TRST, četrtek 8. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 188 (3723)
DHEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
St!*W>r»?TV*nL«4t' ®' **• nat1, — TELEFON 93-*8» IN 94-63S — poštni predal 558 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št. 28 — Tel vtfinl V	GOR.,CA:	„U1-	s-	PelUto WI~ 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,1«. - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV! Za vsak 1
V Sirlnl 1 st0]Pca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdaja založništvo tržaškega tiska rj. ZOZ-Trst
V
Se vedno se polemizira o prihodnjih volitvah
Saragatovi očitki Nenniju in njegova nenadna velika skrb za socialistično združitev ■ Gronchi sme sam predčasno razpustiti parlament
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Zdi se, da polemika o Južni Tirolski pojema. Avstrijski zunanji minister Figi, ki je včeraj obiskal to deželo, se je po nekaj urah zvečer vrnil v Avstrijo. V palači Chigi pa so z zadovoljstvom vzeli na znanje ' poročilo italijanskega veleposlaništva iz Wa-shingtona. v katerem je rečeno, da je avstrijski veleposlanik v ZDA, Gruber, odločno zanikal, da bi kdaj kolj postavljal ozemeljske zahteve za Južno Tirolsko.
Zanikal je tudi, da je razširjal med delegati OZN brošuro, v kateri je razlagal vprašanja, ki zadevajo avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem. Zaradi tega so v italijanskem zunanjem ministrstvu prepričani, da se o zadevi ne bo Več govorilo vsaj do prihodnjih političnih volitev.
V političnem mrtvilu, ki vlada v Rimu, posvečajo novinarji večjo pozornost kot hi bilo treba Saragatovemu članku, ki bo objavljen v prihodnji številki tednika »Demokratični socializem«. Saragat piše, da je likvidacija »politike demokratične solidarnosti)) povzročila manever z levice, ki je hkrati manever demokristjanskih integra-listov«. Saragat obtožuje Nen-nija ,da je izbral rajši zavezništvo s Covellijem in Mi-ohelinijem, da bi imel «čast Podpirati Zolijevo vlado« ter mu očita, da je pomagal Fan-fanijevemu integralizmu ter zahteval razpravo o agrarnih Pogodbah samo da bi dosegel levičarsko kvalifikacijo Zoli-'Jeve vlade ter končno doživel neuspeh. Zato poziva Saragat ®voje pristaše, naj bolj vneto delajo na socialističnem zedinjenju ne glede na provoka-clJe voditeljev PSI«.
Jutrišnji «Avanti!» že odgovarja Saragatu in pravi da, ni bilo težko razumeti to nenadno Saragatovo vnemo za s°C!alistično združitev, če se Ph tem ne upošteva, da je so-maldemokratski kongres pred Vrati.
Tudi o predčasni razpustitvi Parlamenta se še vedno vodi-1° polemike. Tambronijeva a-Ssncija, ki zagovarja ustavnost predčasne razpustitve, ,ie danes objavila izjave socialista Duganija, ki je znan stro-
kovnjak za volivne zakone. Dugoni trdi, da volivni zakon in ustava ne določata neposredno dneva razpusta parlamenta. ker se omejujeta samo na trditev, da traja maindat prlamenta pet let, pri čemer pa ne določita, kdaj začenja mandat veljati ali od dneva volitev, ali pa od dneva prvega sestanka poslancev oziroma senatorjev. Toda zakon v členu 7 enotnega besedila točno določa, kateri državljani ne morejo biti izvoljeni in pravi, da ne morejo biti izvoljeni samo če niso dali ostavko 160 dni pred datumom poteka petletnega mandata, kar velja za vse deželine poslance, župane važnih občin, pokrajinske svetovlce itd.
Dugoni piše dalje, da je bil prvi sestanek sedanjih poslancev 23. junija 1953 ter da njihov mandat zapade 25. junija 1958. Po tem datumu mora biti zbornica razpuščena, ali pa se mora smatrati za razpuščeno. Očitno je, da ima poglavar države Gronchi pravico, na podlagi ustanove, razpustiti poslansko zbornico, kadar misli, da je to umestno, pri čemer ga ne veže več nič drugega kot obvezno posvetovanje s predsednikom poslanske zbornice in senata. Prav tako je očitno, da bi sleherna razpustitev pred 25. junijem 1958 predstavljala predčasno in izredno razpustitev poslanske zbornice.
A. P.
Ali so res Mussolinijev dnevnik?
MILAN, 7. — Kot pise «C,ar. riere della Sera« so karabinjerji zaplenili v stanovanju gospe Painvinijeve v Vercel-liju in njene hčere Mimi, dve
solini. Vreči sta bili zapečateni in v njih je bilo deset zvezkov, oziroma dnevnikov, za katere nekateri pravijo, da so verjetno bili iz zasebne Mussolinijeve zbirke.
Vdova Panvini je dobila te listine po smrti svojega moža, ki je bil vodja tretjega oddelka kvesture v Vercelliju. Ko je pok. Panvini dobil vreči ju je odprl, a ko je videl, kaj je notri, je sklenil o tem molčati.
Po moževi smrti pa je vdova nameravala te listine prodati kaki reviji v inozemstvo. Zadnje čase so bila pogajanja z ameriško revijo «Life» že skoro pri kraju.
Mussolinijeva vdova si je ž« lani ogledala te dnevnike in je dejala, da jih ni pisal Mussolini, prav tako je trdil Mussolinijev sin Vittorio.
PO TERORISTIČNI AKCIJI RAF ZAČETEK OFENZIVE NA NIZVO
Sultanove in angleške čete zavzele vas Izz, 20 km južno od Nizve 1
RAHREIN. 7. — Po terorističnih napadih reakcijskih letal RAF, poročajo sedaj, da se je začela ofenziva sultanove pehote in oddelkov taiko imenovanih ((izbranih škotskih fantov«. Poročajo tudi, da so pri tem zasedli vas Izz, ki leži 20 km južno od Nizve, glavnega mesta uporniškega področja. Baje anglešlki kolonialistični vojaki niso pri tem naleteli na noben odpor. Trdijo, da bodo jutri zasedli že samo Niz v o in da današnje operacije «n.iso še prava ofenziva«. Glavni štab angleške vojske v Perzijskem zalivu pripravlja s sultanom še vedno načrte in jih bo verjetno kmalu zaključil. Sultan iz Ma-sikate poveljuje vojski, ki šteje 1000 mož.
iz Beiruta pa poročajo, da je vlada Saudske Arabije dovolila prehod pomoči čez svoje ozemlje omanskemu imami in sicer samo za zdravila, živež ter darove v denarju in naravi. V poročilu ni povedano, po kateri poti bo lahko prihajala pomoč. V arabskih krogih se poudarja, da je ta
sklep prva (uradna omemba zanimanja« Saudske Arabije za spopad v Omanu. Po drugih vesteh pa prihajajo vsi brzojavi predstavniku imana v Kairo iz mesta Daman, malega pristanišča na Perzijski obali blizu Dahčana. Iz vsega tega sklepajo, da ima jman tam svoje predstavnike, o katerih je vlada Saudske Arabije dobro obveščena.
Iz Kaira pa poročajo, da je predstavnik imana v zvezi z negativnim komentarjem Dul-lesa o pozivu za ameriško posredovanje, izjavil, da bodo Dullesove izjave še bolj spodbudile upornike, da bodo nadaljevali borbe proti Angležem do konca.
Zopet eksplozija
LAS VEGAS, 7. — Danes zjutraj je po večkratnem odlaganju eksplodirala enajsta «atomska naprava« v puščavi Nevada. Tudi tokrat so opa,zili običajno svetlobo in oblak dima ter merili razne učinke.
Zahodni delegati pojasnjujejo Zorinu	svoj	načrt
Pričakuje se Zormov uradni odgovor - Eisenhovver se izgovarja, da v načrt niso vključene ameriške baze v Aziji zaradi odsotnosti Kitajske pri pogajanjih m zanika, da bi bil dal pobudo za sestanek VVilson - Žukov
LONDON, 7. — Današnja seja razorožit vene ga pododbora se je začela ob 13.30. štiri zahodne delegacije, ki so se pred tem že zjutraj posebej sestale, so na seji ponovno poudarile, da prenehanje jedrskih poskusov ne more biti osamljen ukrep, temveč da mora biti v sklopu drugih ukrepov o prepovedi atomskega orožja in o znižanju navadne oborožitve, zlasti pa v zvezi s prenehanjem izde-
lave atomskega orožja. Zahodni predstavniki so nato odgovorili na nekatera vprašanja sovjetskega delegata Zorina glede mesta, ki naj bi ga v delnem razorožitve-nem sporazumu zavzemala prepoved jedrskih poskusov.
vprašal v zvezi s petkovimi zahodnimi predlogi, ali je res, da postavljajo zahodne
vlade tri pogoje za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, in sicer: pristanek na si-
stem letalskih in kopenskih inšpekcij, prenehanje izdelave
iiniunHiHiiiiHiHiiinnmiiiinniiiii«minmininiMniiiinmiiimiiiHmimmnHiiHiniimiiiiniiiiHiiumiiiiuuiiHiiiiili„,i,i,il|,il,iilii,i,iiiii,ni|iiU,l„l,|,innnnHI,HI„H|H,l„H,U|,H,H,|H||
Hruščev bo danes predložil Pankovu sklenitev separatne mirovne pogodbe?
Ugibanja zahodnonemškega tiska o posledicah takšne pogodbe - Svečan sprejem delegacije SZ v vzhodnem Berlinu - Prvi govor Nikite Hruščeva
BERLIN. 7. — Hruščev, Mikojan in Gromiko, ki so danes dopoldne odpotovali z moskovskega letališča, kjer so jih pozdravili Bulganin In žukov, so prispeli danes ob 11.30 na letališče Schoenfeld pri Berlinu, kjer so jih čakali predstavniki vzhodnonemške demokratične republike in delegacija Združene socialistične stranke. Gostje so -
nadaljevali potovanje z vlakom in prišli ob 11.56 na postajo vzhodnega Berlina. Tu jih je pozdravil prvi sekretar Združene socialistične stranke Walter Ulbricht in predsednik vlade Otto Grotewohl. Po običajnih formalnostih s pregledom častne čete itd., je najprej govoril Ulbricht, ki je med
vreči raznih listin, za katere . se ve, da jih je napisal Mus-drugim dejal, da je «postala
Po podpisu rimskih sporazumov in protokolov
Izjave Nenada Popoviča o trgovanja z Italijo
Jugoslavija je vključena v italijanski sistem transferibilnosti lire - Razgovori Hočiminh-Tito na Brionih
(Od našega dopisnika)
Beograd, 7. — Novi go-
“Podarsko-finančni sporazumi n Protokoli, ki so bili podpisani nied Italijo in Jugosla-. Bo, bodo, kot je izjavil načelnik jugoslovanske delegaciji Nenad Popovič, prispevali k ustvarjanju zdrave gospodarske osnove za dolgoročen j*?*oj medsebojnih gospodarjih odnosov. Popovič je podaril, da je v gospodarskih dnosih z Italijo sedaj težišče av gospodarskih instrumentih, . ,®imer se zmanjšuje pomen Administrativnih ukrepov, ki •° bili v dosedanji izmenjavi Pomemben činitelj. Popovič je da je bilo na pogaja-dJui y Rimu poleg vprašanja rEovinske izmenjave, jugoslo-aPskega klirinškega dolga, stnega prometa in znanstve-do-tehničnega sodelovanja, o-Povno vprašanje vključitev ugoslavije v italijanski si-, transferibilnosti lire. S klenitvijo novega plačilnega borazuma je bil ukinjen do-danji sistem kliringa. Vsa J*d.stya, ki jih bo Jugoslavija .oaliziraia v Italiji s svojim 'vozom, bo lahko uporabila Plačanje ne samo v Italiji, omveč tudi v ostalih državah n r°Pe. Novi sistem je torej * Posredno usmerjen na pove-jo izmenjave.
-Nonad Popovič je nadalje tnv važnost novega pro-, kola o blagovni izmenjavi, Jamči večjo liberalizacijo 0 Soslovanskega izvozu in ki JhOgoča gospodarstvenikom o-®h držav, da sklepajo take Viz ’• k* so gospodarsko upra-Oeni«. Značilnost novih an-a*majev z Italijo, je po izja-Zu °P°viča v tem, da spora-mi ne rešujejo samo gospo-
sla
„,arska vprašanja med Jugo-in Italijo, temveč se z yJ*mi celotna tvarina zajema sklopu evropskega gibanja smeri svobodnejše izmen ja-t * *n plačanja. Ti sporazumi v: ,1 tie urejajo na novi osno-.mmunjave in plačanja med aiiJo in Jugoslavijo, temveč r , Ovijajo kot pomemben ko-s, k v multilaterizaciji evrop-e izmenjave in plačanja. -predsednik demokratične re-čli • e Vietnama Hočiminh in jaPi njegovega spremstva so kiv?CS na prijateljskih sestan-sjP z najvišjimi jugoslovan-'mi voditelji na Brionih iz-tji djali mnenja o raznih poli-d. h vprašanjih. Domneva se, * *ta Hočiminh h* maršal Ti-
to na neformalnih sestankih proučila vprašanja sodelovanja med , Jugoslavijo in Severnim Vietnamom in nekatera mednarodna vprašanja, ki zanimajo obe državi.
Prvi sestanek je bil danes dopoldne, ko je maršal Tito obiskal svojega gosta v njegovi rezidenci v vili «Brion-ka». V prijateljskih razgovoru, pri katerih so z jugoslovanske strani sodelovali tudi Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Koča Popovič, so se nadaljevali pred kosilom na otoku Vangi in med kosi-om, ki ga je predsednik Tito priredil na čast Hočiminhu v svoji vili na Brionih.
Politični opazovalci sodijo, da so ti razgovori ponovno potrdili prijateljstvo, ki obstaja med Jugoslavijo in Severnim Vietnamom, ki ju veže skupni cilj — izgradnja socializma — ter enakost pogledov na mnoga mednarodna 1
vprašanja. Obe državi namreč v svoji zunanji politiki odločno zastopata politiko aktivne koeksistence in miroljubnega reševanja vseh spornih vprašanj. Največjo pozornost pa so državniki posvetili razširitvi medsebojnih stikov. Ugotovili so, da obstajajo za to zelo u-godni pogoji, medsebojno razumevanja ter skupne težnje.
Po vesteh iz diplomatskih krogov bo na vabilo jugoslovanske vlade 27. avgusta prispela v Jugoslavijo delegacija vlade ljudske republike Mongolije. Na čelu delegacije bo predsednik ministrskega sveta Cedenbal. Diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Mongolijo so bili vzpostavljeni 20. novembra 1956. leta. Jugoslavijo zastopa v Mongoliji veleposlanik v Moskvi, Veljko Mi-čunovič, Mongolijo pa v Jugoslaviji veleposlanik Mongolije v Budimpešti, Adibiš.
B. B.
Vzhodna Nemčija kot neodvisna država enakopraven član socialističnega tabora«, medtem ko v Zahodni Nemčiji narašča militarizem.
Nato je prebral svoj govor Nikita Hruščev. Dejal je, da je Vzhodna Nemčija prva delavska in kmečka država v nemški zgodovini in da je sovjetsko ljudstvo na njene u-spehe ponosno. «Mi prihajamo kot prijatelji ki se z vami skupaj borimo za mir, za demokracijo in za socializem. Socialistični tabor mora biti buden proti imperialističnim spletkam ir, mi moramo okrepiti njegovo enotnost. Nemška demokratična republika je v tem taboru pomemben član in Sovjetska zveza hoče zboljšati odnose z njo. Na žalost stojijo stvari drugače z Zvezno nemško republiko, ki je pod vplivom sovražne politike imperialističnih krogov proti ZSSR. Ta politika pa nasprotuje koristim nemškega ljudstva in spravlja v nevarnost ne samo narode naših dežel, temveč tudi mir v vsem svetu,« je dejal Hruščev.
Jutri se bo Hruščev udeležil seje vzhodnonemškega parlamenta in bo položil venec na spomenik padlih sovjetskih vojakov v vzhodnem Berlinu.
Govor Hruščeva je prevajal tolmač, a prekinjali so ga večkrat s ploskanjem in vzklikanjem besede »prijateljstvo«. Po govoru se je Hruščev z Ulbrichtom v odprtem avtomobilu, na katerem sta bila tudi Mikojan in Grotewohl, odpeljal v mesto. Na trgu pred postajo, kjer se je zbrala velika množica ljudstva, ki ji je Hruščev govoril, so bila poslopja okrašena s sovjetskimi in vzhodnonemškimi zastavami. Posamezniki v množici so nosili napise «Zivelo nezlomljivo prijateljstvo med nemškim in sovjetskimi narodi« in «Zivel slavni Centralni komite KP ZSSR, vodilna sila
tODPRTO NEBO»
Sveti Peter Je nervozen. Na londonski konlerenci govorijo o (odprtem nebu«, a njega niso niti povabili.	(In milanskega «Avunti!»l
mednarodnega delavskega gibanja«. Medtem ko so se gostje vzpenjali na tribuno, se je Hruščevu približal nekj nigerijski dijak, ki mu je izročil zavoj pisem in mu dolgo stiskal roko. Nato je študent pozdravil tudi Mikojana, in ostal kar ves čas pred tribuno. Kot poročajo, se nahaja nigerijski študent na potovanju okrog sveta z motorim kolesom in je pisal pred enim letom Hruščevu, naj posreduje za vstopni vizum v ZSSR, kjer bi rad ostal tri mesec^ in nato nadaljeval potovanje na Kitajsko in v druge države Daljnega vzhoda.
Sovjetski gostje so obiskali nato predsednika demokratične republike Wilhelma Piecka.
Ob 17. uri popoldne pa so se začeli med delegacijama obeh strank razgovori. Kot poročajo nekateri časopisi, bo sovjetska delegacija odšla v Leipzig, kjer bo ostala od četrtka do sobote, v petek pa bo v mestu velika manifestacija. Gostje bodo obiskali tudi Magdeburg. Časopisje objavlja tudi dolg članek vzhodnonemškega veleposlanika v Moskvi Koeniga, ki razpravlja o pomenu obiska sovjetske delegacije. v članku se poudarja, da bosta obe delegaciji podpisali nove zelo važne sporazume verjetno v zvezi z gospodarskimi odnosi med obema državama. Clankar piše, da bodo gostje obiskali razne tovarne, kolektivna posestva itd., kar bo omogočilo »prebivalstvu Vzhodne Nemčije, da izrazi hvaležnost Sovjetski zvezi za njeno nesebično pomoč«.
