Koroška regija LAS Obsotelje in Kozjansko Šmarje pri Jelšah Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah LAS Od Pohorja do Bohorja Slovenske Konjice Zdravstveni dom Slovenske Konjice LAS Od Pohorja do Bohorja Šentjur Zdravstveni dom Šentjur LAS Raznolikost podeželja Celje Zdravstveni dom Celje LAS Raznolikost podeželja Laško Zdravstveni dom Laško LAS Spodnje Savinjske doline Žalec Zdravstveni dom Žalec LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Nazarje Zgornjesavinski zdravstveni dom Nazarje LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Velenje Zdravstveni dom Velenje Savinjska regija LAS Srce Slovenije Litija Zdravstveni dom Litija Partnerstvo LAS Zasavje Hrastnik Zdravstveni dom Hrastnik Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Zdravstveni dom Trbovlje Partnerstvo LAS Zasavje Zagorje ob Savi Zdravstveni dom Zagorje ob Savi Zasavska regija LAS Posavje Brežice Zdravstveni dom Brežice LAS Posavje Krško Zdravstveni dom Krško LAS Posavje Radece Zdravstveni dom Radece LAS Posavje Sevnica Zdravstveni dom Sevnica Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Crnomelj Zdravstveni dom Crnomelj LAS Dolenjska in Bela krajina Metlika Zdravstveni dom Metlika LAS Obcina Naziv zdravstvenega doma LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe Kocevje Zdravstveni dom Kocevje LAS Dolenjska in Bela krajina Ribnica Zdravstveni dom Ribnica LAS Suha krajina, Temenica in Krka Trebnje Zdravstveni dom Trebnje Jugovzhodna Slovenija LAS Barje z zaledjem Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika LAS s CILjem Logatec Zdravstveni dom Logatec LAS Sožitje med mestom in podeželjem Grosuplje Zdravstveni dom Grosuplje LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana SŽ – Železniški zdravstveni dom Ljubljana LAS Srce Slovenije Kamnik Zdravstveni dom Kamnik LAS Suha krajina, Temenica in Krka Ivancna Gorica Zdravstveni dom Ivancna Gorica LAS Za mesto in vas Domžale Zdravstveni dom Domžale LAS Za mesto in vas Medvode Zdravstveni dom Medvode Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Kranj Osnovno zdravstvo Gorenjske Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Ilirska Bistrica Zdravstveni dom Ilirska Bistrica LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Zdravstveni dom Postojna LAS Notranjska Cerknica Zdravstveni dom Cerknica Primorsko-notranjska regija LAS Dolina Soce Tolmin Zdravstveni dom Tolmin LAS s CILjem Idrija Zdravstveni dom Idrija LAS V objemu sonca Nova Gorica Zdravstveni dom Nova Gorica LAS V objemu sonca Nova Gorica Zdravstveni dom zobozdravstveno varstvo Nova Gorica LAS Vipavska dolina Ajdovšcina Zdravstveni dom Ajdovšcina Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Zdravstveni dom Izola LAS Istre Koper/Capodistria Zdravstveni dom Koper LAS Istre Piran/Pirano Zdravstveni dom Piran LAS Krasa in Brkinov Sežana Zdravstveni dom Sežana Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. Tabela 2.12: Pregled lekarn po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Obcina Naziv lekarne LAS Goricko 2020 Murska Sobota Sanolabor d.d., PE Murska Sobota Pomurska regija LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Sanolabor, d. d., PE Lenart TOTI LAS Maribor Sanolabor d.d., PE Maribor Europark Sanolabor d.d., PE Maribor TPC CITY Mariborske lekarne, Lekarna v E.Leclercu Podravska regija LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Sanolabor d.d., PE Slovenj Gradec Koroška regija LAS Od Pohorja do Bohorja Zrece Celjske lekarne, Lekarna Zrece LAS Raznolikost podeželja Celje Sanolabor d.d., PE Celje Prosana Sanolabor d.d., PE Celje Mercator LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Velenje Sanolabor d.d., PE Velenje Savinjska regija Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Sanolabor d.d., PE Trbovlje Zasavska regija LAS Posavje Brežice Sanolabor d.d., PE Brežice Krško Sanolabor d.d., PE Krško LAS Obcina Naziv lekarne Sevnica Sanolabor d.d., PE Sevnica Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Sanolabor d.d., PE Novo mesto Novo mesto Dolenjske lekarne, Lekarna Novo mesto Novo mesto Lekarna Mackovec LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe Kocevje Sanolabor d.d., PE Kocevje LAS Suha krajina, Temenica in Krka Žužemberk Moja lekarna d.o.o. Jugovzhodna Slovenija LAS Sožitje med mestom in podeželjem Grosuplje Lekarna Kosobrin Grosuplje Sanolabor d.d., PE Grosuplje Ig Lekarna Ig Ljubljana Lekarna Brod Ljubljana Specializirana prodajalna Sanolabor Ljubljana Lekarna Nove Poljane, Poslovna enota Salus Ljubljana Lekarna Miklošic Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Vic Interspar Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Citypark Ljubljana Sanolabor, d. d., PE Ljubljana Pogacarjev trg Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Koseze Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Dravlje Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana -Rudnik Ljubljana Lekarna Zalog Ljubljana Bolnišnicna lekarna na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soca Ljubljana Lekarna Nove Poljane LAS Srce Slovenije Kamnik Sanolabor d.d., PE Kamnik LAS Za mesto in vas Domžale Sanolabor d.d., PE Domžale Lekarna Vir Medvode Sanolabor d.d., PE Medvode Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Jesenice Farmacare, lekarniška dejavnost d.o.o. Jesenice Sanolabor d.d., PE Jesenice Kranj Gorenjske lekarne, Lekarna Kranj Kranj Lekarna Pri Kranjskem orlu Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Sanolabor d.d., PE Postojna Primorsko-notranjska regija LAS V objemu sonca Nova Gorica Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Nova Gorica Nova Gorica Sanolabor d.d., PE Nova Gorica Šempeter -Vrtojba Lekarna Nova, Šempeter pri Gorici Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Lekarna San Simon Koper/Capodistria Sanolabor d.d., PE Koper Koper/Capodistria Lekarna Melisa Škofije Piran/Pirano Obalne lekarne Koper, Lekarna Piran Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZS, 2022. 