Gospodarske stvari. Hudo preroko^anje sadjerejcem. Letos bržčas zopet ne bo sadu na naaih sadunosnib drevesib. Kajti veliko dreves bo meseca maja stalo golih, brez lista in c^eta. To preroko7anje se bo na veliko škodo in žalost posestnikom cel6 goto^o uresničilo, če ne bodo sedaj meseca februarja in marca ne^arnoati 7 okom šli. Nobeno leto še ni bilo po nasib sadunosnib drevesih uavešenib toliko goseniških zaleg, kakor letos. Te se morajo pobrati in sožgati, če ne, bode se gori povedano preroko^anje spolnilo od pike do pike. Za pobiranje zaleg uam služijo posebne škarje na dolgem kolu ali rajici. Še bolje pa nam rabi pri- prost železen, roglast sekač ali nakel", ki se nekoliko znotraj in zunaj poostri tako, da se zamore ž njim zalega iz vejic smukati pa tudi odbijaje trebiti. Za 15—20 kr. napia^i 7sak ko^ač tako orodje, ki se potem na rajico natekne in pribije. Najboljši čas zato delo je meseca februarja in marca; brž ko bolj toplo postane, izlezejo male goseničice. Omenjeni čas še 7ečjidel po^sod sueg zemljo pokri^a, kai- mnogo pripomaga, da se iz dre^es izsmukane ali izbite zalege čisto poberejo in sožgejo. Kdor na tla 7rženih zaleg ne pobere in ne sožge, temu ob goikejem 7iemenu gosenice izlezejo iu na dre^esa pouidejo. Vea trud bil je zastonj. Če pa je edeu posestnik s^oja dreveaa goseniških zaleg otrebil, ne srae soseda nemarneža brez svarjenja pustiti, ampak zahtevati, da tudi on po S7ojem sadunosniku jednako stori. Kajti sicer inu bodo sosedo^e gosenice prilezle, ali mu jih bo močen 7eter na dre^je 7rgel. Vzajemno delo, zdrnžene moči tudi tukaj naj^eč zdajo. Dakle vrli sadjerejci, hajd na delo, pokončajte goseniške zalege, da se 7am ue bo preioko^anje o slabej sado^aej letini apolnilo! Topel hle7 pol krme. M. Najdejo se dostikrat ble^i ia škednji po kmetib sem ter tje z raztrupljenimi okni, odtrgaaimi deskami, lukujastimi strehaini, durmi in okni, ki na prst iu še bolj široko režijo in se nikakor tidno zapreti ne dajo. Skozi take luknje in apranje 7dira niraz, sneg, dež 7 hle^e, toplota pa uhaja. Skozi te luknje in apranje pa beži tudi kmeto7a7Če7i dobiček aicer pia7 natihoma 7endar pa nič manje vedno in neprestano. Ko se uboga živina 7 takih hlevih pogosto mraza tieae ali 7sled snega in dežja, ki na njo pada in kaplje, pahti, da se 7se od nje kadi, izgine z 7sakim tresenjem breme krme iz škednja, polič mleka iz krav. kos mesa in masti izjunce7 in 87inj, aop yolne iz 07ac, kopa jajc iz perutnine. Kmeto^a^ec toži, da so kra^e tako ščetinaste in naježeae, goto^o krma ne 7elja, toži, da 87inje nočejo hitiejae gori jemati in se odebeliti, toži, da kokoši ne neso, kolikor bi imele itd. Vzroki pa so 7endar 7si drugačni. Zi^iuče ne more ob istem času krmo po^žiti, ae zajedno greti ia mleko, mast, 7olno, jajca 7 sebi narejati; ti pridelki pribajajo le od tega, kar je ži^ina 7eč krme povžila, nego za rejo in 7zdržanje telesa potrebuje. V se^ernih mrzlih pokrajinah potrebuje krepek možak tri kile mastnega