Na sedežu Združene socialistične partije So bili nocoj razgovori med obema delegacijama, o katerih poroča agencija ADN, da so na njih ((razpravljali o sodelovanju in o pomoči ter o borbi za ohranitev miru. Na berlinskem županstvu pa je bil na čast delegaciji prirejen sprejem. Govoril je Ulbricht, za njim pa Hruščev, ki je izjavil, da je ((enotnost socialističnega tabora jamstvo za zmago v tekmi med socializmom in kapitalizmom, pri čemer je Vzhodnonemška republika v prvi liniji proti lokavemu sovražniku, v kompliciranem položaju, v katerem se nahaja danes Nemčija«.
Seveda se tudi v Ronnu u-radni krogi zelo zanimajo za sovjetski obisk v Vzhodni Nemčiji. Po njihovem mnenju je vzrok obiska manj v notranjih razmerah Združene socialistične partije kot pa v zunanji politiki, kar naj bi dokazovale nekatere nedavne izjave sovjetskih in vzhodnonemških voditeljev. Pri tem se navaja na primer pisanje lista »Berliner Zeitung«, ki je namigoval na možnost podpisa mirovne pogodbe med ZSSR in Vzhodnonemško republiko. S tem v zvezi piše »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, da bi «takšna pogodba imela hude posledice ne samo za Nemce, temveč za vso Evropo in bi celo povzročila razbitje pogajanj o razorožitvi.« Neki drugi zahodnonemški list pa je manj pesimističen in trdi, da pomeni poseg Hruščeva na jutrišnji seji vzhodnonemškega parlamenta poskus vplivanja z grožnjami in obljubami na izid prihodnjih zahod-nonemških volitev.« Clankar trdi, da se sovjetska vlada še ni odločila, »ali naj podpira socialdemokratskega voditelja Ollenhauerja, ki naj bi postal sovjetski zaveznik pri morebitnih bodočih pogajanjih, ali pa da se zavzame rajši celo za Adenauerja, kar bi pomenilo, da še nadaljnja štirj leta ne bo z nemško združitvijo nič«.
O obisku poroča in ga komentira vse svetovno časopisje. «France Soir« poudarja med drugim, da je potovanje
jedrskega orožja ter sporazum o znižanju številčnega stanja vojaštva in klasične oborožitve.
Zahodni delegati so izjavili, da so njihove vlade vedno predagale, naj bi bilo prenehanje jedrskih poskusov sestavni del razorožitvenega sporazuma in da ne bi mogle Valerijan Zorin pa je pristati na prepoved kot na
osamljen ukrep.
Zorin je izjavil, da so s tem pojasnjena vprašanja, ki jih je postavil.
Pred tem pa je britanski delegat Noble pozval vlado ZSSR, naj dovoli inšpekcijo nad svojim ozemljem in «s tem dokaže, tako kot zahodne države, da nima nič skrivati«. Ameriški delegat Stassen je nato izjavil, da je pododbor sedaj bliže sporazumu kot se misli in da bi rešitev sporov, ki še obstajajo predstavljala «odločilen preobrat v svetovni politiki«.
Pododbor se bo ponovno sestal jutri ob 15.30. uri.
Po današnji seji pododbora sta se sestala ameriški delegat Stassen, sovjetski delegat Zorin ter francoski delegat Jules Moch. Namen sestanka je bil pojasniti zahodno stališče in odstraniti nesporazum glede pogojev, ki jih postavljajo zahodne vlade za prenehanje jedrskih poskusov. Ni še znano, ali je zahodnim delegatom uspelo dati vsa pojasnila, ki jih je želel Zorin. Vsekakor pa se zdi, kot zatrjujejo zahodni ((obveščeni# krogi, da sovjetski delegat ne želi razbiti pogajanj.
Tudi na današnji seji Zorin še ni dal uradnega odgovora na petkov zahodni predlog, kar bo verjetno storil uradno šele jutri. Tudi zahodne delegacije bi morale dopolniti svoj predlog in predlagati ukrepe, ki naj bi nato v celoti predstavljali predlog za delni razorožitveni sporazum.
Zorin je poslal danes predsedniku angleškega «Odbora za borbo proti jedrskim poskusom« pismo, ki ga je objavila sovjetska agencija TASS. V pismu se zlasti poudarja, da je glavna ovira za sporazum o prepovedi poskusov stališče zahodnih sil, ki postavljajo kot glavni pogoj za to prepoved rešitev ostalih bolj kompliciranih vprašanj-((Nemogoče je pristati za zahodne predloge, piše Zorin, ki predvidevajo prepoved samo za deset mesecev, kajti takšna rešitev bi služila samo kot pretveza za boljšo pripravo vrste novih poskusov. Sovjetska delegacija pa bo nadaljevala tudi odslej v svojih naporih, da se končno prenehajo poskusi z atomskimi in vodikovimi bombami«.
zanimivo, ker je prvo, pri katerem n; navzoč tudi Bulganin. «Le Mcnde« pa se ukvarja bolj s sevjetsko-sirskimi odnosi. «Kremelj se vedno bolj trudi, razširiti svoj vpliv na arabske države. Obisk sirske delegacije v Moskvi pa pomeni začetek nove važne faze v odnosih med tem državami in SZ«. List poudarja zlasti gospodarsko in tehnično pomoč Sz Siriji, k: naj bj bila mnogo večja od pomoči po ameriškem programu.
Poljska - FLRJ
BEOGRAD, 7. — V drugi polovici avgusta se bodo za čeii v Beogradu razgovori med jugoslovanskimi in poljskimi gospodarskimi strokovnjaki o možnosti sodelovanja jugoslovanskih in poljskih industrijskih podjetij, zlasti na področju črne metalurgije proizvodnje ognjevarnih ko vin, kmetijskih strojev in dru gih industrijskih panog, nadalje o možnosti dolgoročne blagovne izmenjave in sodelovanja na področju bankar stva. Jugoslovanski gospodarski krogi so mnenja, da obstajajo široke možnosti za so delovanje med jugoslovansko in poljsko industrijo. Ce bodo razgovori dali pozitiven rezultat, b' se v septembru sestale v Varšavi vladine delegacije Jugoslavije in Poljske zaradi sklenitve ustreznih sporazumov
Medtem pa je danes v Beograd prispela delegacija rudarjev Poljske, ki bo dva tedna gost jugoslovanskih rudarjev. Poljaki bodo v Jugoslaviji obiskali razna podjetja v Srbiji, Bosni lin na Hrvaškem.
Tudi na današnji redni tedenski tiskovni konferenci je Eisenhower govoril o razorožitvi. Dejal je, «da če bi se svet osvobodil velikega strahu pred nenadnim napadom, bi na to lahko sklenil splošen
pristala na prvi načrt splošne vzajemne inšpekcije, ki ga je predlagal v Londonu Dulles, bi prišlo do največjega napredka v zadnjih petih letih pri pogajanjih za razorožitev. Izjavil je dalje, da «je odsotnost ljudske republike Kitajske vzrok, da so iz predloga za inšpekcije izpustili nekatere ameriške vojaške baze v inozemstvu«. Eisenhower pa ni hotel podrobneje obrazložiti, kaj mislijo ameriški voditelji o sedanjih pogajanjih v Londonu. Končno je izjavil, da je «zelo nujno uresničiti o ozračju medsebojnega zaupanja razorožitveni načrt ne le v materialnem interesu človeštva, temveč tudi zaradi «najvišjih razlogov«.
Na konferenci navzoči novinarji so opazili, da je Eisen-hower v svojih odgovorih zelo poudarjal zaupanje med državami, ki se pogajajo v Londonu, ki bi se večalo z vsakim. tudi najmanjšim sporazumom, ki bi ga dosegli. Eden izmed novinarjev ga je vprašal, kakšen učinek bi imeli inšpekcijski predlogi v zvezi z japonskimi zahtevami po južnih Kurilskih otokih. Predsednik mu je odgovoril, da vlad ZDA upošteva poglede vseh zainteresiranih držav, še prav posebej pa Japonske, s katero so ZDA v prijateljstvu. Zato bo vlada ZDA zaprosila japonsko vlado za obrazložitev mirnega stališča in ne bo storila nič, kar bi «moglo kršiti posebne japonske koristi«.
Iz Tokija so namreč sporočili, da je predstavnik zunanjega ministrstva izrazil ({globoko vznemirjenost« zaradi zahodnih predlogov o {(odprtem nebu«. Po mnenju japonske vlade so namreč zelo prizadete japonske zahteve nad južnimi Kurilskimi otoki, ki
so sedaj pod zasedbo ZSSR,
Ostala vprašanja, ki jih je Eisenhower obravnaval na današnji tiskovni \onferenci zadevajo program vzajemne varnosti. Predsednik je dejal, da ta program dokazuje vsemu svetu, da države lahko ((dosežejo sposobnost blagostanja v svobodi«. V zvezi z zakoni o imigraciji, je izrazil željo, da bi se tako spremenili, da bi mogli v večji meri odražati človečanske namene ZDA in nuditi pribežališče političnim beguncem«. Nato je povedal, da bo imenoval Mc Leroya za državnega tajnika za obrambo.
Končno je Eisenhoiver izjavil, da bi bil sprejem spre-minjevalnega predloga v senatu k zakonu za državljanske pravice, zelo škodljiv. Hkrati pa ni hotel dati izjave ali bo uporabil pravico veta glede tega zakona, ki ga je označil pred kratkim kot sramotnega za ameriško zakonodajo, ker ne jamči črncem enakopravnosti. temveč omogoča še nadalje izvajanje najbolj grobe diskriminacije proti njim.
Eisenhorver je še dejal, da ne bo nobene pobude več v zvezi z morebitnim sestankom med maršalom 2ukovom in državnim tajnikom za obrambo Charlesom Wilsonom, Rekel je, da možnost tega sestanka pred nekaj tedni ni bila sprožena z njegove strani, ker je tedaj le odgovarjal na neko vprašanje, ki mu ga je postavil eden izmed novinarjev. Eisenhower je poudaril, da so bili njegovi osebni odnosi z maršalom Zukovom «o mejen: praktično na vojno tovarištvo v šestih mesecih leta 1946» in da se je od takrat le redko kdaj z Zukovom dopisoval vse do ženevske konference leta 1955.
iiiiiiiiiuiiHtiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiii
Francoski proračun pod streho
300 MILIJARD ZA ALŽIRIJO 825 MILIJARD PRIMANJKLJAJA
Alžirci napadli francosko postojanko pri Tindufu
PARIZ, 7.	—	Za	sedaj je
najhuje v Franciji srečno mimo. Vladi se je posrečilo spraviti proračun pod streho.	Dosegli	so	600	milijard
frankov prihranka. Se celo več.	In sedaj izkazuje proračun	za leto	1958	le	825 mili-
jard primanjkljaja, namesto 1.500, kot je bilo prvotno.
dita«, je dejal predsednik.
Na vprašanje glede razvrednotenja franka, pa ministrski predsednik ni dal jasnega odgovora. ((Zaščita denarja ne bi imela nobenega učinka, če bi se obenem začela dirka med plačami in cenami«.
V svojem govoru po radiu, pa je ministrski predsednik
5.270 milijard frankov stro. škov, nasproti lanskemu 4.869 milijard. Vojnemu ministru so mu odobrili 1.200 milijard, med katerimi je določen znesek 300 milijard za Alžir, toda do konca leta bo moral odpustiti 130.000 vojakov.
Ministrski predsednik Bour-ges-Maunoury je poudaril le-žave, ki so bile, preden se je posrečilo doseči ta prihranek. Kljub vsemu, pa ni prišlo med ministri do nobenega resnega nesporazuma, »Med «žr-tvami« prihrankov moramo
razorožitveni sporazum o na- j šteti tudi predor skozi Mont daljnjih fazah«. Eisenhovver | Blanc, za katerega proračun je dejal, da če bo vlada ZSSR j ne predvideva nobenega kre'
■iliiMiiiiiiiiimiMHllliiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiimiiiiiiiiitimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiimtiiiiimttmmiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiHiitiiiii
Franco hoče biti prvi v NATO Voditelja katalonske KP sodijo
Tožilec je zahteval smrtno kazen za Camorero, ki ga je Dolores Ibaruri obtožila katalonskega nacionalizma
MADRID, 7. — V Barceloni se je danes končal pred vojnim sodiščem proces proti bivšemu voditelju katalonske KP, Juanu Comoreru Solerju. Obtožujejo ga, da je sodeloval in podpiral vojaški upor. Comorera se je pred tremi leti vrnil iz tujine. Aretirali so ga že leta 1954.
Državni tožilec je zahteval zanj smrtno kazen. Z njim sta obtožena še njegova žena Roza, za katero zahteva tožilec štiri leta zapora, in knjigarnar Fernando Canameras, za katerega pa zahteva tri leta. Oba sta obtožena političnih zločinov, ki sta jih storila v isti dobi kot Comorera, to je pred dvajsetimi leti.
Proces se je sicer že končal, vendar pa še ne bo izrečena razsodba, dokler je ne potrdi katalonski generalni kapetan, g
Comorera, ki ima 62 let, se je vrnil v Španijo pred tremi leti. Obtožen je odgovornosti za več »zločinov in ugrabljeni«, ki naj bi jih izvršili člani KP med špansko državljansko vojno. Državni tožilec je dejal, da je Comorera zbežal v Francijo in Moskvo, da bi tam »prejel navodila«, a ko se je vrnil iz Francije, da je organiziral teroristične akcije,
Comerera, ustanovitelj in glavni tajnik katalonske enotne socialistične stranke, je prišel v Španijo skrivaj in to
po «tilovskem» razkolu.
Dolores Ibaruri, »Pasiona-ria», generalna sekretarka španske Kp je obtožila Co-morero odklona in trockizma ter katalonskega nacionalizma, a on je kljub temu užival zaupanje številnih katalonskih komunistov. Vedno je poudarjal svojo zvestobo marksizmu in tudi stalinizmu. Vodstvo španske KP pa je kljub temu sklenilo razpustiti katalonsko sekcijo, češ da je ideglo nacionalizma«.
Po dvajsetih letih so se torej spomnili in ga obtožujejo dejanj, ki jih nobena država nima po toliko letih več za kazniva. Videti je, da je začel Francov r?žim dvigati glavo, in bi rad sedanji teror še povečal. v
Kot piše washingtonski list ((Evening Star«, je izjavil njegovemu dopisniku general Franco, da so suhozemske sile NATO preslabe in ne bi se mogle učinkovito upreti kakemu napadalcu. A močna španska vojska bi utegnila biti z ameriško pomočjo avantgarda obrambe NATO. Španski listi so ta članek ponatisnili z velikimi in kaj značilnimi naslovi. Članek v »Evening Star« pa poleg tega potrjuje, da je Franco izrazil mnenje, da bi morali špansko vojsko okrepiti, in je poudaril, da stane ena španska divizija toliko kot tretjina ameriške. Oboro-
In vendar znaša proračun i dejal, da je to le prvi korak.
«Vlada se ne bo zadovoljila samo s tem prihrankom, marveč bo gledala, da bo storila vse, dokler ne bo dosegla popolnega ozdravljenja gospodarstva«.
Finančni minister Gaillard-pa je med drugim sporočil, da bo septembra odpotoval v Washington na sestanek mednarodnega denarnega fonda, izrazil je prepričanje, da bo do takrat Francija v dobrem položaju. «Ne vem še, če se bo treba pogajati za posojilck Upam, da se bomo temu lahko izognili. Potrebno je predvsem, da se vsi Francozi zavedajo, da bodo morali tudi sami nekaj za to prispevati.* Medtem pa se še vedno niso ustavile akcije alžirskih domoljubov v raznih krajih Južne Francije. V zadnjih 24 urah je bilo samo v prestolnici pač mrtvih. V Saint Ouenu in v Argenteuilu sta bili dve žrtvi. Davi pa so našli v Seini dve trupli Afričanov. Blizu Vrat Levalois pa je bil ubit neki drug Afričan. V Forbavhu pa je nelki Afričan streljal v nekem baru ter ranil sedem oseb.
Iz Alžira pa poročajo, je neki večji oddelek aliiia sikih domoljubov napadel obfr mejno francosko postojanko blizu Tindufa. Iz francoskega poročila se more posneti, da je bil ta napad odbit s pomočjo letal. Blizu Orana so podminirali neki električni drog. Tudi iz drugih krajev poročajo o manjših praskah in atentatih.
žene sile evropskih narodov, v katere bi imela Amerika popolno zaupanje bi bile avantgarda obrambe proti Vzhodu v primeru potrebe. Franco je nadalje dejal, kot piše omenjeni ameriški list, da ima Španija 20 divizij, od katerih so le 3 modernizirane. »Začetni stroški za moderniziranje španske vojske,« je dejal Franco, «bi sicer bili veliki, vendar bi bilo nadaljnje vzdrževanje cenejše, saj stane vzdrževanje enega španskega vojaka tri do štirikrat manj od vzdrževanja ameriškega vojaka.«
Iz tega se vidi, da je Franco po izkušnjah zadnje vojne mnenja, da je najboljša o-brambna črta pred sovjetskim napadom prav Španski polotok. To je prvič, pravijo v Madridu, da je Franco poudaril vlogo, ki bi jo morala imeti Španija za NATO, glede na njen strateški položaj, kot tudi na njen človeški potencial. Do sedaj so namreč Spanci bili glede vstopa Španije v Atlantski pakt, vedno precej rezervirani.
Franco je v intervjuju ameriškemu listu tudi dejal, da je glavno vprašanje Zahodne Evrope, združitev Nemčije. Izrazil je bojazen, da bo s politiko koeksistence morda že kmalu prišlo do umika ameriških čet iz Nemčije, in zato bi morale biti evropske sile o-krepljene.	,
obrambni minister ZDA bo služil pol milijona lir dnevno
WASHINGTON, 7. — Vlada ZDa je imenovala za novega državnega tajnika za obrambo zelo bogatega predsednika družbe «Procter and Gamble Company« po imenu Neila McElroya. Imenovanje bo moral ratificirati senat. Novi državni tajnik za obrambo je imel doslej letno plačo, ki je znašala 280 tisoč dolarjev, kot, tajnik pa bo imel 25.000 dolarjev, kar pomeni, da bo odslej prejemal letno .105 tisoč dolarjev ali čez 19Q milijonov, lir, t. j. njegova dnevna plača bo skoraj 630.000 lir! Moral pa se bo odreči drugim funkcijam, kot na primer funkciji ravnatelja «General Electric* in «Crysler Corporation«. Diplomiral je na harvardski univerzi in je bil nekoč profesor fizike. Star je 52 let in je velik prijatelj predsednika Eisenhovver j a,
Vreme včeraj; Na j višja temperatura 27,2, najnižja 21,2, zračni tlak 1015,5 pada, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,6.