2.2.5 Bolnišnice Pomemben del storitev DO predstavlja tudi 26 bolnišnic v Sloveniji, od tega 1 v jugovzhodni Sloveniji, in sicer v Novem mestu (tabela 2.13). Tabela 2.13: Bolnišnice po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Obcina Naziv bolnišnice LAS Goricko 2020 Murska Sobota Splošna bolnišnica Murska Sobota Pomurska regija TOTI LAS Maribor Univerzitetni klinicni center Maribor LAS Upravne enote Ormož Ormož Psihiatricna bolnišnica Ormož LAS Bogastvo podeželja Ptuj Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrca Ptuj Podravska regija LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Koroška regija LAS Raznolikost podeželja Celje Splošna bolnišnica Celje LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Šoštanj Bolnišnica Topolšica LAS Raznolikost podeželja Vojnik Psihiatricna bolnišnica Vojnik Savinjska regija Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Splošna bolnišnica Trbovlje Zasavska regija LAS Posavje Brežice Splošna bolnišnica Brežice Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Splošna bolnišnica Novo mesto Jugovzhodna Slovenija LAS Suha krajina, Temenica in Krka Ivancna Gorica Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Sticni LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Univerzitetni klinicni center Ljubljana LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Onkološki inštitut Ljubljana LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soca LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Univerzitetna psihiatricna klinika Ljubljana Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Jesenice Bolnišnica splošna Jesenice LAS Gorenjska košarica Kranj Univerzitetna klinika za pljucne bolezni in alergijo Golnik LAS Gorenjska košarica Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj LAS Gorenjska košarica Radovljica Psihiatricna bolnišnica Begunje Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna Primorsko-notranjska regija LAS s CILjem Idrija Psihiatricna bolnišnica Idrija LAS V objemu sonca Nova Gorica Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Splošna bolnišnica Izola LAS Krasa in Brkinov Sežana Bolnišnica Sežana LAS Istre Ankaran/Ancarano Ortopedska bolnišnica Valdoltra Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. 2.2.6 Zdravilišca V Sloveniji imamo tudi 17 zdravilišc, od teh dva v jugovzhodni Sloveniji (tabela 2.14). Tabela 2.14: Zdravilišca po obcinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statisticnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Obcina Naziv zdravilišca LAS Goricko 2020 Moravske Toplice Terme 3000 LAS Pri dobrih ljudeh 2020 Lendava/Lendva Terme Lendava LAS Prlekija Radenci Terme Radenci Pomurska regija LAS Bogastvo podeželja Ptuj Terme Ptuj Podravska regija LAS Obsotelje in Kozjansko Podcetrtek Terme Olimia LAS Obsotelje in Kozjansko Rogaška slatina Zdravilišce Rogaška -Zdravstvo LAS Od Pohorja do Bohorja Dobrna Terme Dobrna LAS Od Pohorja do Bohorja Zrece Terme Zrece LAS Raznolikost podeželja Laško THERMANA -Zdravilišce Laško LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Šoštanj Terme Topolšica Savinjska regija LAS Posavje Brežice Terme Catež Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Šmarješke Toplice Terme Krka -Zdravilišce Šmarješke toplice LAS Suha krajina, Temenica in Krka Dolenjske Toplice Terme Krka -Zdravilišce Dolenjske toplice Jugovzhodna Slovenija LAS Barje z zaledjem Brezovica Mladinsko klimatsko zdravilišce Rakitna Osrednjeslovenska regija LAS Istre Ankaran/Ancarano Mladinsko zdravilišce in letovišce RKS Debeli rtic LAS Istre Piran/Pirano Istrabenz Turizem -Terme Portorož LAS Istre Piran/Pirano Terme Krka -Zdravilišce Strunjan Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po SSNS, 2022. GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA JUGOVZHODNO SLOVENIJO – PREGLED PO OBCINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH4 Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 29.121 na zacetku leta 2022 na okrog 44.208, to je 52 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo za 137 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 150 % vec (tabela 3.1). Tabela 3.1: Število prebivalcev v jugovzhodni Sloveniji leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Jugovzhodna Slovenija 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 146.252 83.290 -43 -1,5 65+ 29.121 44.208 52 1,1 80+ 7.880 18.667 137 2,3 ZN v DSO 1.386 3.470 150 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). 4 Projekcije slonijo na predpostavki, da vrste dolgotrajne oskrbe ostanejo take kot doslej, z enako strukturo rabe teh storitev, da je delež sofinanciranja države oziroma obcin nespremenjen, ob zavedanju, da so projekcije oskrbovanih oseb po obcinah orientacijske zaradi majhnega števila prebivalcev. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 30 (z upadom na 25 okrog leta 2028) do vec kot 50 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo in se stabiliziralo pri številu okrog 10 oskrbovalcev letno po letu 2054. 3.1 LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 18.663 na zacetku leta 2022 na okrog 28.506, to je 53 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo za 146 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 159 % vec (tabela 3.2). Tabela 3.2: Število prebivalcev v LAS Dolenjske in Bele krajine leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) LAS Dolenjska in Bela krajina 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 94.149 53.798 -43 -1,5 65+ 18.663 28.506 53 1,1 80+ 4.918 12.115 146 2,4 ZN v DSO 865 2.241 159 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 20 (z upadom na 18 okrog leta 2028) do vec kot 32 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo in osciliralo med 5 in 10 oskrbovalcev letno po letu 2054. 