mesa in ravno toliko kruha za 87oje 7sakdanje preži^ljenje, med tem, ko mož 7 7zhodnji Indiji le 72 kila rajža 7 dosego istega namena potiebuje. Pri dela 7 se^ernih le8O7ih ob hudi zimi, ko ži7o srebro tedne in tedne globoko pod ničlo stoji, po7žije dr?ar z 7eseljem mogocne kose čiste sviojske slanine, vsakdan 1 kilo kruha in ae 7eliko 8kledo krepke fižolo^e juhe ali turšičnih žganikov. Toliko vaakdanje brane bi istemn možu bolezen nakopalo, ako bi jo sred toplega poletja na S7ojem polju ali tra^niku ob času žet7e ali ko8it7e po^žil. Vaa ta brana 8e na to obrne, da se izguba toplote 7 hudi zimi zopet nadomesti. Ravno taka pa je tndi z g07ejimi hle^i in s^injaki. Kolikor mrzlejši hle7, toliko 7eč krme se porabi za 7zdržanje ži^alske toplote, toliko manj maačobe, mleka, meaa, jajc, 7olne tudi ži^ina pridela. Če je tedaj uboga ži^inica po razdrtib in nemarnib hle^ih pospra^ljena ia 7 njib noč in dan celo zimo premrznje, gre skozi luknje iu apranje ble^ne aila 7eliko krme 7 zgubo. Tu ali tam trdno pribita deska, zamazaiia špranja, no7a 7 okno 7rezana šipa, z steljo dobro založene stene, z alamnatimi kitami skrbno opletene duri, suba obilna nastelj nameato gnjilega premočenega gnoja, cela streha, trdne stene 7 ble^u imajo za ži^ino dostikrat 7e5 dobrote in ^rednosti, kakor bi ji pa celi kupi 7eč pokladane krine podali; ker da se tudi 7 mrazu 7eč po^žije, ji 7endar le slabo tekne. V dobrem, toplem hlevu bode živinica ae pri pičlejši krmi tudi gladka, svitla, životna. Kako krnh peči. M. Stara je akušnja, da daje testo, ki je brž spočetka bolj trdno omeaeno in dobro pregnjeteno, bolj bel in bolj rahel kruh, kakor pa preredko in slabo pregnjeteno testo. Zelo imenitno in potrebno pri peeenju kruha je pa, da se moka prej skozi sito preseje. Moka pride po presejanju skozi sito z 7semi 87ojimi delki z zrakom bolj 7 dotiko in se tako zračnega kisleca bolj navzame. Testo iz presejane moke se bolj labko pomeaa z vodo in k7a8om, bolje hodi in ga ni treba tako dolgo mesiti, kar nima drugega namena, ko testo z zrakom napojiti in moko z njim pra7 dobro pomesati. Kruh, ki je iz na no7o presejane moke izpečen, je bolj rahel in 7 78akem oziru boljši. Kolikor dalj časa je moka pred peko ležala, toliko potrebnejše je presejauje. Memo gred6 še omenimo, da bi si gospodinje marsiktero pre^aro in marsiktero jezo prihranile, ko bi moko, ktero hočejo za razne pekarije porabiti, prej skozi sito presejati hotele. Testo bi bolj goto^o hodilo in teža^no mesenje si prihranila, ki ima poglavitno ta namen, da se testo zraka navzame. Miši, tiče od drevesnih semenskih posejatev pregnati. M. Seme 7 trdih luačinah se pred posejanjem 7 posodi napolnjeni z 7odo, 7 kteri 8e je miniuru raztopilo, namoči. Nobena tica, mia ali podgana se takega semena ne loti 7eč. Pomoček je priprost in priporočbe 7reden. Sejmovi 24. febr. Lo6e, Rogatec; 25. febr. Ar7ež, Kozje, Laško, Videm, SI07. Bistrica; 28. febr. Soštanj; 1. marca Planina, 3. marua Oplotnica.