Vreme danes: Pretežno jasno.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 8. avgusta
Cirijak, Godesiav Sonc* vzide od 4.55 in zatone ob 19.25. Dolžina dneva 14.30. Luna vzide ob 17.54 itn zatone ob 2.57. Jutri, PETEK, 9. avgusta Roman, Na&nir
Po ostavki občinskih odbornikov
v
Se
nobenih nadaljnjem
jasnih znakov razpletu krize
Krščanski demokrati bodo določili svoje stališče na sejah občinskega in pokrajinskega odbora stranke
Kot smo že včeraj poročali, je občinski odbor na svoj; zadnji seji podal ostavko in pozval župana, naj čimprej skliče sejo občinskega sveta, ki mora sprejeti zadevni sklep o potrditvi ali pa o zavrnitvi ostavke. Na prihodnji seji občinskega sveta pa bo podal o-stavko tudi župan.
V sedanjem položaju v občinskem svetu je skoraj gotovo, da bo ostavka odbornikov in župana sprejeta. Q tem ni skoraj nikakega dvoma, saj leva opozicija gotovo ne bo zavrnila ostavke. Poleg tega pa bodo ostavko gotovo potrdili tudi socialdemokrati in
rvseh pravilih bi jo mora-odobriti tudi demokristjani, ker je bil dosedanji odbor, ki je podal ostavko sestavljen samo iz njihovih članov. Ni izključeno, da tudi misini. ali pa vsaj del njihovih svetovalcev, ne bo nasprotoval ostavki. To pomeni, da je občinska uprava ponovno ostala brez župana in odbora, ki bodo za sedaj sicer , ostali na svojih mestih samo še do izvolitve novega odbora ali pa do imenovanja prefekturnega komisarja, kar bi obenem pomenilo tudi razpustitev občinskega sveta in razpis novih volitev v roku šestih mesecev.
Sedaj nastaja samo vprašanje, kdaj bo gupan Bartoli, ki je tako strastno navezan na svoj županski stolček, sklical sejo občinskega sveta. Nekateri desničarski krogi, ki podpirajo Bartolija in njegovo politiko, že govorijo, da bo seja sklicana šele po počitnicah ,t. j. šele prihodnji mesec. Ni dvoma, da bi se to Bartoliju prileglo, saj bi ostal župan še mesec dni, v_ upanju, da bi se med tem časom »kaj spremenilo« v njegovo korist. Pri tem mislimo _ na obnovitev povezave Krščanske demokracije s fašisti, ki bi Bartoliju ponovno zagotovili župansko mesto še za naprej, dokler ne bi pod pritiskom novih političnih dogodkov vnovič kaj »počilo«. Toda odborniki so Bartolija pozvali, naj čimprej skliče sejo. To pomeni, da vsaj Večina odbornikov, čeprav so demo kristjani kot Bartoli, ne more zavlačevati sedanjega položaja v občinski upravi, ki terja čimprejšnjo rešitev, na en ali na drugi način.
Sicer pa je pričakovati, da se bodo tudi demokristjani odločili	za	razpust	občinskega
sveta	in	za	razpis	novih volitev.	To	je	edina	rešitev, ki
je v sedanjem položaju najbolj verjetna. Po pisanju krajevne demokristjanske informativne agencije »Giulia«, ki je dejansko	informativni bil-
ten pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, je raz-
vidno, da se tudi oni pripravljajo na to skrajno rešitev. V tem biltenu je objavljeno mnenje demokristjanskih krč-gov o položaju, ki je nastal v občinskem svetu po zavrnitvi proračuna. Demokristjani zlasti grajajo fašiste in socialdemokrate, Za fašiste pravijo, da so zapustili dvorano pred glasovanjem proračuna brez utemeljenega vzroka samo zaradi svoje politične nestrpnosti, ki nima nič skupnega z interesi mesta. Socialdemokratom pa pravijo, da se sedaj neresno obnašajo in da hočejo s tem prikriti svojo zgrešeno občinsko politiko. Obenem pa se demokristjanski krogi pohvalno izražajo o republikancih, liberalcih in monarhistih. Iz tega bi lahko sklepali, da se Krščanska demokracija s tem stališčem- pripravlja bolj na morebitno prihodnjo volilno kampanjo.
Naj bo kakor koli, dejstvo je, da je sedanja kriza občinskega odbora mnogo bolj huda od aprilske in da je sedaj mnogo manj možnosti, da bi prišlo do sestave novega odbora. To se lahko zgodi samo če se demokristjani ponovno in bolj odkrito povežejo s fašisti, kar jim gotovo ne bi koristilo za prihonje politične volitve, ali pa da se približajo predlogom leve opozicije in da sestavijo čeprav manjšinski odbor, ki pa bi moral dosledno izvajati občinski socialni program in odpraviti vse diskriminacije proti levičarskim skupinam. Obenem pa b’ se morali demokristjani odreči Bartoliju in predložiti n-vega kandidata za župana Samo ti dve alternativi ima sedaj Krščanska demokracija, če hoče obnoviti odbor. Tretja alternativa pa je ta, kot smo to že omenili, da se odrečejo mandatu za sestavo novega odbora in da se razpišejo nove volitve.
O vsem tem bodo demokristjani razpravljali na jutrišnji seji svojega občinskega odbora, ki bo ob 18. uri in na seji pokrajinskega odbora, ki bo tudi jutri, ob 20.30 uri. Na teh dveh sejah bodo baje tudi sklenili, kdaj naj župan skliče občinsko sejo in kakšno stališče bodo na tej šeji zavzeli.
Obmejni promet v juliju
V juliju je prišlo na podlagi videmskega sporazuma in odšlo iz Trsta 31-854 oseb. Z italijanskimi avtobusi jih je prišlo 4631, odpotovalo pa 5237; z jugoslovanskim; avtobusi jih je prišlo 6705, odšlo 6768.
Z italijanskimi ladjami je
prispelo 3485 potnikov, odpotovali so 2803 potniki, z jugoslovanskimi ladjami pa prišlo 782, odšlo 1433 potnikov.
V primerjavi z junijem se je promet znižal za okrog 2500 enot. Največ oseb je prišlo in odšlo meseca aprila, to je 41.192.
Izhajanje časopisov ob velikem šmarnu
Iz Rima poročajo, da je italijanska federacija časopisnih zaiožništev v sporazumu z organizacijami prodajalcev časopisov določila, da izidejo na veliki šmaren 15. avgusta samo jutranji dnevniki, v petek pa ne izidejo ne jutranji ne večerni dnevniki ter bodo prodajalne časopisov ves dan zaprte. V soboto bodo vsi časopisi redno izšli.
Federacije tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL pa izjavljajo, da je odločitev časopisnih zaiožništev enostranska ter da je po delovni pogodbi 16. avgust delavnik, katerega je treba plačati če časopisi izidejo ali ne.
V Tržiču izročili naj večjo turbocisterno
Kot smo že poročali, so 5. julija izročili p4ovni družbi «Prora» iz Palerma turboci-sterno «Adriana Augusta«, ki
so jo zgradili v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu.
Včeraj zjutraj pa so v ladjedelnici GRDA v Tržiču izročili lastnikom turbocisterno «Esso Chile». To je največja petrolejska ladja, kar jih je bilo zgrajenih v italijanskih ladjedelnicah. Dolga je 210,31 m in ima nosilnost 48.000 ton. Gredelj za ladjo je bil postavljen 10. julija lahskega leta. Pogonski stroji so bili zgrajeni v Tovarni strojev pri Sv. Andreju in imajo 16.000 HP. Širina ladje . doseže največ 27,43 m, višina pa 14,32 m. Ladja lahko sprejme tovpr, ki bi ga peljalo 2.600 železniških vozov.
Po izročitvi ladje «Esso Chi-le» so začeli opremljati splovljeno turbocisterno «Esso Argentina«, ki jo nameravajo dokončati do novembra. Septembra pa bodo splovili turbocisterno «Esso Windors».
Zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev
Združenje stanovanjskih u-pravičencev je sklicalo za jutri ob 19,30 v mali dvorani gledališča Rossetti javno zborovanje na katerem bo tajnik združenja govoril o vprašanju stanovanjskih -zgonov. Prebivalstvo je vabljeno, da
Nova podjetja v industrijskem pristanišču
Zgradili bodo tobačno tovarno ki bo zaposlila tisoč delavcev
Tudi monopolistična družba «Snia-Viscosa» namerava zgraditi v Zavljah svoj industrijski obrat - Dosedanje izkušnje pa narekujejo previdno oceno vseh teh obljub
V zadnjih mesecih prihajajo iz uradnih krogov, vesti o gradnji novih industrijskih podjetij v žaveljskem industrijskem pristanišču. Ker pa se na žalost moramo mnogokrat ukvarjati tudi z neugodnimi vestmi, in sicer o zapori tovarn, ki so bile zgrajene morda samo pred letom dni, in z vedno novimi odpusti delavcev, smo postali do teh vesti precej previdni.
Pred nedavnim smo pisali o
Bolj konkretna pa je Vest o gradnji nove tovarne tobaka v industrijskem pristanišču. O tem ni več nobenega dvoma, da bi se načrtj izjalovili. Potem ko je pretekli mesec predsednik republike podpisal zadevni dekret za gradnjo te tovarne v Trstu, je te dni ravnatelj generalne uprave državnih monopolov sporočil ravnatelju industrijskega pristanišča, da je bila že razposlana dokumentacija za licitacijo gradbenih
se zborovanja udeleži.
  iiiii„ui,miiiiiniiiitmiiliiiiimniiiiiiiiHHlnlimilliimmiliiiMiiiilliinliim>'»"MMHMH«MMMH,lu»M,iil
obisku v Trstu predsednikaj(jej n0ve tobačne tovarne. Za -družbe »Snia-Viscosa«, ki se je v našem mestu sestal s predstavniki oblast; in trgovinske zbornice. Po končanih razgovorih so sporočili, da se je zanimal za gradnjo v industrijskem pristanišču novega velikega industrijskega podjetja, ki naj bi bilo po številu zaposlenih delavcev druga največ-ja industrija v Trstu. Za sedaj ni bilo odločeno še nič dokončnega. Zdi pa se, da ima ta velika monopolistična družba precej resne namene, saj se je zanimala tudi za sklenitev posojila iz rotacijskega sklada, ki je za gradnjo novih industrij zelo ugodno. Zato ni izključeno, da se bo »Snia-Viscosa« odločila za svoj načrt in vložila v našem mestu nekaj svojega kapitala, ki bo dopolnjen s posojilom iz rotacijskega sklada.
Razburjenje uslužbencev Acegat
Upravna komisija podjetja predlaga sklenitev dveh pogodb
Razen tega namerava s 1. oktobrom ukinili menzo v podjetju Predlogi so v nasprotju s sporazumom, sklenjenim po stavki v maju
Vprašanje ladjedelnice Sv. Jutta
Brezuspešna pogajanja včeraj na uradu za delo
Tudi včeraj so delavci obratov CRDA odšli predčasno z dela
Kakor je bilo dogovorjeno, Je bil sinoči na uradu za delo sestanek sindikalnih predstavnikov z vodstvom ladjedelnice SV. Justa. Sestanka so se poleg predstavnikov u-rada za delo udeležili tudi člani notranje komisije in delegacija delavcev, ki so zaposleni v tem podjetju. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki se posredno in neposredno ti- j čejo delavstva v tej ladjedei- 1 nici (zahteve po zvišanju prejemkov, izboljšanju delovnih razmer, odpusti itd). Čeprav je sestanek trajal skoraj štiri ure, je bil brezuspešen. Predstavniki podjetja so namreč na vse zahteve in pripombe sindikalnih predstavnikov odgovarjali, da je ladjedelnica v žalostnih razmerah. Spričo tega so sindikalni zastopniki sklenili, da bodo čimprej posredovali pri odgovornih oblasteh in j m obrazložili stanje v ladjedelnici Sv. Justa ter zahteve delavstva, da se razmere izboljšajo.
Delavci v obratih CRDA so tudi včeraj zapustili delo pred zaključkom delovnega urnika, medtem ko je v arzenalu veljal le normalni delovni urnik. O razvoju nadaljnje borbe tržaških kovinarjev bosta sindikalni organizaciji sproti odločali, dokler delodajalci ne bodo 'pristali na pogajanja glede delavskih zahtev.
Jutri pa ho na uradu za delo sestanek sindikalnih zastopnikov z vodstvom podjetja Sartori, na katerem bodo razpravljali o vprašanju dr-lovne pogodbe, izplačilu doklade za naporna dela ter disciplinskih ukrepih vodstva podjetja proti skupini delavcev. ki so se udeležili zadnje stavke.
Poziv avtomobilistom
Urad za avtomobile prefekture poziva lastnike avtomobilov in motociklov s tržaško evidenčno tabličo, naj čimprej vložijo prošnje za nadomestitev z evidentnimi tablicami, ki veljajo za vso državo, in sicer žito, da se v zadnjih mesecih prepreči gneča v uradu. Urad opozarja prizadete, da je potrebnih za izdelavo in nadomestitev evidenčnih tablic
okrog 40 dni. Zato naj prizadeti to upoštevajo in čimprej vložijo prošnjo. Hkrati se opozarjajo lastniki avtomobilov in motociklov, da ne bodo mogli krožiti po 31. decembru 1957 z vozili, ki ne bodo imela vsedržavne evidenčne tablice, ker jim bodo odvzeli prometne knjižice.
 «»-------
I/plačilo pokojnin
Državni zavod za socialno zavarovanje je na zahtevo ravnateljstva za delo vladnega generalnega komisariata odredil, da Se bodo pokojnine 1NPS kategorije Io in So izplačevale od 10. avgusta dalje, in sicer zato, d« lahko dobe upokojenci obrok pokojnine pred velikim šmarnom.
Občinski svet še ni odobril sporazuma, ki je bil dosežen med vodstvom občinskega podjetja ACEGAT in sindikalnimi organizacijami po dolgi stavki uslužbencev, pa spet se nekaj novega kuha v tem podjetju. predvčerajšnjim je namreč upravna komisija omenjenega podjetja sporočila sindikalnim zastopnikom pri ACEGAT, da namerava s 1. oktobrom ukiniti menze v podjetju ter ločiti enotno delovno pogodbo, ki je veljala za vse uslužbence, v dve -ločeni pogodbi, in sicer; pogodbo za uslužbence vode, plina in e-lektrike ter pogodbo za uslužbence tramvajev, trolejbusov in mestnih avtobusov. To vest so sindikalnim zastopnikom sporočili inž. Urbanati od Zveze občinskih podjetij, glavni direktor inž. De Mottoni ter šef glavnega tajništva odv. De Domini.
Ker je zadeva velike važnosti, bosta tajništvi sindikata ACEGAT o tem razpravljali z osrednjima sindikalnima organizacijama in sklepali o nadaljnji akciji, o čemer bodo prizadeti uslužbenci občinskega podjetja naknadno obveščeni.
Ze predvčerajšnjim, ko je vodstvo podjetja obvestilo o svojih namenih, so sindikalni zastopniki izrazili svoje nezadovoljstvo, ker bi s tem spremenjena enotna delovna pogodba in okrnjen sporazum, ki je bil podpisan 28. maja še pred odobritvijo pristojnih organov.
Glede menze predlaga vodstvo ACETAT, da bi jo od 1. oktobra dalje upravljali uslužbenci, ki so zdaj tam zaposleni. Letno dotacijo v znesku 27,200.000 lir bi jim vodstvo podjetja dalo na razpolago, kakor tudi vse naprave in lokale. Ce pa ne bi noteli na to pristati, bi vodstvo podjetja sploh ukinilo menzo in zaposlilo sedanje osebje pri drugih oddelkih, 8 omenjeno vsoto pa bi razdelili med vse uslužbence kot prispevek za zvišanje doklade za menzo. Vo.lstvo podjetja je naročilo sindikalnim predstavnikom, naj proučijo omenjenp predloge in naj potem dajo odgovor od 9. do 15. septembra.
Glede delovnih pogojev pa vodstvo podjetja poudarja, da hoče to zadevo rešiti v šir-
Kakor rsoko leto, so se tudi leto* pojunile pn trgih in ulicah stojnice z lubenicami, tem značilnim, rekli bi, emno-žičnrtn* sadom. Največ pa jih je videti oh kanalu, kjer iuri njihovo rdeče, sočrmfo meso na poletnem sonru. Sicer pa je' letos djihotui cena nekam visoka, saj se suče okrog SO do 90 lir, zaradi česar morda ne bi smeli letos niti uporabiti tanje zgoraj omenjenega pridevnika
šem okviru. Za uslužbence e-lektrike, plina in vode naj bi veljala vsedržavna delovna pogodba za električno stroko, u-poštevajoč prednosti, ki jih u-čiva to osebje v Trstu. Za osebe tramvajev, avtobusov in trolejbusov pa bi veljala vsedržavna pogodba za tramvajsko stroko z vsemi dosedanjimi krajevnimi prednostmi, razen za uslužbence, ki jih bodo sprejeli na novo.
 *»-------
Filmske predstave vladnega komisariata
Drevi godo ob 20,30 na prostoru pred osnovno šolo pri. Sv. Alojziju v Ul. Archi 4 predvajali dokumentarni film o počitniških kolonijah. K predstavi so vabljeni starši in ljubitelji otrok.
Drevi ob 20,30 pa bodo predvajali vzgojne in kulturne dokumentarne filme v Gročani. —-«»----------------
Nov regulacijski načrt
za tržaško pristanišče
Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh odobren nov regulacijski načrt tržaškega pristanišča. Odobritev tega na črta je povezana z gradnjo novega pomola VII. v pristanišču pri Sv. Andreju. Gradnja tega pomola je nujna za razvoj in povečanje pristanišča. Obenem pa bi morali začeti bolj resno misliti na gradnjo nove železniške zveze med glavno postajo in pristaniščem pri Sv. Andreju, ki je sedaj povezano samo s tirom po mestnem obrežju, kjer se ne more razviti več kot toliko prometa. Sicer pa so baje ti načrti že pripravljeni. Ostaja pa še vedno vprašanje finansiranja teh del, ki bi stala prebližno od 15 do 16 milijard lir.
Izlet Del. zbornice v Jugoslavijo in Avstrijo
Športni odsek pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta 2 priredi 20., 21., in 22. septembra večdnevni izlet v Jugoslavijo in Avstrijo ter izlet v Rimini in republiko San Marino. Prijave za izlet sprejemajo na sedežu omenjenega odseka, Ul. Zonta 2, soba št. 1. (telef. 23-675) ter na sedežu Nove delavske zbornice v Miljah in pri notranjih komisijah v velikih podjetjih.