3.1.1 Crnomelj Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 3.271 na zacetku leta 2022 na okrog 4.155, to je 27 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 116 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 119 % vec (tabela 3.3). Tabela 3.3: Število prebivalcev v obcini Crnomelj leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Crnomelj 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 14.279 7.632 -47 -1,6 65+ 3.271 4.155 27 0,6 80+ 842 1.816 116 2,0 ZN v DSO 153 334 119 2,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 3 (z upadom na 2,5 okrog leta 2028) do 6 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo in po letu 2053 doseglo celo presežke števila zaposlenih. 3.1.2 Metlika Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 1.979 na zacetku leta 2022 na okrog 2.457, to je 24 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 121 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 127 % vec (tabela 3.4). Tabela 3.4: Število prebivalcev v obcini Metlika leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Metlika 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 8.452 4.539 -46 -1,6 65+ 1.979 2.457 24 0,6 80+ 508 1.122 121 2,1 ZN v DSO 89 202 127 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 2 do 3 oskrbovalce, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo na enega v letu 2051, pozneje celo manj. 3.1.3 Mirna Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 499 na zacetku leta 2022 na okrog 859, to je 72 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 210 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 223 % vec (tabela 3.5). Tabela 3.5: Število prebivalcev v obcini Mirna leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Mirna 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 2.694 1.567 -42 -1,4 65+ 499 859 72 1,4 80+ 107 331 210 3,0 ZN v DSO 20 65 223 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 potrebno vsako leto zaposliti dodatno od 0,6 do enega oskrbovalca, po letu 2044 pa bo to število nihalo in pocasi upadalo na 0 leta 2057, po letu 2057 pa lahko pride celo do presežka oskrbovalcev. 3.1.4 Mirna Pec Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 548 na zacetku leta 2022 na okrog 943, to je 72 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 182 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 203 % vec (tabela 3.6). Tabela 3.6: Število prebivalcev v obcini Mirna Pec leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Mirna Pec 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.077 1.814 -41 -1,4 65+ 548 943 72 1,4 80+ 129 364 182 2,8 ZN v DSO 24 72 203 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 0,5 do 1,5 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število oscilajoce pocasi upadalo na število okrog 0 oscilajoce. 3.1.5 Mokronog -Trebelno Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 592 na zacetku leta 2022 na okrog 963, to je 63 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 171 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 186 % vec (tabela 3.7). Tabela 3.7: Število prebivalcev v obcini Mokronog -Trebelno leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Mokronog -Trebelno 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.164 1.836 -42 -1,4 65+ 592 963 63 1,3 80+ 153 415 171 2,7 ZN v DSO 27 78 186 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 0,6 do 1,2 oskrbovalca, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo. 3.1.6 Novo mesto Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 7.128 na zacetku leta 2022 na okrog 11.543, to je 62 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 141 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 160 % vec (tabela 3.8). Tabela 3.8: Število prebivalcev v obcini Novo mesto leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Novo mesto 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 37.615 22.051 -41 -1,4 65+ 7.128 11.543 62 1,3 80+ 2.012 4.855 141 2,3 ZN v DSO 345 897 160 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2047 treba vsako leto zaposliti dodatno narašcajoce od 8 (z upadom na 7 okrog leta 2028) do 11 oskrbovalcev, po letu 2047 pa bo to število pocasi upadalo in se stabiliziralo pri številu okrog 4 oskrbovalcev letno po letu 2057. 3.1.7 Semic Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 827 na zacetku leta 2022 na okrog 1.141, to je 38 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 176 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 192 % vec (tabela 3.9). Tabela 3.9: Število prebivalcev v obcini Semic leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Semic 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.864 2.077 -46 -1,6 65+ 827 1.141 38 0,9 80+ 180 516 187 2,8 ZN v DSO 32 93 192 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno od enega do dveh oskrbovalcev, narašcajoce po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo tako, da po letu 2052 zaposlovanje ne bo vec potrebno in bo prišlo celo do presežnega števila zaposlenih. 3.1.8 Straža Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 811 na zacetku leta 2022 na okrog 1.123, to je 38 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 169 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 177 % vec (tabela 3.10). Tabela 3.10: Število prebivalcev v obcini Straža leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Straža 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.881 2.170 -44 -1,5 65+ 811 1.123 38 0,9 80+ 184 496 169 2,6 ZN v DSO 33 91 177 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 potrebno vsako leto zaposliti dodatno enega do enega in pol oskrbovalca, po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo, po letu 2052 pa dodatno zaposlovanje ne bo vec potrebno. 3.1.9 Šentjernej Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 1.294 na zacetku leta 2022 na okrog 2.185, to je 69 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 149 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 174 % vec (tabela 3.11). Tabela 3.11: Število prebivalcev v obcini Šentjernej leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Šentjernej 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 7.247 4.298 -41 -1,4 65+ 1.294 2.185 69 1,4 80+ 351 875 149 2,4 ZN v DSO 62 170 174 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno vec oskrbovalcev in sicer od enega in pol, z upadom na enega okrog leta 2028, do treh oskrbovalcev leta 2044, po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo in se stabiliziralo pri številu okrog 0,5 oskrbovalcev letno po letu 2056. 3.1.10 Šentrupert Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 508 na zacetku leta 2022 na okrog 995, to je 96 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 237 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 243 % vec (tabela 3.12). Tabela 3.12: Število prebivalcev v obcini Šentrupert leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Šentrupert 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 2.935 1.709 -42 -1,4 65+ 508 995 96 1,8 80+ 123 414 237 3,2 ZN v DSO 21 71 243 3,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno vec oskrbovalcev od 0,6 do 1,1 obremenitve, po letu 2042 bo to število osciliralo okrog 0,6 dodatne obremenitve letno. 3.1.11 Škocjan Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 520 na zacetku leta 2022 na okrog 1.035, to je 99 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 257 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 261 % vec (tabela 3.13). Tabela 3.13: Število prebivalcev v obcini Škocjan leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Škocjan 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.419 2.097 -39 -1,3 65+ 520 1.035 99 1,8 80+ 123 439 257 3,4 ZN v DSO 23 82 261 3,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno vec in sicer od 0,6 do 1,6 obremenitve oskrbovalca, po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo in osciliralo okrog negativnega trenda na 0,2 dodatne obremenitve. 3.1.12 Šmarješke Toplice Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 686 na zacetku leta 2022 na okrog 1.107, to je 61 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 130 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za133 % vec (tabela 3.14). Tabela 3.14: Število prebivalcev v obcini Šmarješke Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Šmarješke Toplice 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.522 2.009 -43 -1,5 65+ 686 1.107 61 1,3 80+ 206 473 130 2,2 ZN v DSO 37 86 133 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno od 0,5 (z upadom na 0,2 okrog leta 2028) do vec kot 1,5 dodatne obremenitve, po letu 2044 pa bo ta obremenitev pocasi upadala in se stabiliziralo pri dodatni obremenitvi od 0,2 do 0,4 oskrbovalca dodatno letno. 3.2 LAS PO POTEH DEDIŠCINE OD TURJAKA DO KOLPE Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 8.380 na zacetku leta 2022 na okrog 11.418, to je 36 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo za 101 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 117 % vec (tabela 3.15). Tabela 3.15: Število prebivalcev v LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 38.837 21.473 -45 -1,5 65+ 8.380 11.418 36 0,8 80+ 2.387 4.802 101 1,9 ZN v DSO 417 905 117 2,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 8 (z upadom na 6 okrog leta 2028) do vec kot 14 oskrbovalcev, po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo in doseglo 0 leta 2056. 3.2.1 Kocevje Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 3.601 na zacetku leta 2022 na okrog 4.571, to je 27 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 108 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 113 % vec (tabela 3.16). Tabela 3.16: Število prebivalcev v obcini Kocevje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Kocevje 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 15.623 8.383 -46 -1,6 65+ 3.601 4.571 27 0,6 80+ 947 1.965 108 1,9 ZN v DSO 171 365 113 2,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno od 3 (z upadom na 2,5 okrog leta 2028) do 7 oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo tako, da leta 2052 dodatno zaposlovanje ne bo vec potrebno in bo po tem letu prišlo celo do presežkov delavcev. 3.2.2 Kostel Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Kljub temu, da bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, upadlo iz 224 na zacetku leta 2022 na okrog 166, to je 26 %, pa bo število starih 80 let in vec poraslo kar za 59 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 72 % vec (tabela 3.17). Tabela 3.17: Število prebivalcev v obcini Kostel leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Kostel 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 678 281 -59 -2,3 65+ 224 166 -26 -0,8 80+ 55 88 59 1,2 ZN v DSO 9 16 72 1,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo vsako leto potrebno obremeniti oskrbovalca za dodatno 30% obremenitev (zaposlitev). Vendar bo ta potreba upadala vse obdobje tako, da bo leta 2045 dovolj oskrbovalcev in ne bo potrebno dodatno zaposlovati. Prišlo bo celo do presežka. 3.2.3 Loški Potok Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 424 na zacetku leta 2022 na okrog 513, to je 21 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 51 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 80 % vec (tabela 3.18). Tabela 3.18: Število prebivalcev v obcini Loški Potok leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Loški Potok 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 1.807 941 -48 -1,7 65+ 424 513 21 0,5 80+ 145 219 51 1,1 ZN v DSO 24 43 80 1,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno od 0,4 (z upadom na 0,1 okrog leta 2028) do skoraj polne obremenitve oskrbovalcev leta 2044, po letu 2044 pa bo ta dodatna obremenitev pocasi upadala tako, da po letu 2054 ne bo povecane obremenitve. Zacasno lahko pride celo do pod-obremenitve oskrbovalcev. 3.2.4 Osilnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Kljub temu, da bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 115 na zacetku leta 2022 na okrog 37, to je 37 %, pa bo število starih 80 let in vec poraslo kar za 27 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 21 % vec (tabela 3.19). Tabela 3.19: Število prebivalcev v obcini Osilnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Osilnica 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 321 123 -62 -2,5 65+ 115 73 -37 -1,2 80+ 27 34 27 0,6 ZN v DSO 6 7 21 0,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2047 obremenitev vsako leto porasla do 0,2 oskrbovalca, po letu 2047 pa bo prišlo celo do pod-obremenitev. 