Izletniki, ki pojdejo v Jugoslavijo in Avstrijo bodo odpotovali iz Trsta 20. septembra ob 5. in se bodo ustavili eno uro v Ljubljani, nato nekaj ur v Mariboru, v Gradcu en dan, od tod bodo odpotujejo čez Celovec k Vrbskemu jezeru in se vrnejo čez Videm v Trst 22. od 23,30, Izletniki v Rimini in republiko San Marino bodo odpotovali iz Trsta tudi 20. septembra ob 5. uri ter se bodo za nekaj ur ogledali Padovo, Bologno in Rimini. V San Marinu se bodo ustavili en dan, nato pa se bodo čez Ravenno in Ferraro ter Portogruaro vrnili v Trst 22- septemhra ob 22. uri.
.-— #» --
Nezgodi na delu
Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so včeraj malo pred poldnevom pripeljali v bolnišnico 49-letnega slikarja Valentina Cescuttija iz Ul. Scala Santa 24. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh, seveda če ne bodo na-1 stale komplikacije. Zdravniki
to pričakujejo, da bodo zainteresirana podjetja odgovorila že letos in da se bo gradnja začela pred koncem leta. To se sicer pričakuje. Ni pa re-o, da se ne bo tudi v tem primeru, kot se je že v mnogih drugih primerih, vmešala državna birokracija in zavlekla začetek gradenj v nedogled. Upajmo da ne. Toda dokler ne bodo na kraju, ki je določen za gradnjo tovarne, zabili prvih betonskih kolov, je še vse možno.
Prvi del gradenj predvideva zidavo ustreznih poslopij, v katerih bodo namestili vse potrebne stroje. Za ta prva dela bodo porabili 1,5 milijarde lir. Za namestitev strojev pa bodo porabili še 2,5 milijarde.
Tovarna bo zgrajena ob plovnem prekopu industrijskega pristanišča, kjer je v bližini tudi železniški tir. ki pelje v čistilnico petroleja «Aauila», tako da bo v neposredni bližini pomorske in železniške zveze. Vse naprave tovarne bodo zasedle okrog 59.000 kvadratnih metrov površine. Samo stavbe bodo zasedle 19.600 kvadratnih metrov površine s skupno 168.000 kubičnih metrov prostora. Za dokončno ureditev tovarne bodo porabili 6 milijard lir. Predvidevajo, da bodo vsa dela končana v dveh letih in bodo izvršena v dveh obrokih.
Kot poročajo, bo to ena najmodernejših tobačnih tovarn v Evropi in bo izdelala skupno milijonov cigaret dnevno. Zaposlila pa bo okrog 1000 delavcev. Načrt predvideva tudi gradnjo otroškega vrtca in jasli za otroke zaposlenih delavk. Kot pravijo, bo ta tovarna najmodernejša v Italiji in bo celoten proizvajalni postopek ((avtomatiziran«.
 «»---------
Samomor moškega
Danes zjutraj ob 9. uri sc> pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice v Ul. Pieti truplo 42-letnega Giovannija Fabri-sa s Stare istrske ceste 37. Fabris se je proti večeru odpravil z doma in ni več prišel domov. Zgodaj zjutraj so ga našli obešenega v bližini Do-mja. Zdravnik je ugotovil smrt in izjavil, da se je obesil približno ob 3. ponoči.
zroki samomora niso znani. Truplo je na razpolago sodnim oblastem.
 «» --------
Prometna nezgoda
Pred dnevi se je na Mira-marskem drevoredu, in sicer v bližini bencinske črpalke ob Grandijevi mehanični delavni ci pripetila prometna nezgo-
IIIIIIIIIIIIIIIMIMINNIIIIIIIIMIIIUUHIIIMIllllliniHlllIlHinHMIHMUOnmUllMI
so mu ugotovili razne udarce na desni strani glave, na desnem licu, na desni ličnici in razne udarce na desnem ušesu. Cescutti je zdravnikom povedal, da se je ponesrečil v tramvajski remizi S. Sallaone, kjer ga je napadla božjast in je padel na tla.
Malo prej pa so sprejeli na ortopedskem oddelku s^ prognozo okrevanja v 2Q ali najkasneje v 40 dneh 57-letnega delavca Giuseppa Pecchiarija iz Griž pri Miljah 796. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom ladjedelnice Sv. Marka. Izjavil ie, da je med delom v mehanični delavnici ladjedelnice Sv. Marka vrtal s svedrom pločevino. Sveder se mu je spodrsnil po pločevini, ki mu je padla na nogo. Zdravniki so mu ugotovili rane in praske na desni nogi z verjetnim zlomom piščali.
 «»--------
O Urad za predstave pri tiskovnem uradu vladnega komisariata v Ul. Teatro Romano 3 sporoča vsem prizadetim, da si lahko ogledajo okrožnico glavnega ravnateljstva za predstave pri ministrskem predsedstvu, ki vsebuje določila glede državnih podpor za razne gledališke predstave v finančnem letu 1957-58.
da, ki pa se je k sreči končala brez hudih posledic. 22-letna Arge Fumis iz Šalita Trenovia je stala za volanom svojega fiata 600 na stranski poti ob črpalki in čakala u-godnega trenutka, da bi zavozila na drevored in nadaljevala pot. Naenkrat pa je začutila hud sunek, ki je vrgel njen avto nekaj metrov nazaj, njo pa na tla, kjer je v bolečinah obležala.
Dekle se je odpravilo v bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili vso potrebno pomoč in jo nato odslovili s priporočilom zdravljenja v domači o-skrbi in predvsem teden dni počitka.
Agenti prometne policije, ki so prišli na kraj nezgode, so uvedli preiskavo in ugotovili, da je bil zapleten v karam-bol Salvatore Donoli s Trga sv. Frančiška, ki je vozil s svojim topolinom v smeri Bar-kovelj
Štiri dni po nezgodi se je zatekel v bolnico
Okoli 19. ure se je zatekel v bolnišnico 52-letni zidar Giuseppe Feressan iz Ul. Vi-gneti 7, Ki se je dežurnemu zdravniku pritožil zaradi bolečin v glavi. Možu niso ugotovili nobene poškodbe, a so ga zaradi vročičnega stanja pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
Peresson, ki je prišel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa je izjavi, da se je 3. t. m. ponesrečil med vožnjo z motorjem, last njegovega znanca. Privozila sta iz galerije na Largo Baiamonti. ko je - znanec trčil v ustavljeni avto; medtem ko se je šoferju posrečilo obdržati ravnotežje. je on odletel na tla in se udaril v glavo.
Spočetka je mislil, da ne bo nič hudega, zaradi česar se jc odpravil domov. Seaaj pa ni mogel več prenašati glavoDO-la, ki ga je prisilil, da se ie zatekel po zdravniško pomoč. Zdravnik se ni izjasnil o prognozi. ker je možno, da do mož okreval v nekaj dne, mož
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Drevi ob 20.30 bo na gradu Sv. Justa zadnja predstava operete «Ples v Savoyu», in sic^r na čast Rosy Bersony.
Jutri se zaključi operetni festival z zadnjo predstave operete »Pri belem konjičku«. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se danes zjutraj prične prodaja vstopnic za jutrišnjo.
( IZLETI )
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je izlet v Trento preložen zaradi tehničnih ovir na 31.-8. — 1.-9.
DAROVI Ul PRISPEVKlJ
Štefanija Leban, Slivno 10, daruje 400 lir za Dijaško Matico.
Ob 5. obletnici smrti dragega Sergija Tončiča daruje družina profesorja Kosovela 500 lir za Dijaško Matico.
Gradnika iz kitajske lirike; 22.15 Moderna plesna glasba.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 18.40 Portret Fernande Wittgens;
21.00 Odnehaš ali nadaljuješ;
22.00 Varietejska predstava iz Sanrema; 23.00 Vesti.
C
KINO
J
((Prekleto rnami-Barr, Elizabeth
RADIO
,no
ba
pa je tudi, da je poškod-hujša, kot sedaj kaže.
Is sodnih dvoran
Dve leti zapora za poltena dejanja
Obsodba ženske za ialvine in goljufije
Poletni odsek kazenskega sodišča se je moral te dni u-kvarjati z dvema razpravama, ki sta bili za zaprtimi vrati. Na prvi razpravi se je moral zagovarjati 30-letni Stellio Della Santina s Trga Donota, katerega so obtožili;
Pohotnih dejanj z 8-letnim dekletcem; da je isto dekletce povabil v stanovanje pod pretvezo, da mu prinese vžigalice 7. namenom da izvrši z njo pohotna dejanja; pohujševa-nja 4 mladoletnih deklet od 9 do 12 let med izletom s čolnom; spolzkih dejanj v javnem prostoru; pohotnih dejanj z drugim mladoletnim dekletom, katero je na stopnišču stanovanja vzel v naročje; pohotnih dejanj z drugim 9-letnim dekletcem In končno, da je povabil prej omenjenega otroka v stanovanje, kjer je takoj za njenim vstopom zaklenil vrata in zaprl okna.
Kljub dolgi obtožnici pa se je Uella Santina rešil samo z dvema letoma zapora, ker ga je sodišče spoznalo le za krivega prve in predzadnje obtožbe. Nasprotno pa ga je o-prostilo nekaterih obtožb zaradi pomanjkanja uokazov, drugih ker ni izvršil dejanja in končno dveh obtožb, ker dejanje ne obstaja.
Preds.i Zanetti, tož.: Tavella, zapisn.; Urbani, obramba; odv. Volli.
Isto sodišče je oprostilo 22 let starega jugoslovanskega begunca Budimira Koprivico iz taborišča pri Sv. Soboti zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe uzurpacije naslova javnega funkcionarja, ker se je dvema dekletoma, in sicer Nelki Dunat in Stanki Drozg maja letos predstavil za policijskega agenta, dalje poskusnega posiljevanja z grožnjo, da ju bo poslal zopet domov v Jugoslavijo, če ne hi dekleti ugodili njegovi pohotnosti in končno spolzkih dejanj na javnem prostoru.
61-letna Giovanna Surina
brez stalnega bivališča se je kljub temu, da pripada nežnemu spolu, oprijela «dela», ki je rezervirano pravzaprav za izrodke človeške družbe; ugajalo ji je goljufati in tudi o-krasti ljudi, zaradi česar je bila večkrat obsojena pred tržaškim, reškim in tudi puljskim sodiščem.
Obsodbe pa je niso spametovale in tako je ženska med letošnjim letom zopet začela po svoje ((delati#, dokler je niso zasačili, in spravili najprej za rešetke in nato še pred sodnike.
Junija letos je ukradla Germanu Degrossiju, najemniku bara v Ul. sv. Frančiška, kjer je bila zaposlena kot znažilka, 21.000 lir, a še prej in sicer maja je izmaknila Mariji Križman vd. Novak iz Vicola dcl-le Rose 5.000 lir.
S svojo gladko, tekočo govorico je istega meseca prepričala Novakovo, da je zaposlena pri nekem podpornem zavodu in da ima možnost intervenirati za povišanje pokojnine. Seveda bi bilo mogoče to storiti le pod pogojem, da ji izroči 5000 lir ter se stetak za kolkovani papir. Ko je dobila zahtevani denar, je ženska izginila. Z istim sistemom je opeharila tudi 72-letno Terezo Fischer por. Bianch; iz Ul. Apiari, ki ji je v pričakovanju povišane pokojnine rade volje izročila zahtevanih
25 lir. Končno so žensko obtožili tudi tatvine nalivnega peresa, last najemnika gostilne v Ul. Rismondo, In krila, katerega je natakarica lokala pustila na obešalniku.
Toda ženska je imela srečo, ker so jo sodniki oprostili zadnje obtožbe. Obsodili pa so jo za ostale, in sicer za tatvine na 4 mesece in 15 dni zapora ter 7.500 lir globe, za prevari na na 6 mesecev zaporne in 6.000 (ir denarne kazni.
Preds.: /.nnetti, tož.; Tavella, zapisn.; Urbani, obramba', odv. Volli.
razprava proti Miljčanoni
Danes se bo pred porotnim
sodiščem nadaljevala razprava proti Miljčanom. Stranski sodnik bo najprej v prisotnosti tožilca in nekaterih odvetnikov zaslišal v bolnišnici ženo bivšega Trevisanovega soseda Maura, ki je bil že po prvi preiskavi obtožen Zločina, zaradi katerega so sedaj na zatožni klopi Braini in ostali. Takrat pa je preiskovalni sodnik Maura in tudi njegovega sina oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Prav zaradi tega Maura niso mogli zaslišati in ker ni preostalo drugega, je odv. Kezich predlagal zasliševanje njegove žene.
Ob 11. uri se bo sodišče sestalo v razpravni dvorani, kjer bodo zaslišali bivšega policijskega inšp. Colafiora. Ta je bil v času zločina na milj-i ski policijski postaji in je po prijavi Trevisanovega očeta prvi prišel v vilo, kjer je odkril mrtvece v kleti.
S' tem bi se morala končati današnja razprava, vendar ni izključeno, da bodo zagovorniki prišli na dan z novimi predlogi. Sicer bi moralo sodišče še odgovoriti na nekaj njihovih zahtev. Možno je tudi, da bodo danes prečitali, seveda" če so že poslali sodišču, razne zapisnike m poročila o aretaciji posameznikov tako iz 1940 kakor iz 1955. leta. Kakor je znano, je manjkalo precej teh zapisnikov v sedanjih aktih, zaradi česar so odvetniki zahtevali, da bi manjkajoče preložili k aktom. Sodišče je njihov predlog sprejelo in zahtevalo od kvesture manjkajoče zapisnike. Do sedaj še ni znan odgovor kvesture, niti če so akti že v rokah predsednika sodišča.
. «» .
ČETRTEK, 8. avgusta 1957 TKS1 POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači motivi; 13.30 Čajkovski: Fantazija; 13.55 Orkester Cergoii; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mahler: Simfonija St. 1 v d-molu; 18.50 Lahke melodije; 19.15 Radijska univerza:	Evropska kolonialna ekspanzija; 19.30 i-estra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Dramatizirana zgodba: Judita Romanova: «Sestra Angelika«; igrajo člani Radijskega odra; 21.40 Lahka glasba; 22.00 Nove knjige in izdaje; »Pregnanstvo in kra-ljestvo«, zbirka novel Alberta Camusa; 22.15 Koncert violinistke Nade Jevdjenijevič; 22.35 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč.
i n s t l.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.00 Ravel; Španska rapsodija m Ma Mčre l’Oye; 18.05 Glasba iz operet in revij; 19.30 Poje kvartet Cetra; 19.45 Odvetnik svetuje; 21.00 Igra orkester Ferrari; 21.30 Koncert violinista Hermanna Krebbersa in pianista Marinusa Flipseja; 22.00 Alfred Ue Musset: «Betti'ha», enodejanka; 23.30 Plesna glasba.
KOPER
Poročila v ltahjanšč'nl:	6.30
12.30. 16 30, 17.30, 19.15, 23.00.
Poročna v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.00 Lanka glasba; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 »Soča voda je šumela...)) in druge narodne; 15.4u-17.00 Spored iz LjubLj. 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Priljubljene popevke; 18.40 Iz del jugoslovanskih skladateljev; ,19,25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
■SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.O0, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00, |
7.30 Mladim poslušalcem o po- j čitnicah: 8.05 Koncert komornega zbora Radia Zagreb; 8.33 Drobne orkestralne skladbe; 9.00 Utrinki iz literature — Josip Stritar: Vino. 9.20 Za vsakogar nekaj; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan, otroci! (France Novšak: Borovnice); 11.15 Pesmi za Cicibane; 11.30 Od J. S. Bacha do Cl Debussyja; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Ivo Zupanič: Zakaj je potreben zakon o vinu; 12.40 Morton GouKI: Latinsko-amerrška simifonietta; 13.15 Zabaven spored izvajajo Veseli godci; 13.30 Odlomki in arije iz slovenskih oper; 14.20 Šport; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman — Georges Sime-non: Plesalka iz Veselega mlina -1.; 16.00 Z našimi solisti in skladatelji; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.15 VVolfgang Amadeus Mozart; Simfonija v C-duru «Juipiter»; 18.45 Radijska univerza — Ifalik: Najbolj odročni otok na svetu; 19,00 Zabavna glasba; 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Josef Sok: Godalni kvartet št. 2- 21.30 Novi prevodi Alojza
Excelsior. 16.00:
Jo», Patrick Alilan,
Fenice. 16.00: ((Morilska besnost«, Dane Clark, VViltiatm Tallman. Filodrammatico. 16.30: »Gasilci is Vi®giu», Totd", S. Pampanini, N.
Taranto.
Graltacieio. 16.00: ((Rdeči suknjiči«, G. Cooper in P. Goddard. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Supercinema. 16.00: «Moj prijatelj Kelly». Technicolor. Cine-mascope	«
Arcobaleno. 16.00:	((Gangsterji*.
A Gardner in B. Lancaster. Astra Rojan. 17.00; ((Indijanska besnost«. Cinemascope. V. Mature.
Cap‘toI. 16.30: «Santa Cruz«, P. Armendariz.	,
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristallo. 1'6.30: »Prošnja za pomilostitev)), R. Vallone in M. Morgan.
21.00- «Odnehaš ali nadaljuješ«. Aiabarda. 16.30: »Nož pod grlom«,
Jean Chevrier, M. Robinson. Mladoletnim prepovedan vstop-Arlston. Glej kino , na prosteinl Aurora. 17.00, 18.50 in 22.00: »Mesto pregrehe«. Mladoletnim prepovedan vstop.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«. Armonia Glej kino na prostem-Ideale. 16.30:	«Oirkuški	leteči
vragi«, C. Gonzales, J. Cordero,
Impero.aJ16.30: «Davy Crockett In gusarji«, E. Parker.
21.00- ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Italia. 16.30: »Veliki manevri«. B.
Bardot, M. Morgan, G. Philip-21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 17.00: »Kraljeva postelja«. G. Ratoff. Prepovedano mladini.
21.00- «Odnehaš ali nadaljuješ«. Savona 16.00; «Globoko kakor
morje«, V. Leight. Prepovedano mladini.
Viale. Zaprto za ppčitnice.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 16.30: «Rdeča čarovnica«, J. Wayne.
Massimo. 16.30: »Tropski zaklad«. Pustolovščine. R. Daltgen, V. Langru.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«. Novo cine. 16.00:	((Napolitanska
tarantela«.
21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
KINO NA PROSTEM Ariston. 20.15 TV. Sledi «Lepa Otero«, M Felix in P. S:op.pa_ Armonia. 15.00, na prostem ob 20.00: »Ljubi me... in ne igra) se», R. Brazzi in R. Morley, Arena dei fiori. 20.00: »Moj ljubimec je razbojnik«, B. Stan-wyck, B. Sdillivan.