3.2.5 Ribnica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 1.887 na zacetku leta 2022 na okrog 2.942, to je 56 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 94 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 126 % vec (tabela 3.20). Tabela 3.20: Število prebivalcev v obcini Ribnica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Ribnica 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 9.684 5.606 -42 -1,4 65+ 1.887 2.942 56 1,2 80+ 596 1.157 94 1,8 ZN v DSO 99 224 126 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2048 potreba po novih zaposlitvah rasla od 2 (z upadom na enega oskrbovalca v obdobju 2028 do 2030) do 3,5 oskrbovalcev dodatno na leto, po letu 2048 pa bo to število pocasi upadalo. 3.2.6 Sodražica Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 452 na zacetku leta 2022 na okrog 654, to je 45 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 103 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 133 % vec (tabela 3.21). Tabela 3.21: Število prebivalcev v obcini Sodražica leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Sodražica 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 2.269 1.309 -42 -1,4 65+ 452 654 45 1,0 80+ 135 274 103 1,9 ZN v DSO 22 51 133 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2041 treba vsako leto zaposliti dodatno od 0,2 do 0,6 oskrbovalcev, po letu 2041 pa bo to število najprej zanihalo med 0,6 in 0,9 potem pa pocasi upadalo na 0 leta 2056. 3.3 LAS SUHA KRAJINA, TEMENICA IN KRKA Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 6.543 na zacetku leta 2022 na okrog 12.366, to je 89 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo za 186 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 197 % vec (tabela 3.22). Tabela 3.22: Število prebivalcev v LAS Suha krajina, Temenica in Krka leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) LAS Suha krajina, Temenica in Krka 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 39.320 23.673 -40 -1,3 65+ 6.543 12.366 89 1,7 80+ 1.792 5.128 186 2,8 ZN v DSO 320 950 197 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno postopoma od 6 do 15 oskrbovalcev, po letu 2044 pa bo to število pocasi upadalo in doseglo minimum 4 oskrbovalce dodatno v letu 2059. 3.3.1 Dolenjske Toplice Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 714 na zacetku leta 2022 na okrog 1.102, to je 45 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 172 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 179 % vec (tabela 3.23). Tabela 3.23: Število prebivalcev v obcini Dolenjske Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Dolenjske Toplice 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 3.589 2.034 -43 -1,5 65+ 714 1.102 54 1,1 80+ 171 465 172 2,7 ZN v DSO 31 87 179 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2041 treba vsako leto zaposliti dodatno postopoma od 0,7 do 1,4 oskrbovalce, po letu 2041 pa bo to število pocasi upadalo in doseglo 0 oskrbovalcev dodatno v letu 2055. 3.3.2 Trebnje Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 2.252 na zacetku leta 2022 na okrog 4.210, to je 87 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 154 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 165 % vec (tabela 3.24). Tabela 3.24: Število prebivalcev v obcini Trebnje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Trebnje 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 13.413 8.017 -40 -1,3 65+ 2.252 4.210 87 1,7 80+ 684 1.736 154 2,5 ZN v DSO 120 318 165 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2046 treba vsako leto zaposliti dodatno postopoma od 2 do 5,5 oskrbovalcev, po letu 2046 pa bo to število pocasi upadalo in doseglo 0 oskrbovalcev dodatno v letu 2059. 3.3.3 Žužemberk Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 mocno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in vec, poraslo iz 789 na zacetku leta 2022 na okrog 1.471, to je 86 %, število starih 80 let in vec pa bo poraslo kar za 203 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših obcanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 201 % vec (tabela 3.25). Tabela 3.25: Število prebivalcev v obcini Žužemberk leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Žužemberk 2022 2060 Stopnja prirasta [%] Srednja letna stopnja rasti [%] število prebivalcev 4.719 2.799 -41 -1,4 65+ 789 1.471 86 1,7 80+ 202 613 203 3,0 ZN v DSO 39 119 201 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natancnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od ucinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoci na domu, bo pricakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pricakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapušcali delovnih mest. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namrec sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno postopoma od 0,5 do dveh oskrbovalcev, po letu 2042 pa bo to število pocasi upadalo. 