Garibaldi. 20.15: »Ubogi, a lepi«.
M. Allasio.
Marconi, 15.30. na prostem 20.15: »Stara Amerika«, D. Day in G-Mac Rae.
Paradiso. 20.15: ((Preki sod«, G. Cooper.
Ponziana. 20.15:	«Cetvorka lju-
bezni)), Biirvg Crosby,
21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«-Secolo Sv. Ivan. 20.30:	»M	ister
Roberts«, H. Fonda, J. Cagney. W. Povvell.
Skedenj. 20.30; »Črna mapa«, D.
Delorne. L. Padovini.
Stadio. 20.30: «Brez matere«, R-tViOmark in A. Totter. Valmaura. 20.30: »Vitelloni«, Alberto Sordi.
Rojan 20.00 in 22.00: «Napad K.V-berjev«, Tyron,e Povver. Sladoled za otroke.
I mali oglasi )
NOV ŠIVALNI STROJ, izredna
priložnost, 19.500 lir. Drugi 1 luksuzno omarico 29.500 lir. O-marice za šivalne stroje 13.000 lir. Cene, ki se še niso videle-Obiščite nas:	Ruggero Rossorn.
Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovina.
i
NOVOSTI:
Zei; IZ ŽIVLJENJA SESALCEV	500	lir
Lea/.- ZGODBA O FERDINANDU	250	lir
TRŽAŠKA KNJIGARNA
ll-Kl - IT. šiv. IT-HI1ČI4UH "J*1 Telefon »7-»8*
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7; avgusta se je v Trstu rodilo 15 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE; delavec Lauro Perl ni in delavka Giovanna Evangelisti, težak llario Vivoda in gospodinja Albina Scrli mizar VttU>rio Costutta in šivilja Sonia Rcggen'e, pek Lucio De-giasst in Annamaria Richter, kapitan Edcardo Hočevar in gospodinja Teresina Batbo, mehanik Mario Cattunar in gospodinja Rosa Certiet, gasilec Eugenlo Cor-tale in bori lka Guerrina Chia-mu, oficir karabinjerjev Sergio Colombini in gospodinja Maria Graz.ia Vlahov.
UMRLI SO: 38-letni Gregorio Rodami, 81-1 etna Marija Slama por. Oglio, 55-letna Anna Mtllc-vol 70-letni lreneo SgražZUttl, 54-ietpj Pietro Bandi, 51-letni Mi-chele Cannone, 64-letna Luigla Pino por. Gerlirza, 7č-letni Mi-chele Gombo7, 82-letna Marghe-rlta Fonda vd. Bukavec, 85-letna Amalija Gombač vd. Cernovlč, 82-letna Maria Grazla Carretta vd. D’Errlco.
 «»—“
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, TrR Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadln 1095 (Sv. Alojz); Picriola, Ul. Ortanl 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah In Nieoll v Skednju,
PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO!
VOZNI H ED VLAKOV
(od
sep-
Mi-
Du-
Amster-
Ljubljana
O D II O I) I
0.10 B Opčine - Ljubljana -Beograd - Reka
4.00 P	Videm
5.25 P	Videm
5.13 P	Portogruaro
5.37 P	Opčine
6.00 R	Benetke	-	Milan
6.20 B	Benetke	-	Rim	- Mi-
lan - Turin - Zue-rich
6.30 B Videm - Trbiž
30. junija do 28. tembra)
6.37 P Videm 6.58 P Opčine 7.15 P Tržič
8.20 B Videm - Trbiž
8.30 B Benetke - Rim • lan
8.43 B Videm - Trbiž • naj - Pariz dam 8.48 B Opčine 9 45 P Videm
10.05 P Benetke 12.20 P Videm 12.28 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.22 P Videm
14 42 B Benetke - Milan-Pariz - Calais
16.10 B Opčine - Reka - Ljub-
ljana - Beogr»d - A-tene - Istanbul 16 20 P Videm 16.48 B Benetke • Bari
17.00 P Benčtke 17.35 P Videm
17.50 P Opčine 18.27 P Portogruaro
19.10 B Videm - Trbiž • Du-
naj - Muenchen 1930 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.16 P Videm
21.05 B Benetke - Milan •
Genova - Turin -Ventimiglia - Marseille
21.50 P Videm
22.05 B Rim
p k i n o d i
0.15 B Videm
1.05 B Videm
5.30 B Beograd - Zagreb •
Ljubljana - Opčine
6.23 P Cervignano
7.05 P Opčine
7.20 P Videm
7.30 P Portogruaro
7.40 B Turin - Milan
8.10 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm
9.24 P Videm
9.40 B Marseille - Ventimi-
glia - Genova - Turin - Milan - Benetke .
9.48 B Muenchen - Dunaj -Trbiž - Videm 11.39 P Opčine
11.50 B Videm
12.20 R Benetke
13.50 P Bari - Rim - Benet-
ke
14.05 B Istanbul -
Beograd na - Reka
15.10 P Videm
15.27 B Calais - Pariz
lan - Benetke 17.00 P Videm
17.18 P Opčine
17.38 B Trbiž - Videm
18.11 P Tržič
18.50 P Portogruaro
19.11 R Benetke 19.53 P Videm
20.02 B Ljubljana - Opčine
20.28 B Pariz - Milan - Rim -
Benetke
21.19 P Videm
21.26 R M i 1 a n - Benetke * Mcstre 21.44 P Opčine 22.16 B Amsterdam - Dunaj - Trbiž - Videm 22.56 P Benetke
23.02 B Trbiž - Videm
23 45 B Zuerich - Turin - Milan - Rim - Benetke
Atene -Ljublj*" - Opčine
Mi-
li brzl P potniški R rapido
Kako sodi „ Avanti!"
o sestanku Tito-Hruščev
Ollenhauerjeva zmaga pri volitvah bi mnogo pripomogla k rešitvi nemškega vprašanja
Sestanek med Hruščevom in Titom v nekem kraju v Romuniji je razčistil eno izmed vprašanj zadnje moskovske krize. Med krivdami, ki so se očitale Molotovu in skupini stalinistov, je tudi očitek, da je zaviral odnose z Jugoslavijo. Ti odnosi so namreč po veličastnem srečanju Hrušče-va s Titom v Beogradu šli skozi vrsto menjajočih se obdobij in kazali odkrito tendenco k poslabšanju.
Pred letom dni sta oba državnika na Krimu naletela na nepremostljive ovire in rezultat tega srečanja je bilo zelo hladno poročilo, v katerem so bile poudarjene ideološke razlike med komunistično'partijo Sovjetske zveze in Zvezo komunistov Jugoslavije.
Hruščevu so pktili krivdo, da je osibil položaje Sovjetske zveze na Poljskem, na Češkoslovaškem, na Madžarskem in^,v drugih deželah ljudske demokracije. Vzrok temu naj bi bila kričeča rehabilitacija Titovega upora Stalinu ter rehabilitacija jugoslovanskega nacionalnega komunizma. V tej obtožbi je bilo mnogo navidezne resnice. Ne rehabilitiramo namreč nekoga. ne da bi dali novega poudarka razlogom, ki so o njegovi obsodbi odločali.
S tem, da je Hruščev ponovno sprejel Tita v Kremlju kot zgubljenega sina, je v Varšavi, v Budimpešti, v Pragi, Sofiji, Bukarešti in Tirani prav gotovo vzbudil vse kaj več kot navadno obžalovanje načina, s katerim se je obravnavala titovska herezija in to do mere, da so se uprizarjali nečastni procesi, ki so nam bili prikazani kot dejanja pravičnosti na temelju priznanj, ki pa so biia izsiljena ali potvorjena.
Budimpeštanski uporniki so se v času uoora prav gotovo zgledovali na Tita. In tudi poljski delavci in študenti so se pri svoii lanskoletni mirni oktobrski revoluciji prav tako poleg na Gomulko zgledovali tudi na Tita.
Vse to je bilo prav gotovo grobo vrženo Hruščevu na krožnik, in to ne brez navidezne utemeljenosti., .ponavljamo pa navidezne utemeljenosti, kajti če je neizpodbitno res, da je na gornje dogodke prav gotovo ■vplivala rehabilitacija Tita- je objektivni razlog za vse te dogodke, objektivni vzrok za madžarski upor in za poljske spremembe obstajal že prej in to z ali tudi brez rehabilitacije Tita- Zato je iluzorno misliti, da bi one vzroke mogli še na dolgo dušiti in tlačiti s sistemom terorja.
Mnenje, ki ga je v zgodovinskem smislu treba dati, ja, ali se je tisti sistem mo Bel nadaljevati ali ne. In odgovor ne more biti dru-Bačen kot negativen. Tak sistem se ni mogel nadaljevati in kjer še živi, ter tam, kjer je bil ponovno vzpostavljen, kot na primer na Madžarskem, se ne more nadaljevati in se ne bo nadaljeval.
V tem smislu tudi druga rehabilitacija Tita spada v tisto politično linijo, ki ji Pravijo destalinizacija in ki oo prav gotovo imela pomembne posledice. Uradno Poročilo od 3. avgusta je jasno. Ne vsebuje pridržkov he z ene ne z druge strani. Ponovno poudarja aktualnost prejšnjih izjav iz Beo-Brada in Moskve in govori
o enakosti medsebojnih gledišč glede osnovnih vprašanj v zvezi s sedanjimi mednarodnimi razmerami. V eni točki pa je uradno poročilo od 3. avgusta šlo preko prejšnjih izjav, in sicer tam, kjer se omenja važnost, ki jo zavzema čim-večje utrjevanje enotnosti in bratskega sodelovanja komunističnih in delavskih strank. Govorilo se je, da bi to znalo biti prvi znak za ponovno ustanovitev komunistične internacionale. Ti sklepi pa so menda preveč tvegani in še prezgodnji. Vsekakor pa ni nobenega dvoma, da bi ponovno pomirjenje med Moskvo in Beogradom znalo imeti velike posledice na odnose med komunističnimi državami in partijami.
Sedaj se z veliko radovednostjo in zanimanjem sledi obisku Hruščeva Nemčiji. Kaj je Sovjetska zveza pripravljena storiti, da bi olajšala združitev Nemči-je?
Med vzroki nasprotij med Molotovom in HruščeVorff je bila tudi avstrijska pogodba, do katere je prišlo proti Molotovovi volji. Proti njej se je postavljal tudi Stalin, dokler je bil živ in to na temelju načelnega stališča, da Sovjetska zveza ne sme zapustiti nikomur prednosti, ki jih ima sama. Verjetno je, da sta si Stalin in Molotov delala velike iluzije glede strateške vrednosti, ki jo je imela prisotnost sovjetskih čet na Semmeringu. Vsekakor pa je bila državna pogodba z Avstrijo zelo pametna poteza. Današnji ključni položaj pomirjevalne politike nasploh pa je Nemčija.
Ali ima Sovjetska zveza danes glede tega kake nove zamisli, nove predloge? Tudi njihovo stališče, po katerem bi se dalo sklepati, da nemško vprašanje zanima le Nemce in da ga morajo le oni rešiti, je zastarelo. Vprašanje združitve Nemčije je hkrati i notra-
nje; tiče se tako Nemcev, kot se tiče tudi zasedbenih sil, Angležev, Francozov in Američanov na eni strani ter Sovjetov na drugi strani.
Odločilnega dejanja za združitev Nemčije se Nemci ne morejo lotiti s tujci v svoji hiši, hkrati pa tudi zasedbene sile ne morejo zapustiti Nemčije, ne da bi prej glede tega sklenile mednarodni sporazum.
2a Evropo in za ves svet bo velik tisti dan, ko bo prišlo do umika tujih čet iz Berlina in Buiina, ko bo prišlo do nevtralnosti, če ne nevtralizacije Nemčije, ko bo torej prišlo do ustvaritve nevtralnega pasu. To bo velik dan, katerega mi podpiramo z vročo željo- K temu bi zelo mnogo pripomogla tudi zmaga, ki jo mi želimo nemškim socialdemokratom nad demokristjani, zmaga Ollenhauerja nad Adenauerjem.
(Iz «Avanti!»)
NEKAJ KORISTNIH NASVETOV ZA MSPODINJE
Pomenimo se o krompirju
Kader iz jugoslovanskega filma kV soboto zvečer#, ki ga je režiral režiser Vladimir Pogačič in ki je prinesel zadnje presenečenje v Pulju. Žirija je film uvrstila med tri nagrajene. Na sliki v ospredju Milan Srdoč
V naših krajih je krompir, lahko rečemo, vsakdanja jed. Je pa tudi redilen in vsebuje mnogo hranilnih snovi, ki jih človeško telo potrebuje. Najvažnejša snov v krompirju je škrob. Poleg tega so v krompirju še rudninske šoli, vitamin B in C ter nekoliko beljakovin. Beljakovin vsebuje res malo in še te se nahajajo tik pod olupkom. In če krompir lupimo preveč na debelo, še tisto malo beljakovin odvržemo. Najbolje je, če lupimo krompir potem ko je kuhan. Včasih meni kdo, da ie krompir strupen, ker vsebuje solanin. Pozneje pa so ugotovili, da je solanin le v kalčkih in tudi v olupku. Pač pa postane krompir strupen, če kuhan predolgo stoji. Ta čas se namreč neke bakterije hitro razmnožujejo in škodujejo človeku. Zato ne smemo u-živati postanega krompirja.
Krompir moramo, preden ga denemo kuhat, dobro oprati. Lupimo ga na tenko. K ognju pristavljamo star krompir v mrzli vodi, a novega v vroči. Medtem ko se kuha, ga mora voda pokrivati vsega. Solimo takoj, ko pristavimo k ognju Krompir se mora kuhati 15 do
IIIHItlinilllllllllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIItIHIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIHIMIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllltlllllllHIiMIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
-žLETEČI KROŽNIKU SO PONOVNO NA DNEVNEM REDU '
Če jih vojaški	krog
nas tudi znajistvemlti
Zagovorniki obstoja detečih krožnikov» imajo dve teoriji: po prvi so ti delo človeških rok, po drugi pa prihajajo iz vsemirja
Na račun mnogo večjih dogodkov v svetu, predvsem na račun novih vrst orožij in drugih podobnih zadev, smo dalj časa uživali mir pred «leteči-mi krožniki#, sedaj pa se vesti in opisi «letečih krožnikov#
ponavljajo z nekako vztraj-nje i mednarodno vpraša- nostjo in kar da najbolj mi-
Donald Rich ima komaj 13 let. Kljub temu je v elektrotehniki ze tako podkovan, da ;e sam sestavil svojega robota, ki ga je krstil za «Hobertmneja». Robertrone se lahko sam premika, dela tudi račune, odgovarja na telefon in more tudi pobrati ali premakniti predmete
'ttUMmiiiimiiiiititiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiUlMiiiiiuiiiliiMitiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiii
POLEMIKA O OBNAŠANJU ANGLEŠKE KRALJICE
Upokojeni huzarski narednik oklofutal lorda Altrinchama
Njegove kritike dvoru dobivajo vedno več pristašev
Lord Altrincham se je konč-
Pojavil tudi na televiziji. polemiks o njegovem članku, 'f kaierem je kritiziral angle-sko kraljico in ji očital pred-''sem. da dvor ne gre z du-hom časa itd., se je na moč j^zvnela, in sedaj so ga pova-“'h še na televizijo. Tam je bfedsinočnjim odgovarjal na beka vprašanja.
Najprej je dejal, da zelo obžaluje, kr r se je moglo militi,	da	je	kraljici sovražen.
potem pa je bolj obširno razlagal o namenu svoje kritike.
eial	je,	da	je nameraval	do-
s«Či,	da	bi	se atmosfera	na
dvoru spremenila. Dvor oprav-he tisto, česar vlada ne more. "hi vladarica bi si morala la-^r;di	druge	svetovalce in	so-
delavce, kajti edino prtdstoj-n|k lahko menja osebje. Zato j® šla kritika na kraljico. Gle-116 njenih govorov p« «* je
vedno občutilo, da niso to njene besede, ker so ji drugi govore pripravljali in niso skrbeli, da bi pri tem rabili kolikor mogoče njene besede. Kako vse drugačni bi bili njeni govori, če bi jih ona sama sestavljala.#
Lord Altrincham je dejal, da je že prej po zasebni poti načel to vprašanje, vendar pa ga m na ta način razčlenil.
Ko je lord odhajal iz televizijske postaje je stopil k njemu neki moški ter ga oklofutal, rekoč; «To je zaradi tega, ker si zasramoval našo kraljico!# Bolem sta ga odvedla dva agenta. Lord je pozneje povedal, da *je bil udarec lahek in ni bilo treba iskati pomoči#.
Napadalec je (13-letni Burbid-ge, upokojeni narednik in je bil v prvi svetovni vojni pri huzarjih. Je član lige lojalnih
in bo že jutri razprava na sodišču proti njemu.
Burbidge je dejal, da je vsak civiliziran moški dolžan braniti žensko, ki se sama ne more braniti. «Sem dober Anglež in vsakdo na mojem mestu bi storil prav tako. Storil sem natanko tisto, kar bi tudi princ Filip z velikim zadovoljstvom storil.#
#Zvcza proti surovim športom# pa je objavila izjavo, v kateri pravi, da se strinja z Altrinchamovim mnenjem. «Lord Altrincham je poved d tisto, kar bi moralo biti rečeno že mnogo prej. Lahko mu torej za njegov pogum čestitamo# Na koncu pravi ta izjava, da se javno in socialno življenje ne more več imeti za last tistih, ki se posvečajo lovu, ribarjenju m športnemu streljanju.
sliti, je to, da pri opisovanju novih «letečih krožnikov# ne zasledimo le imena navadnih ljudi, laikov, pač pa tudi imena strokovnjakov in celo ljudi, ki vodijo radarske naprave. Te vesti prihajajo predvsem iz Kalifornije in ker gre za opise strokovnjakov, za ljudi, ki so nekoliko bolj upozna-ni z zadevo in razpolagajo z dovolj natančnimi tehničnimi napravami, verjetno zgodbe o »letečih krožnikih# ne bodo kar od jnuh. Kaj Rudnega torej, če povprečen človek išče odgovor na vse tO?
V našem naslednjem članku prav tako ne bomo mogli dati točnega odgovora, ker tudi vrsta člankov, ki jih imamo na razpolago, in kopice knjig, iz katerih posnemamo podatke, nam ne dajo točnega odgovora, zato je tudi tisti, ki se nekoliko podrobneje s tem ukvarja, dejansko le malo več poučen o vsej zadevi, kot povprečen človek. Vedeti namreč moramo, da v kolikor je na stvari zares nekaj, bo to še dalj časa ostalo v tajnosti najožjih krogov Pentagona ali moskovskega generalnega štaba ali pa kake druge podobne instance v kaki drugi prestolnici. Vsekakor pa ne bo odveč, da se ob zadevi o ((letečih krožnikih# nekoliko pomudimo in pogledamo vsa stališča v zvezi z njo.