3 SKLEP Kot že desetletja navajajo politicne stranke v Sloveniji, vsakokratni vladni organi in parlamentarci, državljani pa to cutimo na lastni koži, je primerna organizacija oskrbe starejših nujna. Ne samo starejši, potrebni pomoci drugih pri vsakdanjih opravilih in zahtevnejši oskrbi, ampak tudi njihovi svojci in prijatelji klicejo k rešitvam, po katerih mora postati sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustrezno financiranje potrebnih storitev ena izmed prioritet naše države. Demografske spremembe so že danes pripeljale do nezavidljivega položaja starejših. Za jugovzhodno Slovenijo lahko navedemo, da je že danes kar cetrtina prebivalcev starejših od 65 let. Najbolj kriticno sedanje stanje predstavljajo slike 2.1-2.4, iz katerih je ocitno, da je skoraj polovica starostnikov, ki živijo v razpršenih domovih, dalec od oskrbnih središc, brez sobivajocih mlajših oseb. To pomeni, da je sistemsko urejena pomoc lokalnih skupnosti in države nujna. Do tedaj, ko bo v popolnosti zaživel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), pa je treba najti boljše zacasne rešitve, hkrati pa postaviti temelje tudi za zagotavljanje ustreznih cloveških virov in bivališc za starejše na dolgi rok. V Zakonu o dolgotrajni oskrbi so za reševanje problematike na dolgi rok še neurejena številna podrocja, med drugim financiranje dejavnosti, ki jih uokvirja zakon, kar je gotovo najpomembnejše, vendar je na temelju tega zakona veliko stvari mogoce rešiti tudi s podzakonskimi akti, predvsem pa mora biti mnogo stvari, ki so videti v ZDOsk obrobne in neproblematicne, zasnovane mnogo prej, kot celotna dejavnost stece po novem zakonu. Dve strateški nalogi, ki zahtevata dolgorocno planiranje, je treba zasnovati že danes. To sta: 1. planiranje bivališc za starejše, bolj ranljivo in pomoci drugih potrebno prebivalstvo ter 2. nacrtovanje izobraževanja in usposabljanja cloveških virov, štipendiranje in financiranje. Pri razmisleku o planiranju bivališc nam sam ZDOsk našteva nabor možnih rešitev, tako s fizicnega kot lastniškega in upravljavskega vidika, pricujoca monografija pa podaja dinamiko potreb. Nimamo pa usmeritev, kako se tega lotiti in kako vkljuciti te dolgoletne plane v prostorske plane obcin in financne nacrte odgovornih za financiranje varnega bivanja starejših. V poglavju 1.2.2. smo pokazali, kako je smiselno preveriti trditev, da moramo v Sloveniji zagotavljati predvsem izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem cim dlje omogoca samostojno in varno ter kakovostno življenje doma. Ob taki usmeritvi je potrebno takoj preuciti, kako so domovi za starajoce z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi varni in koliko se dvigujejo izdatki zdravstvene blagajne po izvedbi nevarnosti, ki preži na starejše doma, od padcev pa vse do posledicosamljenosti. Ce bi to preucili, bi najbrž podobno kot Claudia Wood (2017) ugotovili, da so stroški oziroma izdatki prilagoditve bivališca potrebam starejših le polovica stroškov kurative, ki gredo na racun zdravstvene blagajne. Zato je smiselno izdelati financne nacrte, plane subvencij in organizacijske oblike prilagajanja obstojecih bivališc tem uporabnikom in/ali pa razmisliti o obnovi prostorskih planov obcin tako, da bi vkljucevali objekte dolgotrajne oskrbe v obcini. Domisliti je treba tudi vrste objektov, njihovo razpršenost v prostoru in lastniške oblike (obcinski, v koncesiji, v javno-zasebnem partnerstvu, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji), saj ZDOsk daje široko paleto možnih rešitev. Vse to mora postati rešitev, dogovarjanja v lokalnih skupnostih. Pri razmisleku o financiranju pa ni mogoce zaobiti dejstva, da je razpršitev domov starejših v prostoru velika, kar zahteva dodatno zaposlovanje, saj oskrbovalci zdaj velik del casa porabijo na poti med oskrbovanci. Vse to so dejstva, ki morajo pripeljati do optimalne rešitve izgradnje in prilagajanja stanovanjskega sklada za starejše v posameznih obcinah. Kakšen naj bo skupni obseg takega stanovanjskega sklada po obcinah imamo podano po grafih v poglavju 3. Projekcije so podane po posameznih Lasih in po obcinah v teh LAS-ih. Vse to bi morali imeti že danes. V prihodnosti pa bodo potrebe še najmanj 20 let skokovito narašcale, potem pa se bodo le pocasi umirjale. Velja poudariti tudi dejstvo, da se na podeželju, ko gre za veliko razpršenost starejšega kmeckega prebivalstva, izkazuje ena od dobrih izbir tudi dopolnilna dejavnost na kmetijah, ki bi ne samo rešila problematike pomoci potrebnih starih oseb, ampak bi zagotovila tudi delo na podeželju in s tem zmanjšan odtok mladih s podeželja v vecja naselja in mesta. Medtem ko imata Norveška in Švedska preko 12 % oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi glede na število prebivalcev, starih 65 let ali vec, ZDA in Izrael pa le malo manj kot 12 %, ima Slovenija le dobrih 3 % tovrstnega kadra. Že te številke dajo vedeti, da smo na podrocju cloveških virov v dolgotrajni oskrbi vec kot bosi. S podaljšanjem starosti ob upokojitvi pa smo še zmanjšali možnosti oskrbe z neformalnimi oskrbovalci, predvsem družinskimi clani. Projekcije na slikah z notranjo številko 7, [slika 7], nam povedo, da bo potreba po oskrbovalcih še strmo narašcala, nato pa se bo rahlo umirila, vendar bomo narašcanju potreb prica še najmanj 30 let. Za te kadre je treba že danes zagotoviti mesta v srednješolskih in visokošolskih študijskih programih za razlicne profile od zdravstvenega in socialnega varstva do fizioterapevtov in upravljavcev objektov, v katerih starejši bivajo ali jih potrebujejo za vzdrževanje svojih funkcionalnih zmožnosti. Treba je razmisliti o štipendijski in placni politiki. Takoj pa je treba zaceti tudi s programi usposabljanja prebivalstva na kmetijah in splošneje za vse primere storitev nižjih zahtevnosti. Za te profile pa bo treba usposobiti tudi ucitelje. Zato bi morala biti naloga šolskega sektorja, da se bolj dejavno vkljuci v planiranje izobraževanja za pomoc starejšim državljanom. Prav bi bilo, da tudi ministrstvo za finance izvajalcem prisluhne in nameni vsaj malo vecji košcek sredstev dolgotrajni oskrbi, s katerimi se bomo približali vsaj polovici tistega odstotka oskrbovalcev na število prebivalcev 65+, ki ga imajo skandinavske države in ZDA. 4 LITERATURA IN VIRI Abler, R., Adams & J. S., Gould, P. (1972). Spatial Organization: the Geographer's View of the World (London: Prentice-Hall). Andersen, A. K. (2002). Are commuting areas relevant for the delimitation of administrative regions in Denmark?, Regional Studies, 36(8), str. 833–844. Andrews, G. J., Milligan, C., Phillips, D. R., Skinner, M. W. (2009). Geographical gerontology: Mapping a disciplinary intersection. Geography Compass 3(5), str. 1641–1659. Ball, R. M. (1980) The use and definition of Travel-to-Work areas in Great Britain: Some problems, Regional Studies, 14(2), str. 125–139. Bogataj, D., Aver, B., Bogataj, M. (2016a). Supply chain risk at simultaneous robust perturbations. International journal of production economics, let. 181, del A, str. 68–78. Bogataj, D., Ros McDonnell, D., & Bogataj, M. (2015a). Reverse Mortgage Schemes Financing Urban Dynamics Using the Multiple Decrement Approach. Springer Proceedings in Mathematics & Statistics 135: Springer, 27–47. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2015b). Financing Urban Growth in Aging Societies: Modelling the Equity Release Schemes in the Welfare Mix for Older Persons. Enhancing synergies in a collaborative environment. Lecture Notes in Management and Industrial Engineering, ISSN 2198-0780. Cham: Springer, str. 205–215. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2016b). Management, financing and taxation of housing stock in the shrinking cities of aging societies. International journal of production economics, let. 181, št. pt. A, str. 2–13. ISSN 0925-5273 Coombes, M. G. in Openshaw, S. (1982). The use and definition of travel-to-work areas in Great Britain: Some comments, Regional Studies, 16(2), str. 141–149. Coombes, M., Casado-Díaz, J. M., Martínez-Bernabeu, L. in Carausu, F. (2012). Study on comparable labour market areas – Final research report (Rome: Istat – Istituto nazionale di statistica) 146 str. Cörvers, F., Hensen, M. in Bongaerts, D. (2009). Delimitation and coherence of functional and administrative regions, Regional Studies, 43(1), str. 19–31. Deshmukh, S. (2012). Multiple Decrement Models in Insurance, An Introduction Using R, Springer. 219 str. Drobne, S. (2016). Model vrednotenja števila in obmocij funkcionalnih regij, doktorska disertacija (A model evaluating the number and areas of functional regions, doctoral thesis) (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, samozaložba S. Drobne), 174 str. Drobne, S. (2021). Funkcionalne regije v Sloveniji ()Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo), 130 str. DzS (2022). Domovi za starejše. GOV, https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/ EK (1999). ESDP, European Spatial Development Perspective. Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the European Union (Bruselj: Evropska komisija). EK (2003). Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS). Official Journal of the European Union, L 154/1, (Bruselj: Evropska komisija). EK (2007). Report from the Commission to the European Parliament and the Council on implementation of the NUTS Regulation (Regulation (EC) No 1059/2003; Bruselj: Evropska komisija). EK (2010). Sporocilo komisije. Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vkljucujoco rast (Bruselj: Evropska komisija). EK (2014). Adequate social protection for long-term-care needs in an ageing society (Bruselj: Evropska komisija). EK (2016). Evropa 2020. (Bruselj: Evropska komisija). ESPON 1.1.1 (2004). Potentials for polycentric development in Europe, Final project report, Revised version 2005 (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). ESPON 1.4.3 (2007). Study on urban functions, Final report, Luxembourg, The ESPON Monitoring Committee and the partners of the projects, 253 str. ESPON 3.4.3 (2006). The modifiable areas unit problem, Final report (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). GURS (2022). Prostorski podatki o prostorskih enotah v letu 2021 in 2022. (Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije). Haggett, P. (1971). Locational analysis in human geography, Reprint edition (Original 1965), London: Edward Arnold. Harvey, D. (2011). The Enigma of Capital and the Crises of Capitalism, (New York, London, Oxford University Press), 320 str. IRRSV (2015). Analiza organiziranosti in izvajanja oskrbe na podrocju oskrbovanih stanovanj. Koncno porocilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2021). Spremljanje izvajanja storitve pomoci za družino: Pomoc na domu. Analiza stanja v letu 2020. Koncno porocilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2022). Spremljanje izvajanja storitve pomoci za družino: Pomoc na domu. Analiza stanja v letu 2021. Koncno porocilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). Karlsson, C. in Olsson, M. (2006). The identification of functional regions: theory, methods, and applications, The Annals of Regional Science, 40(1), str. 1–18. Klapka, P., Halás, M. in Tonev, P. (2013) Functional regions: Concept and types, V: Klímová, V. & Žítek, V. (ur.) 16th International Colloquium on Regional Sciences, Conference Proceedings Valtice, June 19–21, 2013 (Brno: Masaryk University), str. 94–101. Maier, K. (2005). New policy? New regions? New borders? V: AESOP 2005 Congress, July 13–17, 2005. Vienna, Avstrija: 9 str. MELLS (1996). Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS 15/96. MJZM (2022). Mreža javne zdravstvene mreže. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza­ javne-zdravstvene-sluzbe/ MJZS (2022). Mreža javne zdravstvene službe. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza­ javne-zdravstvene-sluzbe/ MKGP (2022). Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 (posodobitev marec 2019), https://skp.si/download/las-interaktivna­publikacija07032019_-pdf MNZ (2021). Podatki o številu prebivalcev po starostni strukturi v stavbi s hišno številko na dan 30. 4. 2021. (Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve). MZ (2020). MoST -Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti, 2017–2020 (Ljubljana: Ministrstvo za zdravje). https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/most-model-skupnostnega-pristopa-za-krepitev-zdravja-in-zmanjsevanje-neenakosti-v-zdravju-v-lokalni-skupnosti/ Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacovic, A., Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba -uporaba mednarodne definicije v Sloveniji.Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII. Zbirka Delovni zvezki UMAR. http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ NSPIZ. (2022). Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. https://www.ns-piz.si/si/oskrbovana-najemna-stanovanja/predstavitev/ OECD (2002). Redefining territories – The functional regions (Paris: OECD Publishing), 132 str. Promislow, S. D. (2015). Fundamentals of Actuarial Mathematics, Third Edition. John Wiley & Sons, Ltd., Chichester. 428 str. Rajer, C., Drobne, S., Bogataj, M. in Bogataj, D. (2022). Smart Silver Villages Through the Lenses of the Slovenian Rural Inhabitants, CIRRE 2022 Proceedings, Ankara. Rebec, J. (1983). Razvoj naselij mestnega znacaja z vec kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1971–1981, Prikazi in študije, 28. Rebec, J. (1984). Funkcijska klasifikacija mestnih naselij z vec kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1981, Prikazi in študije. 29. Rickayzen, B. D., Smith, D. in Mayhew, L. (2017). Flexible and affordable methods of paying for long term care insurance. International Longevity Centre – UK (ILCUK)/Cass Business School. 30 str. Rogelj, V. (2016). Pricakovano trajanje življenja ob vstopu v socialnovarstveni zavod kot merilo kakovosti izvajanja dolgotrajne oskrbe (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Rogelj, V. in Bogataj, D. (2018). Planning and financing the home and facility-based care using the multiple decrement approach. Journal of decision systems, let. 2018, št. 27. ISSN 1246-0125. Schmithals B. in Schötz E. U. (1994). Herleitung der DAV-Sterbetafel 1994 R für Rentenversicherungen (DAV1994R), Köln, https://cran.r­project.org/web/packages/MortalityTables/vignettes/international-mortality-tables­overview.html SE (2016). Council of Europe Conference of Ministers Responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) (Strasbourg: Svet Evrope). Skinner, M. W., Andrews, G. J. in Cutchin, P. M. (2018). Introducing geographical gerontology in in Skinner, Andrews and Curchin (Eds.) Geographical Gerontology: Perspectives, Concepts, Approaches. Routledge Studies in Human Geography, str. 3–10. SSNS (2022). Pregled vseh naravnih zdravilišc v Sloveiji, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišc, https://slovenia-terme.si/vse-terme-in-zdravilisca-seznam/ SSZS (2016, 2019). Podatki o številu prošenj in zneskih v EUR na dan oskrbe za leto 2016, 2019 (Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije). SSZS (2022). Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022. (Ljubljana, Skupnost socialnih zavodov Slovenije). https://www.ssz­slo.si/splosno-o-posebnih-domovih/pregled-kapacitet-in-pokritost-institucionalnega­varstva-starejsih-in-posebnih-skupin-odraslih/ SURS (2009). Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – moški, ženske (Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije). SURS (2019). Pojasnila o teritorialnih spremembah statisticnih regij (Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije). SURS (2022). Število prebivalcev po obcinah v Sloveniji (Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije), https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px Tavzes, M. (2002). Veliki slovar tujk (Ljubljana, Cankarjeva založba), 1303 str. Tomaney, J. in Ward, N. (2000). England and the »New Regionalism«, Regional studies, 34(5), str. 471–478. Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statisticnih teritorialnih enot (NUTS). UL EU 14/Zv. 1, 2003, str. 196–238. Uredba (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Uredba (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Ur. l. EU, L 309, 25.11.2005, str. 1–8. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije. Uradni list RS, št. 28/00. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot. Uradni list RS, št. 9/07. Van der Laan, L. in Schalke, R. (2001). Reality versus policy: The delineation and testing of local labour market and spatial policy areas, European Planning Studies, 9(2), str. 201– 221. Vrišer, I. (1974). Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, Znacilnosti njihovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta, Geografski zbornik, 14(3), str. 179–337. Vrišer, I. (1978). Regionalno planiranje, zbirka tokovi. (Ljubljana: Mladinska knjiga), 356 str. Vrišer, I. in Rebernik, D. (1993). Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest, Geografski zbornik, 33, str. 9–40. Wood, C. (2017). Social Value of Sheltered Housing (London: Demos), 14 str. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21). ZZZS (2016). Podatki o številu upravicencev do zdravstvene nega in zneskih v EUR v Sloveniji po spolu, starostnih razredih in kategoriji zdravstvene nege za obdobje od 2013 do 2016 (Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). ZZZS (2016a, 2019a). Splošni dogovor za pogodbeno delo v letu 2016, 2019 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana). Zdravje, predvsem pa socialna in zdravstvena oskrba starejših obcanov, so bili vedno osrednji vidik geografske gerontologije (krajše geo-gerontologije, GG). Napredek v objavah na tem podrocju kaže, kako je GG trenutno sestavljena iz vec znanstvenih in strokovnih podrocij, ki jih preucuje vec akademskih disciplin. GG študira prostorske trende razpršenosti, gibanje starejšega prebivalstva v prostoru, gibanje denarnih tokov za uresnicevanje ciljev oskrbe teh kohort ter z mešanimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami) preucuje prebivalstvom in okoljem. GG narekuje vecje sodelovanje in komunikacijo med razlicnimi disciplinami in uporabniki storitev za starejše prebivalstvo, s cimer se obeta, da bo GG kmalu priznana kot samostojna disciplina v mavrici znanstvenih in strokovnih disciplin. V seriji monografij GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ želimo prispevati k temu razvoju. Pri tem se obracamo na posamezne slovenske regije - v tej knjigi predvsem na jugovzhodno Slovenijo - in na lokalne skupnosti v njih, da pristopijo k boljšim rešitvam oskrbe starejših tudi v prostorskih planih in planih razvoja cloveških virov v svoji regiji.  prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne,  prof. dr. Marija Bogataj in dr. Valerija Rogelj