Prvič so aleleči krožniki# prišli v dnevno kroniko 24. junija 1947, ko je neki ameriški zasebni letalec po imenu Kenneth Arnold opisal leteči krožnik, ki naj bi ga bil videl ;z svojega letala med poletom. Njegovi fantastični zgodbi se je nato pridružilo nešteto drugih bolj ali manj podobnih zgodb o čudnih letečih objetk-tih, ki so imeli najrazličnejše oblike, predvsem obliko krožnika ali cigare. Skupno s to kroniko so se v dnevnih opisih teh pojavov pojavili tudi opisi podobnih primerov v preteklosti in danes bi bilo malone nemogoče zbrati vso to snov in si ustvariti sliko pojava, ki je včasih zajel že tolikšen obseg, da je začenjal ustvarjati že določeno psihozo.
Kaj pa pravijo o tem uradni krogi? Predvsem moramo takoj pribiti, da sta s to zadevo prizadeli dve vrsti strokovnjakov, pa čeprav vsaka s svoje plati. Na eni strani imamo vojaške kroge. Vojaški krogi, predvsem letalstvo, i-majo nalogo, nadzirati ozračje. Drugi znanstveniki, in tu mislimo predvsem na astronome, pa se s to zadevo ukvarjajo z drugega, povsem znanstvenega vidika. Kako so ti reagirali na vse to? Smemo trditi, da so tako vojaški kot tudi znanstveni krogi v začetku vsak obstoj letečih krožnikov zanikali in to je trajalo dalj časa. Ko pa je' zadeva zavzela širši obseg, ko so se v tisku pojavljali več ali manj že znanstveni opisi in teorije, so se tudi ti krogi morali lotiti stvari bolj konkretno. IF stanovljene so bile za to posebne komisije, katerim so bila dana na razpolago vsa u-strezna sredstva. Njihova dejavnost se je razširila na zbiranje podatkov in pričanj in se je zavlekla že v leto. Toda zaključek ni dovedel do *-notnega sklepa. Skoraj za vsak primer so našli ustrezno znanstveno rar.lago, vendar je tu in tam ostal kak primer, za katerega m bilo razlage,
Posebno velja to za vrsto primerov, s katerimi so se u-kvarjali ameriški uradni krogi, ki so to zadevo obravnavali javno. S to zadevo se je u-kvarjala predvsem ameriškz organizacija, ki jo pozname pod kratico UFO (Unidenti-fied Flymg Objects). Iz gornjega sledi, da ameriški vojaški krogi niso mogli dati zaključnega negativnega odgovora.
Kaj pa drugi znanstveniki? Ti so bili vedno in so še danes na stališču, da ((letečih krožnikov# ni. Glavni zastopnik te struje je prof. Menzel z astrofizične fakultete ha-vardskega vseučilišča, ki ie glede tega napisal celo knjigo in skušal v njej pobijati vsako hipotezo o «letečih krožnikih#. Toda kdor je ie razlage proučil, je imel vtis. da se je mož spuščal v tako zapletene razlage in odgovore, da ni na koncu prepričal nikogar.
Ce torej vzamemo v poštev vse, kar smo doslej navedli, sledi, da uradno nihče ne zanika obstoja (delečih krožnikov# in da je torej verjetno, da vendarle obstajajo leteči objekti, ki smo jih krstili za »leteče krožnike#.
Ce pa je temu tako, se nujno postavlja vprašanje, od kod ti predmeti? Glede tega je več teorij, ki vso zadevo še
stavki. Po prvi naj bi bili »leteči krožniki# delo človeških rok. Potemtakem jih tajno grade nekje na Zemlji in jih uporabljajo v doslej še neugotovljene namene. Po drugi predpostavki pa prihajajo leteči krožniki kot «vsemirska letala# od drugod iz vsemirja in jih torej izdelujejo hipotetična ljudstva, ki prebivajo na bližnjih ali daljnih planetih.
Te hipoteze imajo že svoje slovstvo. Znano je namreč, da se je že marsikdo ukvarjal i načrti letal, ki bi imela obliko disica. Nekaj takih načrtov so že uresničili. Nikomur pa še ni uspelo niti v teoriji izdelati letalo, ki bi moglo i-meti tiste izredne značilnosti, ki se pripisujejo letečim krožnikom. Gre tu ne le za brzi-no 5 ali celo 10 tisoč ‘km na uro, ampak predvsem za izredno elastičnost v kretanju ((letečih krožnikov#, za neverjetne akrobacije,. kakršnih hi noben človeški organizem v 'e-talu ne mogel prenesti. Nadalje se postavlja vprašanje, kako bi bilo mogoče, da bi nekomu na Zemlji v sedanjih razmerah uspelo sploh ohraniti v tajnosti že samo gradnjo takega letala. In vendar najdejo strokovnjaki odgovor tudi na to. Renato Vesco iz Genove je visokokvalificiran ae-rotehnični strokovnjak in v
PROGRAM BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Predvčerajšnjim so objavili uradni program beneškega filmskega festivala. Letošnji beneški filmski festival je 18. po vrsti in bodo na njem prikazani sledeči filmi: 25. t. m. bo na programu film španskega režiserja Ladislava Vajde «Un angel volo sobre Bro-klyn», naslednji dan pa bodo predvajali jugoslovanski film nSamo ljudje#, ki ga je režiral Branko Bauer in ki se na puljskem festivalu ni kaj dobro obnesel. 27. avgusta bo na programu ameriški film «Something of Value# Richarda Brooksa, 28. pa Nicholasa Raya film nAmere Victoircs. naslednji dan bo na vrsti britanski film «The Story of Ester CostellO» Davida Millerja. 30. avgusta pa mehiški
film «Los salvajes#, ki pa je iiiiiiiimiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiMiinliiiiHiiiiiiiiiiiiiHiimimuiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiim ; re-jraj Rafael Baledon 7adnji
| dan tega meseca se bodo predstavili Ja ponči s svojim fil-
bolj zapletajo. V glavnem pa | kratkem bomo v knjigarnah prihajata v poštev dve predpo- že našli njegovo obsežnejše
delo vprav o tem. On skuša prikazati, da so «leteči krožniki# proizvod človeških rok in razuma. Kar se pa druge predpostavke tiče, je njen največji zagovornik Američan Donald Ke.vhoe, katerega podpirajo številni znanstveniki predvsem iz anglosaškega sveta.
20 minut. Takoj ko je kuhan, vodo odlijemo, vendar pa ga še nekaj minut pustimo ,v loncu, da se popolnoma posusi. Na ta način postane bolj močnat.
Krompir uporabljamo kot samostojno jed, pa tudi kot-prikuho. O krompirjevih jedeh pa se bomo bolj podrobno pomenili prihodnjič.
Zelenjava lepša kožo
Tista ženska, ki nima prav čiste kože, je mnogokrat vsa obupana. Največkrat ne ve vzroka, zakaj ima tako kožo, in potem skuša na vse načine odpravljati tiste pege, pike .n mozolje s kože. Se maže in drgne, se gladi in ovija. Uporablja mastne in suhe kreme, kapljice in obkladke ... A vse nič, oziroma kaj malo pomaga. Treba je najprej ugotoviti razlog, da je koža taka. Največkrat je neprimerna hrana kriva, da je tako. Slaba prebava, premalo rudninskih snovi v hrahi, premalo bakterij, ki pospešujejo prebavo. Jemljejo odvajalna sredstva, a se ne zavedajo, da so v naravi pripomočki. ki jih lahko dobimo in ne vemo zanje.
Naravno zdravilo za to je jogurt. Uživajmo ga vsak dan in videle boste, kako se vam bo prebava sama od sebe u-redila.
Potem pa zelenjava. Premalo je uživamo in nepravilno pripravljeno. Sedaj, ko je zelenjave vsake vrste na pretek, v mestu in na deželi, si io lahko privoščimo. Ker morda nimamo ne časa ne priložnosti, da bi kuhale doma, ali pa ker ne moremo k vsaki jedi pripraviti zelenjave, ki bi jo morale uživati, zato je priporočljivo, da napravimo iz. zelenjave sok. In tega potem pijemo, kadar je treba, zlasti zjutraj, pa tudi zvečer. V taki pijači dobi organizem dovolj potrebnih vitaminov. In tudi vseh drugih snovi, ki jih ima zelenjava in ki se s kuhanjem uničijo. Tudi v surovi solati se nam izgubijo te snovi, ker ne prežvečimo solate tako dobro, da nam ne bi šlo nekaj v izgubo.
Kdor popije torej pol litra zelenjavnega soka na dan, se bo kaj kmalu bolje počutil, u-redila se mu bo prebava ’n kar naenkrat, ne da bi se prav
zavedel, se bo dobro počutil.
In kar je zlasti za ženske zelo važno; koža bo postala spet lepa, čista in mehka. Dobila bo spet veselja do dela in do življenja. A to s samo pol litra zelenjavnega soka na dan!
 «»-------
Drobni nasveti
Duh po dimu izgine
Kadar je v sobi le preveč zakajeno, ni potrebno odpreti okna, da bi duh po dimu odpravili. Zadostuje postaviti v sobi posodo s svežo vodo in v pol uri v sobi ne bo več dišalo po dimu.
Zadah po česnu
Česen je zelo zdravilen in marsikdo bi ga užival, če ne bi potem tako neprijetno dišalo iz ust. Toda to se kaj lahko da odpraviti. Ce popijemo kozarec mleka ali pa če žvečimo nekaj listov peteršilja. Tudi kava odvzame duh po česnu.
Neorodušen zamašek
Skozi navaden zamašek lahko pride zrak v steklenico. Ce pa hočemo steklenico tako zamašiti, da zrak ne bo mogel skozi Zamašek, namakamo zamašek nekaj časa v olju in potem prav gotovo ne bo mogel zrak skozenj. Dobro je tudi, da se potem še vrat tako zamašene steklenice pomoči v raztopljen parafin.
Da steklenica ne poči
Steklenica ali kozarec ali pa vsaka druga steklena posoda, v katero nameravamo vliti kako vročo tekočino, nam pri tem kaj rada poči. To lahko preprečimo, če postavimo posodo, medtem ko vlivamo vanjo vročo tekočino, na mokro krpo. Potem gotovo ne bo počila.
Parket škriplje
Zelo je neprijetno, če škriplje parket, zlasti če bi radi hodili po sobi v času, ko drugi spijo. Škriplje zaradi tega, ker je presuh ali pa če so deščice preslabo pritrjene. Škripanje preprečimo tako, da namažemo parket s tekočim voskom. Na liter bencina denemo 25 dkg naribanega voska in pustimo, da se popolnoma raztopi. To se po navadi zgodi v enem dnevu. S to mažo premažemo parket. Gledati moramo, da pride maža tudi v špranje.
Izšle so knjige Slovenske Matice
Namesto odpadle literarne zgodovine izdaja Zgodovine ruske likovne umetnosti
Najstarejša slovenska knjižna ustanova Slovenska Matica, ki je lani praznovala devetdesetletnico svojega obstoja, je te dni razposlala svojim članom knjige letošnje serije. Tako so naročniki dobili roman Bena Zupančiča eSedminas. Druga knjiga je nadaljevanje Rousseauje-vih «7zpovedi», Doslej sta v dveh letih izšli dve knjigi tega znamenitega dela francoske kulture, letos pa je z izdajo tretjega dela slovenska izdaja zaključena. Zal pa se je zakasnila izdaja tretje knjige, ki jo bodo naročniki dobili šele jeseni.
Kot je znano, se je Slovenska Matica lotila pomembnega dela, izdajanja slovenske literarne zgodovine, Lani je izšla prva knjiga tega vcli-kega dela, ki obravnava slovensko književnost od njeni h začetkov pa do razsvetljenstva. Obsežna knjiga velikega formata, ki je delo naših najvidnejših literarnih zgodovinarjev, je bila deležna tako toplega sprejema, da je bila v kratkem času razprodana. Ze samo to dokazuie prepotrebnost takega dela, ki naj bi v strokovno neoporečni obliki, obenem pa vendarle ne pretirano znanstveno visoko, obdelalo celotno slo-vensko književnost. Za dru-go knjigo, ki naj bi izšla It-
tos, je vladalo prav'tako veliko zanimanje. Zal pa je e-den izmed sodelavcev, ki je sicer stalno zagotavljal svoje sodelovanje, nenadoma odpovedal in ni prispeval svojega sestavka. Tako je kljub vsemu prizadevanju urednika celotne izdaje profesorja Lina Legiše prišlo do tega, da druga knjiga slovenske literarne zgodovine letos ni mogla iziti. Delo sodelavca, ki je odpovedal svoj prispevek, je moral prevzeti drug, in tako bo nadaljevanje slovenske literarne zgodovine izšlo šele prihodnje leto. Založba in uredništvo pa zagotavljata, da bo prihodnje leto druga knjiga tega pomembnega dela gotovo izšla.
Namesto odpadle literarne zgodovine pa si je Slovenska Matica pomagalu iz zadrege s tem, da je pripravila slovensko izdajo Zgodovine ruske likovne umetnosti, ki jo je napisal prof. dr. Vo-jeslav Mole. Dr. Mole je naš rojak, vendar pa že desetletja živi na Poljskem, kjer v Krakovu na tamkajšnji u-niverzi predava umetnostno zgodovino. Velja za dobrega poznavalca ruske likovne u-met no s ti in je tej posvetit knjigo, ki je pred dvema letoma izšla v poljščini. Slovensko izdajo bo pripravil prevajalec France Vodnik.
VLJUDNOST NIČ NE STANE
Kako pozdravljamo
Nekateri ljudje ne znajo pozdravljati. Da, še na misel jim ne pride, da bi morali pozdraviti, ko stopijo v hišo, ali ko srečajo znanca. Nič. Začne kar govoriti, kot bi se tisti dan že večkrat videla. To ie dokaz pomanjkanja vljudnosti, dokaz njegove slabe vzgoje ali pa dokaz njegove nevzgoje. Se pes, ki je le žival, pomiga z repom, kadar sreča znano osebo. To je najmanj, kar napravi, čeprav ni pes še nikoli nič čul o lepem vedenju. Ko pridemo torej v hišo ali stanovanje ali v sobo, v urad, pozdravimo s pozdravom, ki je tistemu delu dneva primeren. Zjutraj pravimo uDober dan!* ali «Zdravd!*, a zvečer pozdravimo z «Dober večer!* Ko odhajamo tudi pozdravimo, le da je tedaj pozdrav nekoliko drugačen. Pravimo «Zdravo/» ali «Na svidenjeJ» ali «Lahko noč!*.
Kdo pozdravi prvi? Moški
če ima moški klobuk ali kapo, se odkrije.
k znaš smejati?
Smešno vprašanje, ne? Ne! Le glejte okrog sebe, pa boste videli, kako čudno se nekateri smejejo. Mnogi se smejejo na ves glas, tako da jih je daleč slišati. Drugi pa se sploh ne znajo zasmejati tako, da bi človek imel občutek, da se
...	žensko, mlajši Starejšega, timom	«Ubaquruma»	(otroški	...	.	,	„	.
„	isluzbenec	sefa.	Pri	pozdravu
voziček), ki ga je režiral zna- I	'	'
. .	..	, ,	se obenem	lahno	priklonimo,
ni innonskt režiser Tomotaka
Tasaka.
Prvi italijanski film bo na programu šele 1. septembra.
Tega dne bodo predvajali Ca-stellanijev film el sogni nel cassetto#. 2. septembra bodo Francozi na vrsti s svojim filmom «Oeil pour oeiht ali po naše eoko za oko«. Film je režiral	znani	francoski	reži-
ser Capatte, ki je v svetu dovolj dobro znan. 3. septembra so na vrsti spet ZDA, To pot bodo pokazale Zinnermantto« film «A hatful of rain» (dežja poln klobuk). Za ZDA ie na vrsti Indija, ki se predstavlja s filmom eAparajitor,
(povabilo), ilm je režiral Sa-tgajit Ray. Petega septembra so spet Japonci na prsti s Kurasauiovim filmom uKumo-nosu D j o# (krvavi prestol).
Naslednji dan bodo predvajali Viscontijev film eBele noči#. ki se je uveljavil že v Cannesu, zadnji dan pa bodo Rusi pokazali Braunov film «Mal-va». 8. septembra, ki je zadnji dan letošnjega festivala, se bo ponovno pojavila Francija s filmom aPorte des U-l as», ki ga je režiral Rene Clair. Ta film pa se zdi, da bo že izven letošnjega kon-kurza.
Ce velja gornji program šele za konec meseca in začetek prihodnjega, se danes začenjata v Benetkah kar dve kinematografski manifestaciji in obe sta mednarodnega značaja. Danes se v Benetkah odpre mednarodna razstava kinematografske literature in ti-ska,
Hkrati s to razstavo pa bodo danes v Benetkah odprli še retrospektivno razstavo filmov, ki obravnavajo izključno umetniške motive,
smejejo zato, ker je tisto v resnici smešno. S stisnjenimi ustnicami, stisnjenimi zobmi, na moč prisiljeno. Taki niso odkriti. Smeh je izraz notranjega človekovega razpoloženja in tudi človekovega značaja. Nekateri dajejo take glasove od sebe, ko se smejejo, da je na moč podobno riganju. Tak smeh ni spodoben. Tudi če je preglasen, ni spodoben. Toda tudi smehljati se ni vselej spodobno. Tako, kot smo rekli zgoraj, s stisnjenimi zobmi, pa sploh ne- Smeh naj bo prisrčen, spontan in v resnici naraven.
Ko podajamo roko
Tudi roke mnogi ne znajo podati. Zlasti: kako podajemo roko? Prav narobe je, kot vri pozdravu: starejši ponudi roko mlajšemu, ženska moškemu itd. Tisti, ki je po stopnji višji, prvi ponudi roko. In potem si stisneta. Kako stisnemo roko? Včasih ima človek občutek pri stisku roke, da je prijel mrzlo telo kače, Samo položi roko v vašo, a roka o-stane brez vsakega življenja, kot mrtva je. Mrzla, Tako ni spodobno, pa tudi ne lepo. Kaže obenem na nič kaj dober značaj človeka. Seveda pa se tudi ne spodobi, če stisnemo roko tako močno, da onemu kar roka otrpne, ali pa da od bolečin kar zakriči. Tudi to ni lepo ne spodobno. Stisk roke naj bo torej srednji. Tudi po tem, kako nekdo stisne roko, presojamo njegov značaj.
GET Your MAN" PERFUME
(■»m«;."
— Ce je dober ta parfum, vprašajte.. In še kako! O-glejte si le ono gospo, ki gre pravkar mimo. Pred šestimi leti si ga je tudi ona kupila stekleničko .
Goriško-beneški dnevnik
Seja občinskega odbora
Skorajšnji obisk župana iz Beljaka v Gorici
Dobrodošle bi bile predvsem sodelovanje in kulturne izmenjave med Gorico in republiko Slovenijo • Več upravnih vprašanj na dnevnem redu
V odsotnosti župana, ki je na letnih počitnicah, je torkovi seji občinskega odbora predsedoval najstarejši odbornik dr. Poterzio. V začetku seje so odborniki odobrili besedilo lepaka, ki ga bo danes nalepila po mestu goriška v proslavo 41-letnice vstopa italijanskih vojaških oddelkov v Gorico. Občina bo ob tej priliki položila tudi nekaj vencev pred razne vojaške spomenike v mestu in na Oslavju.
Nato je dr. Poterzio obvest’1 odbor o skorajšnjem obisku župana iz Beljaka dr. Tim-mererja in skupine občinskih mož, ki se bodo v našem mestu po ogledu zanimivosti sestali z upravitelji občine in se pomenili o kulturnem sodelovanju med dvema mestoma, obnosno med Goriško in Koroško. Kako radi bi gori-
ški Slovenci slišali, da bi prišlo do takih srečanj tudi med zastopniki kakega bližnjega j slovenskega mesta onkraj me-] je in našimi občinskimi mož-j mi, da bi se v duhu medsebojnega sožitja in sodelovanja pomenili o kulturnih izmenjavah, ki bi lahko samo koristile nadaljnjem razvoju dobrih odnosov med sosednima državama in narodoma, ki živita skupno na istem o-zemlju.
Ostali del seje je bil posvečen reševanju navadnih u-pravnih vprašanj. Občina je sklenila, da bo poravnala račun 815.000 lir za vzdrževanje mladoletnih pri raznih zdravstvenih in pedagoških zavodih. Poravnala bo tudi znesek 1.500.000 lir za zdravila, ki so jih brezplačno dobili občinski reveži in onemogli
MiiiifuimiiHiiiiiiitimHiiiitiiimiiiiiiiiHmiiitfiitMHiiiHiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiumHHimit
Seja pokrajinskega odbora
Dodeljena nagrada pokrajine visokošolcu iz Tržiča
V torek zvečer se je se-ital pokrajinski upravni od-)or, ki mu je predsedoval >dv. Culot. Najprej je pregle-lal in odobril prošnje, v ka-erih so prebivalci naše po-crajine zaprosili za gradnjo joti na zemljiščih, ki vodijo lo pokrajinskih cest Trst-Vi-lem in druge ceste proti na-elju Viola.
Odobril je tudi dražbo za ličarska dela na novem teh-lično-trgovskem inštitutu v iorici. Pokrajinskemu lovske-nu odboru so dcflbčili izre-len prispevek v znesku 268 isoč lir. Ker bo kmalu dogra-ena stavba za stanovanja u-lužbencev pokrajinskega zaroda za pomoč dojenčkom, so »dborniki sklenili, da bo po-crajina poravnala stroške .010.400 lir za električno na-jeljavo. Ogradili so tudi hijenski in profilaktični labora-orij, kar bo stalo pokrajino 194.400 lir.
Na prcfšnjo ustanove «Friu-i nel mondo» bo pokrajina joklonila «Stadio italiano« iz lantiaga v Cileju marmornato jloščo, v kateri bo vklesan ;rb pokrajine in njeno ime. ra plošča bo z ostalimi plo-čami pokrajin, iz katerih so ‘migrantje, ki žive v Cileju lokaz, da domovina ni pozabi-a nanje.
Končno je pokrajinski od-jor podelili nagrado 25.000 ir visokošolcu Claudiu Oli-/atiju iz Tržiča, ki je imel liplomsko tezo lokalnega zna-•aja »Regulacijski načrt meda Tržiča«
IZ STANDREZA
Izlet prosv. društva septembra v Koper
Prosvetno društvo iz Stan-Jreža obvešča, da bo prve Jni septembra priredilo celu-inevni izlet v Koper. Vsi, ki se bi radi udeležili lepega iz-
leta, naj se javijo za informacije in podrobna obvestila pri Emilu Paškulinu :n Alojzu Tabaju v ŠtamJrezu.
11. in 12. avgusta «Praznik napredka* v Doberdobu
Kakor vsako leto, priredi tudi letos sekcija KPI v Doberdobu poletno prireditev pod geslom «Praznik napredka«.
V nedeljo popoldne bo v vasi ina prireditvenem prostoru priložnostni govor, več šaljivih iger in nato ples, ki bo pričel ob 20. uri.
V ponedeljek pa bo ob 20. uri ponovno plesna prireditev, na kateri bodo Doberdobci :n gostje izvolili najlepso dekle tega praznika.
IIMIHIIIIIllllllllHIIIHIIMIIIIIIIMlIMIItllllllllllllllllltlllltllllllflllllUlllllUinillfllllltllllllllfllllll
Trčenje dveh avtomobilov poleg mirnskega bloka
Izletnik is Piacenze je ustavil avtomobil na nevarnem ovinku - Na srečo ni bilo žrtev
v maju in juniju. Končno je odbor določil še vsoto 108.000 za kritje stroškov za nabavo goriva za 1. semester prihodnjega šolskega leta v trgovskem zavodu v Gorici.
Ker bodo v novi šoli v Stra-žicah letos poučevali tudi v štirih novih učilnicah, bo občina krila 1.400.000 lir izdatkov za nabavo potrebne opreme.
Po neuspelih pogajanjih
Številni sestanki uslužbencev del. zadrug
Od ponedeljskega sestanka med sindikalnimi zastopniki vseh treh organizacij in zastopniki delavskih zadrug iz Trsta so uslužbenci delavskih zadrug iz naše pokrajine u-pali, da bo prišlo do rešitve mezdnega spora, ki traja že dovolj dolgo. Toda kakšno je bilo presenečenje sindikalnih zastopnikov, ko so člani vodstva zadrug iz Trsta celo izrazili namen poslabšati ekonomski položaj upravnikov delavskih zadrug v naši pokrajini in to proti pokrajinski pogodbi za uslužbence v trgovini.
Sindikalni zastopniki so seveda ogorčeno zapustili sejo in za včeraj ob 14.30 napove-doli prvi skupni sestanek v Gorici vseh uslužbencev delavskih zadrug iz Gorice. Moše in Ločnika, na katerem se bodo s prizadetimi pogovorili o nadaljnji akciji za u-resničitev zahtev, kot so jim v Rimu obljubili. Danes ob 1430 pa se bodo sestali v Tržiču uslužbenci del. zadrug iz Zagraja, Ronk, Tržiča in Gradiške. V Krminu pa bo prav tako danes zvečer sestanek uslužbencev zadrug iz Krmina, Brazzana in S. Lorenza.
Danes so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 14.30 in sicer 29,4 stopinje C, najnižjo pa ob 5. uri 17,8 stopinj C.
Ko se je včeraj ob 14.15 vozil 23-letni Silvo Godina iz Gorice Ul. Cappuccini 1 z lastnim avtomobilom «1100» v Sesljan ni mogel, kljub vsej dobri volji v bližini bloka pri Mirnu na glavni cesti Gorica-Trst preprečiti trčenja z avtomobilom, ki je bil tik za nevarnim ovinkom. Ko se je Godina pripeljal izza ovinka, se ga ni mogel izogniti, ker je z nasprotne strani privozil velik tovornik. Avto za ovinkom je bil iz Milana in ga je vozil Giacomo Barone. Zdi se, da si je hotel izletnik ogledati mejo in je pozabil na
prometne predpise. Laže sta bili poškodovani le obe vozili; Godeasu in Baroniju pa se ni zgodilo nič hudega.
Pod okriljem ZSPD v Gorici gostuje SNG iz Trsta v soboto 10. avgusta ob 20. uri
na PROSTEM v STANDREZU
s komedijo J. Patricka »VROČA KRl» in v nedeljo 11. avgusta ob 20. uri
g Pregarčevo veseloigro «SAGRA»
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli in eno uro pred predstavo pri blagajni na dvorišču Konzumne gostilne.
Majhna nezgoda mladega Sovodenjca
Ko se je včeraj 28-letni Mario Marušič iz Sovodenj, z bivališčem v Gorici Ul. Carduc-ci 11, vračal z vespo iz Sovodenj na delo v podjetje Cel-chi na Tržaški cesti, mu je na pokrajinski cesti nekaj metrov pred Standrežem spodrsnilo. Mladenič je padel, vendar'se je zaradi lažjih poškodb lahko sam aapeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu obvezali rano na levi rami in desnem kolenu. Zdi se, da bo ozdravel v nekaj dneh.
Nesreča delavca
Včera ob 16.30 so pripeljali z rešilnim avtom ZK na sedež INAILA 24-letnega delavca Alfreda Vendrona iz Gradiške, ki si je pri delu v predilnici v Podgori s strojem poškodoval desni palec.
Športni dnevnik
V okviru priprav za svetovno kolesarsko prvenstvo
Belgijec Derycke dosegel včeraj že drugo letošnjo veliko zmago
kreole Baldini je bil drugi s časom zmagovalca kakor tudi Conterno, ki je bil tudi ne nedeljski dirki tretji
Birtda določil reprezentanco za Waregem
VARESE, 7. — Po današnji dirki «Po treh dolinah Vare-seja« je tehnični komisar Bin-da sporočil imena osmh dirkačev in rezerve za svetovno prvenstvo v Waregemu.
Reprezentanco sestavljajo: Ercole Baldini, Pierino Baffi, Guido Boni, Nino Defilippis, Aldo Moser, Gastone Nencini, Arrigo Padovan, Alfredo Sab-badin; rezerva:	Alessandro
Fantini.
VARESE, 7.	— Današnja
227 km dolga dirka «Po treh dolinah Vareseja« je poteka-
stvom Astrue. Bonija in Ve-lucchija izgubila dva člana, medtem ko sta se od glavnine odtrgala Baffi m Barale Germano, ki sta na vrhu dohitela prve. Tu je vozila omenjena trojica — Astrua, Boni in Velucchi — 15” pred De Gasperijem in Barale Giusep-pom ter 25" pred sedmorico; Fini, Padovan, Bartolazzi, Pel. legrini, Fantini, Baffi in Barale Germano. Proti Malnate (144 km) je bilo na čelu nekaj čez 20 dirkačev. Medtem ko so najboljši prevozili prv
la po progi, ki je bila dolga ,^r0® v ^	,so	za	di*u£i
75 km in so jo tekmovalci trikrat prevozili: od Vareseja do Luina ob Lago Maggiore (31 km), kjer so se obrnili k Luganskemu jezeru. Tega so dosegli po dobrih 40 km vožnje in nato so vozili ob njem 10 km. Proga je nato vodila mimo Viggiu do Malnate, kjer je dosegla najbolj južno točko ter se obrnila zopet proti Varescju, do koder je bilo še kakih 5 km.
Dirkači so se spustili v dir točno ob 12. uri. Malo prej se je končalo kontrolno delo in pečatenje. Zadnja sta bila na vrsti Francoza Louison Bo-bet in Geminiani, ki sta prispela včeraj popoidne brez Gauthiera. Formalnosti pred dirko so se pričele ob 8,20 in sicer so se prvi predstavili Carrea, Ponzini ter bivši svetovni prvak Nemec Mueller.
Ob 9,15 je prišel Albani, uro pozneje pa spoštovanje zbujajoča belgiska četvorica z značko Faema: Van Loy, Derycke,
Schils in Van Daele. In zopet točno uro pozneje se je pojavil dirkač, ki ga je množica najboi navdušeno sprejela in kateremu bo mogoče res še kdaj pozneje uspelo, da bodo množice v njem videle novega Coppija ali Bartalija.
Bil je Baldini.
Od 12 dirkačev, med katerimi Binda izbira tiste, ki bedo zastopali Italijo na svetovnem cestnem prvenstvu v Wa-regemu, jih je na startu ie osem. Nencini in Defilippis sta se namreč vrnila v Francijo na razne bolj donosne nastope. Verjetno sta že imela zagotovilo, da bosta med izbranci, tudi če se današnje dirke ne udeležita. Carlesija ni bilo, ker se je v nedeljo ranil, Sabbadin pa je ostal doma, da se odpočije, kar se je zdelo bolj pametno; mesto v reprezentanci si je namreč že zagotovil.
Ob startu je sijalo sonce, ki pa ni prehudo pripekalo zaradi delne oblačnosti. Takoj so nekateri dirkači pobegnil, toda pri Luinu (31 km) so bili zopet vsi skupaj. Kar 28 dirkačev se kmalu za tem odtrga.
Pri Viggiu je bil na vrhu strmine prvi Fini, ki je bil nekaj metrov pred ostalimi.
Skozi Varese je prvi privozil Pettinati, ki se mu je skušal pridružiti Masocco, pa ni u-spel. Pač pa je to uspelo Bo-niju tako da sta pri Bederu (86,7 km) bila za 15” pred drugimi zasledovalci, medtem ko je bila glavnina 2’ zadaj.
Onstran Luina pa je potegnil Padovan, za njim pa Urmidio,
Boni, Negro in Bertoglio. Pri 112 km je Fini pripeljal ostale k prednji petorici. Ko so vozili drugič po strmini proti Viggiu, je skupina pod vod-
- KINO
CORSO. 17.00; «Zlata kuga«, Ivan Desny.
VERDI. 17.00: »Banditi v mestu ločitev«, v cinemascopu
VITTORIA. 17.15: »Krvoločni«, Wilmann; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ?«.
CENTRALE. 17.00: «Veukam», J. Gabin; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ?«.
MODERNO. 17.00:	»Zelem
zmaj«.
POLETNI KINO. 21.00: »Neapelj, zemlja ljubezni«, M. Fiore.
krog potrebovali le tri minute več.
V vodilni skupini nastajajo ves čas spremembe zaradi tega, ker se stalno vadečim pridružujejo še drugi, ki čutijo, da se bo lahko vsak čas pričela odločilna bitka za prva mesta. Pri tretji vožnji skozi Luino (180 km) sta zbežala Velucchi in Zamboni, ki sta si do 195 km pridobila 45” naskoka pred 30 dirkači, k' jih je vodil Boni, in 2’ pred skupino Bobeta in Baldinija. Na strmini pri Viggiu sta morala Velucchi in Zamboni popustiti in dohiteli so ju Mo-ser, Fornara Barale Germano, Astrua, Conterno, Tosatc, ki so v tem redu prešli vrn 15” pred Baffijem in Fallari-nijem. ter 25” pred skupino v kateri sta tudi Boni in Padovan.
Približno 5 km pred ciljm je po strmini z vrha pri Viggiu privozilo nedaleč za prvo sedmorico drugih 19 dirkačev, med katerimi so bili ze tudi Bobet, Derycke in Nemec Junkermann. Pri vstopu v Varese sta se prvim sedmim pridružila Baffi in Fallarin; in vsa devetorica je upala, da ji bo uspelo obdržati do cilja 200 m prednosti. Toda med vožnjo skozi Varese so se pozicije že močno spremenile in na dirkališču Masnago se je odigralo še zadnje poglavje. Po zadnjem ovinku je namreč privozil v silovitem fiinišu Belgijec Derycke, ki je gladko orehitel Baldinija in Con-terna.
Tako je Belgijec dosegel letos že drugo pomembno zmago. Njegova prva letošnja zma-
VRSTN! RED NA CILJU:
1. Germain Derycke (Bel.) 6.05’21”;	2. Baldini (It.),	3.
Conterno (It.),	4. L. Bobet
(Fr.),' 5. Cassano (It.), 6. Fantini (It.),	7. Junkermann
(Nemč.), 8. Fornara (It.), 9. Boni (It.). Slede še drugi v času zmagovalca ter nato o-stali v kratkih presledkih.
ga je namreC bila na dirki Liege - Bastogn - Liege. Baldini je z drugim mestom u-
trdil vodiini položaj na lestvici za italijansko državno prvenstvo. Za Conterna pa je bila današnja dirka ze druga v treh dneh, ko je dosegel tretje mesto. Danes mu je drugo mesto odvzel Baldini v Lugu pa Boni, ki je danes dosegel deveto mesto, vendar tudi s časom zmagovalca.
* * *
TORINO, 7. — Danes je bil Fausto Coppi na roentgenskem pregledu, na katerem se je ugotovilo, da je njegovo stanje dobro. Po padcu v Sas-sariju se sedaj lahko smatra za zdravega. Cez nekaj dni se bo vrnil na otok Elbo.
Danes bo v rokah Rognonija dokumentacija o «Padova-Le£nano»
Triestina ne mara igralca Bcralda, dobila pa bo od Monze v solastništvo Cortija
MILAN, 7. — Kontrolna komisija italijanske nogometne zveze se bo sestala jutri v Riminiju ter bo izročila ligi svoje poročilo o primeru Le-gnano-Padova. V Milanu pa so bili danes zaslišani igralec Zorzin, trener Padove Rocco ter tajnik Padove Gobbo, Odvetnik Bianchi, ki vodi preiskavo, je imel z vsakim posebej dolg razgovor, pozneje pa sta bila Rocco in Zorzin soočena. O rezultatih razgovorov se ni aič izvedelo.
Bianchi bo jutri v Riminiju izročil vse zapisnike predsedniku zvezne kontrolne komisije Rognoniju. Ta bo dokumentacijo proučil ter nato predal sodni komisiji profesionistič-ne lige.
Zdi se, da se je Triestina odrekla igralcu Beraldu, potem ko je prestal zdravniški pregled. V Milanu so se temu zelo začudili, ker imajo Be-ralda za zelo zdravega. Po-
slali so iz Valdagna dr. Cri-vellija, da položaj razčisti. Za igralca Marianija pa Milan čaka, da Genoa, ki se za igralca zanima, pristane na vsoto, ki je bila že pred časom določena za Marianija.
Triestina je dobila od Monze krilca Cortija, ki ga bo imela v solastništvu s Sim-menthalom-Monzo. Ze prej j* Monza Triestini odstopila Mš lanija.
TENIS
VIAREGGIO. 7. — V dneh od 13. do 18. avgusta bo tu tradicionalni mednarodni teniški turnir, že 37. po vrsti. Doslej so obljubili udeležbo i-gralci iz ZDA, Avstralije, Danske, Mehike, Venezuele, Francije in seveda številni italijanski igralci. Med igralkami pa bodo poleg Italijank nastopile po dosedanjih prijavah po ena Američanka, Angležinja in Nemka.
Velik lahkoatletski miting v Ludv/igshatfenu
Nemca German in Lauer sta izenačila evropska rekorda na 100 y in 110 m z zapr.
Na isti prireditvi je Jugoslovan Vipotnik časom 1:49,2 ■ Hall (ZDA)
dosege! nov državni rekord na 800 m s je vrgel kladivo 63,91 m
LUDWIGSHAFFEN, 7. — Tu je bil danes zvečer velik mednarodni lahkoatletski miting, ki so se ga udeležili tudi a-meriški atleti. Ponovno se je izkazalo, da sta Nemca German in Lauer v zares sijajni formi, saj dosegata od nastopa do nastopa prave vrhunske rezultate.
Germar, ki je 2e evropski rekorder na 100 in 200 m, je dosegel danes v teku na 100 yrd čas 9.6 ter tako izenačil evropski rekord, ki ga je že 1. 1947 postavil Anglež Bai-ley. Martin Lauer, ki je evropski rekorder v teku na 110 m z zaprekami s časom 13,7, je še enkrat ponovil ta čas ter tako izenačil svoj rekord. Vendar je v tekmi do-
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiMiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiitiiiimiimtitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimitifij
Mladinske igre v Moskvi
Madžarska je prva v vaterpolu po 1:1 s SZ
Pri dviganju uteži je Rus Minajev izboljšal rekord Američana Bergerja
MOSKVA, 7. — Zanimanje množic se je na mednarodnih mladinskih igrah sectaj osredotočilo na nekatere finalne tekme. Poleg tega pa so še vedno privlačne tudi plavalne tekme.
Plavanje
(Nekaj podrobnejših včerajšnjih rezultatov):
Moški
100 m hrbtno:	1. Barbjer
(SZ) 1’05’’5; 2. Magyar (Madž.) 1’05”9; 3. Kovacs (Madž.) 1 06”7; 4. Kuvaldin (SZ) I’07”I; 5. Bacik (CSR) 107”4: 6. Pfeif-fer (Vzh. Nemč.) 1’7”; 7. Jas-kiewicz 1’7”8;	8. Sambala
(Polj.) 1’07”9.
200 m prsno:	I. Mimaškln
(SZ) 2’40”3: 2. Ci Len-yu (Kitajska) 2’41”4; 3. Klopotowski (Polj.) 2’43”4; 4. Goiovčenko (SZ) 2’43’4, 5. Mu Suan-siu (Kitajska) 2’43”5;	6. Svozi)
(CSR) 2’44"2: 7. Oanta (Rom.) 2’44”7; 8. Krejči (CSR) 2’50”4.
Zenske
4x100 m: 1. SZ (Kamajeva. Timokina, Arkadjeva, Voog) 4’34”; 2. Madžarska 4’35”7; 3. Vzh. Nemčija 4’43’4; 4. Škotska 4’56”4.
Danes so bili doseženi sledeči rezultati:
1500 m: Nikitin (SZ) 18:52,2 (nov državni rekord in rekord iger). Nikitin je izboljšal med plavanjem na 1500 m tudi državni rekord na 800 m z 9,41.
400 m ženske:	Skoupilova
(CSR) 5:13,8.
4x100 m v štirih stilih —-ženske: SZ 5:04.2.
Vaterpolo
Madžarska - SZ 1:1. Z boljšim količnikom golov ši je Madžarska osvojila prvo mesto.
Nogomet
Madžarska - Vzhodna Nemčija 2:0. Madžarska bo v finalu nastopila proti SZ.
Dviganje uteži
Minajev (SZ, peresna kategorija) v treh gibih 355 kg
(nov svetovni rekord; prej Berger, ZDA, s 352,5 na olim-piadi v Melbournu).
Bučnjev (SZ, lahka kat.) v
treh gibih 385 kg (nov svetovni rekord).
Modemi peteroboj
Tatarinov prvi s 4866 točka-
segel šele drugo mesto, kajti prvi je bil Američan Bilbert s časom 13,7.
Na mitingu je nastopil tudi Jugoslovan Vipotnik, ki se mu je v ostri konkurenci nudila priložnost, da je izboljšal jugoslovanski državni rekord na 800 m. Nov rekord je 1:49,2; zmagal pa je v tem teku Nemec Brenner s časom 1:48,7.
Na tekmovanju je bil postavljen še en odličen rezultat: . kladivo je Američan Hall zagnal 63,91 m daleč.
 «»-------
Lukman - 4,88 m
nov jugosl. rel^rd
v sksia s palico
BEOGRAD, 7. — Na lahkoatletskem mitingu v Beogradu je Leo Lukman postavil nov jugos’ovanski rekord ’ skoku s palico 4,38 m. Dosedanji rekord je imel Celjan Lešek s 4,36 m.
Tudi Šved Waern pod 4 minute na 1 miljo
MALMOE, 7.	—	Redkim
tekačem, ki so pretekli miljo pod 4 .minutami, se je pridružil še Šved Waern, ki je na 'lahkoatletskem mitingu včeraj zvečer pretekel to daljavo v 3:59,7. Za njim so se zvrstili drugi odlični tekači toda z znatno slabšimi časi: 2. Gordon Pirie (Vel. Brit.) 4:05,7,	3. Tor Hammersland
(Norv.) 4:05,9,	4. S. Barris
(Španija) 4:07,6.
Na mitingu so nastopili atleti 10 držav Consolini se je uvrstil v metu diska na tretje mesto z 51.52. Zmagal je kot pred dnevi v Eskilstuni in Raasu Babka (ZDA). Dosegel je daljino 55,74 m, prav toliko kot v Raasu.
V zadnjem času so v raznih evropskih mestih nastopali tudi nekateri ameriški lahkoatleti. Postala je namreč že nekaka navada, da prihajajo poleti ameriški atleti v večjem številu v Evropo m se nato razdele po manjših skupinah, ki nastopajo po raznih državah Evrope. Med njimi seveda niso sami nepremagljivi rekorderji, vendar spadajo tudi slabši v mednarodni razred. Nekateri so pa res tudi rekorderji in o-limpijski zmagovalci. Prav na Švedskem so nastopili n. pr.
v Eskilstuni, Oestersundu, Raasu in drugod. Tu navajamo nekatere rezultate z nastopov v omenjenih treh mestih.
ESKILSTUNA — Krogla:
1. Bantum (ZDA) 17.32;	2.
Edlund (Šved.) 14.38; 400: 1. Pearman (ZDA) 48”2; 2. Cui-breath (ZDA) 48”3; padca: 1. Bragg (ZDA) 4,35;	2.	Lind
(Šved.) 4.35; disk: 1. Babka (ZDA) 54,56; 2. Consolini (It.) 52,03;	3. Arvidssons (Šved.)
51,39; 100: I. Herrmann (ZDA) 10”8; 2. Hultgren (Šved.) 10”9; višina:	1. Patterson (Šved )
2,03; 2. Dahi (Šved.) 2; 10.000 (za švedsko prvenstvo):	1
Joansson S. 30’18”6; 2. Olls-son 30T9”2.
OESTERSUND — 200: Jen-kins (ZDA) 22”1; 400: Jenkins (ZDA) 50”4:	800:	Bovsen
(Norv.) F52”9; 3000: Henriks-son (Šved.) 8'35”6; 110 zapr.: Stevens (ZDA) 14”6; daljina: Stevens (ZDA) 7,15; krogla: Bantum (ZDA) 16,71; kladivo' Aspluittd (Šved.) 59,86.
RAAS — 800: 1. Gottfridsson (Šved.) 1’48”2 (nov švedski rekord); 2. Waern (Šved.) 1’48"3; 110 zapr.: 1. Stevens (ZDA) 13”7; disk: 1. Babka (ZDA) 55,74; 2. Consolini (It.) 53,25; 100: I. Herrmann (ZDA) 10”8; 400 zapr.: 1. Culbreatti (ZDA) 51 ”8; 3000: 1. Larsen (Norv.) 8’13”2; 2. Thorgersen (Norv.) 8’13”6; 3. Barris (Šp.) 8’14”6 (nov španski rekord); troskok:	1. Eriksson (Šved.)
14,92; 2. Norman (Šved.) 14,85, 400: 1. Jenkins (ZDA) 46”3;
2. Courtney (ZDA) 46"5; 1500: 1. Eriksson (Šved.) 3’50”1; 2 Hammersland (Norv.) 3’50”2.
Poskus ni uspel
CALAIS, 7. — Prvi, ki je letos poskušal preplavati Rokovski preliv, je Američan A-dolf Brickner. Moč ima 44 let, doma je iz Pennsilvanie ter je oče petih otrok.
V vodo se je pognal danes zjutraj ob 5,12 na rtu Griz-nez. Nadziral ga je mednarodni sodnik, delegat eChannel Swimming Associationn, Geor-ges Plamont, ki je moral u-radno kontrolirati poskus Bricknerja. Ta je odličen plavalec; njegov stil je crawl s 40 do 50 zamahi na minuto-Poskus se je pričel pod zelo ugodnimi klimatskimi pogoji: lepo vreme, mirno morje in lahen vetrič s kopnega torej v smeri, ki je bila za plavalca ugodna.
Toda po dobrih štirih urah je Bricknerja prijel krč. Trudil se je, da bi kljub temu dosegel cilj, ki pa je bil še zelo daleč. Dolgo časa je še plaval s samimi rokami, konč-iiO j)a je le odnehal, in sicer na vneto prigovarjanje spremljevalcev, ki so bili v ribiškem čolnu »Rolande- Sophie». Zaradi neuspeha je Američan sklenil, da se takoj vrne v ZDA in dokončno opusti plavanje. Seveda pa tudi ni rečeno, da se ne bi že jutri lahko premislil.
SKOPLJE, 7. — Tekma med «Vojvodino» in Vardarjem se je končala neodločeno 2:2 (0:1).
Oaaovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 8. t. m.
Črna mapa
D. DELORME iti
LEA PADOVAN!
Jizitc	na Lučinah
predvaja danes 8. in Jutri 9. avgusta z začetkom ob 18. uri in na prostem z začetkom ob 20. uri film:
«Človek i vrag
LOJZ r' KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR
Cilika se zlekne z zadoščenjem in si pogladi oprsje; notar pa dostavi obrnjen proti Lukovjaku:
»Gospodična ima čisto prav. Najhitreje uničimo moč teh simbolov, če jih tudi sami rabimo. Talko so ubili Pražam pla-vico, simbol vsenemštva Viljema drugega. No, seveda...« zavesla z roko in pogleda drugega za drugim, iščoč pritrjevanja, ter zaplava v dolgovezno razmotrivanje zanimivega vprašanja.
Teoretiziranje je sploh notarjeva slabost. V teoriji je velik politik in še večji narodnjak; a jaz ga imam na sumu, da bi bila celo plavica na njegovih prsih — meč dvorezen, če si prijazen z nemškutarjem — in s kom bi ne bil notar prijazen, ki ga je sam sladkor?! — pa ga hitro premamiš, da ne ve, ali se mu rogaš, ali se mu ližeš.
Cilika pogleda v zadregi z verande po trgu in tudi jaz se ozrem za njenim bratom Romanom, ki šeta tam doli s Feren-cevim Konradom, sinom pomočniškega župana, s katerim se veselo smejeta, ozirajoč se neprestano k nam. Roman je prl-kupljiv mladenič, mirnejšega temperamenta in precej podoben sestri; Konrad pa predrzen fant z velikimi kretnjami, privzdignjenimi pleči in z nekoliko upognjeno glavo, da se zdi, kakor bi bil venomer pripravljen, s komolcem odbiti zaušnico, ki mu preti od leve ali desne. Romanovi pogledi so kratki in krotki, medtem ko siplje njegov tovariš kar cele snope strelic in bliskov iz svojih črnih, skoraj divjih oči. Sprva sem mislil, da bi nas rad izzival kot Slovence; a nenadoma zapazim, da koketira z Miliko,	.	—^
Presenečen se obrnem k nji; a njen pogled postane v hipu prazen, ko da bi slepo gledal kam v daljavo in bi ne sanjal o ljubosumnežu tam doli.
Kako se ženska potaji! Naredi se ti neumno, da začneš dvomiti nad lastnimi čutili. In to je junaštvo! Koketiranje je ženski merilo njene spolne vrednosti. Njena histerija je tem večja, čim bliže je merilo ničli. Kako bi mogla vzdržati torej brez koketnosti? Saj bi ne vedela, kdaj je lahko sitna in kdaj razposajena.
Ciliki se končno res posreči, zaplesti Bratka v pogovor. On se celo potrudi, pokazati se živahnega in veselega. Odločno protestira zoper sumničenje, da bi bil kakor koli nesrečen; vleče si brčice in bliska z nanosnikom kakor poveljnik, ki suka bridko sabljico in jaha pred armado.
Jaz se previdno zopet bližam Cilikini nožiči in iščem stika z njo — in ona je ne umakne. Le z glavo se še globlje nagne k Bratku, da skrije pred menoj zardeli svoj obrazek.
Tudi jaz se obrnem proč, napravim Miliki poklon za okusno toaleto ter se vmešam v njen pogovor s Severco, s katero že ves čas debatira o oblekah- To je namreč njena slaba stran Dragocena obleka in moderen kroj, fino perilo in elegantna obutev — njen ideal. In da ga doseže, žrtvuje skoraj vse druge potrebe; še hrane si ne privošči v zadostni meri. Za eleganco je potrebna vitkost in za to je dobro stradanje; a kakor sem slišal, je nekdaj že pila kis, da bi ne bila preveč rdečelična, preveč — kmetiška.
Za svojo slabost pa je vsakdo najbolj občutljiv. Tako sem zapazil že takoj popoldne, da jo je hudo zadela Severjeva opazka o hlačnih krilih. Brez dvoma je že sanjala o hlačnem krilu in hrepenela po njem kakor po vsaki novi modi; a da bi človeku že najbolj skritih želj ne pustili v miru in zasmehovali celo njegove sanje — to je vendar bridko. In potem zopet: »Brigajte se za svoje sunje!»... Ali se mar res samo za ♦cunje* briga? Človeka stisne nekaj v prsih, krč ga prime v žrelu in iz oči se ulije potok solz...
Gospa Severjeva jo je že potolažila, tudi z njim se je pobotala, a njen nasmeh je vendar še kot užaljen.
♦Človeku zagrenijo vse veselje!« odgovori na moj poklon.
A Sever jo sliši, se obrne k nji in poškili hudomušno na svojo ženo:
«Nič se ne žalite, gospodična! Jaz bi bil vesel, ko bi hodila moja žena v takih — cunjah.*
«Aha!» se oglasi ona. «Otroci pa potem brez cunj.*
»Poleti so lahko nagi,* se šali Sever dalje in se urno ogne udarcu, ki ga je namerila žena nanj.
Milika se pa namrdne:
«Večno samo zbadanje!* In zamahne z roko, kakor bi hotela reči: «Saj mi nihče nič ne kupi! Vse si moram sama priboriti!* In skoraj bi zopet zajokala.
A Sever jo tolaži, zvijajoč si cigareto:
«Sama zavist, gospodična! Verjemite; gola zavist!* Občudujoče jo pogledam ter šepnem poluglasno:
«Na svoj okus ste lahko ponosni, gospodična. Malo je žensk, ki bi se znale...*
Tu se Lukovjak zadere vmes:
»Jaz bi vas pa samo še rad videl v hlačnem krilu, gospodična koleginja! — žensko v hlačah — potem pa rad umrjem.* In celo omizje se bučno zasmeje.
Lukovjak se krohoče v nadušljivem kašlju ter si briše zasolzele oči in orošene naočnike; notar pa zapoje z donečim basom:
«En starček je živel.-.*
Zabava postaja živahnejša, vinska ginjenost napreduje očividno, pesem se vrsti za pesmijo. Moj bariton briljira; tudi Cilika poje z navdušenjem; slovenska pesem pogumno odmeva po nemškutarskem trgu. Roman in Konrad sta bila nekam izginila izpod kostanjev.
Sonce se bliža zahodu, bleščeče kot stopljeno srebro, in njegovi žarki se odbijajo od šip v mnogobarvnih bliskih.
Samo Milika ne poje, ker nima posluha. Na pol se obme proti meni in se nasloni na mizo s prekrižanima rokama, pa me gleda med petiem zamišljeno in sanjavo, ko da bi zidala in ugibala bodočnost. A jaz si ne upam prav pogledati ji v oči in samo slutim, da se mi vdaja njena duša in me vabi njeno hrepenenje.
Dopojem »Mornarja* in izpraznim kupioo, pa pozdravim
doma stisne roko pod mizo, vzdihne in šepne hvaležno:
«To je bilo zadnjič lepo od vas, gospod kontrolor. Vi edini ste še kavalir!*
«Vašo krasno vrtnico sem spravil,* in se potrepljem po prsih, ko da bi jo nosil nad srcem. «Saj jo smem obdržati, gospodična?*
«Ah!» Za trenutek zardi ob neljubem spominu. «Ali naj bi tožila? Saj sem se posvetovala. Cim bolj mešaš-..* Z roko zamahne in se zasmeje. Naglo pogleda Njivarja in se skloni za mojim hrbtom k Cilikinemu ušesu: «Ali vidiš, kako je doktor razpraskan. Gotovo sta se sprijela z gospo!* Popravi se zopet na sedežu in me pogleda veselo ter zapoje čisto tiho;
»Kaj nam pa morejo...*
Jaz pa udarim glasno za njo in se veselim njenih hvaležnih pogledov.
Potem ji rečem:
«Danes sva bila z Bratkom prav za prav namenjena k Ambrožu.*
Ozre se v Bratka, ki naju prodira s svojimi ljubosumnimi pogledi, in namigne z ramo proti njemu:
«Pa bi bila šla.!»
«Ko pa je prišel Ambrož k nama!*
Cilika se zasmeje:
«Ambrož si ti, Milika!* Bratko se oglasi zlobno: »Sva se preveč zamudila pri Šalamunovi Tiliki! * In se zagleda izzivajoče v moj nageljček. Cilika plane: «Ah, od Tilike ga imate? Saj sem že gledala...* Iztegne se ji roka, ki pa jo hitro zopet umakne: »Pardon!* Poklonim ji ga galantno z zaničljivim pogledom na Bratka, ki je že davno pomečkal svojo belo cvetko in jo vrgel proč. »Kje pa imaš ti svoj nageljček?* In on se potreplje po prsih, ko da bi ga imel spravljenega nad srcem, ter se obrne zaničljivo v stran. Kanalja je bil moral slišati moj pogovor z Miliko. (Madaljjevanje sledit,