lrg®Ąfsia s sadtesn V pogajanjih z Nemčijo je Priv. izvozna družba dosegla za naša jabolka sledečo cenor Postavljeno na jugosiovansko-nemško mejo 22 RM ssa 100 \ig, poatavljeno na avstrijsko-nenxško mejo pa 25 RM za 100 kg. če računamo tečaj (vredhost) marke najmanj 14 din (v resnici je vedno vižji), pia/ajo NeiTtci za 100 kg jabolk na jugoBlovaji»ko-n«mški naejd 308 «iin ali 1 kg po 3 din in 8 par. Postavljeiio na staro nemško mejo pa 350 dic za 100 kg jabolk ali za 1 kg jabolk 3.50 din, Te_ceno pa veljajo seveda le za prvovrstno blago?Tako blago bi trgpvci, prMsrjajož gornje cene, vsekakor lahko plačevali po 2.50 dni 1 kg, kajti če imajo pri vsajtih 100 kg 50 din, prištevši izvozno premijo Prižada 25 din za 100 kg, ima trg-ovec pri vsakih 100 kg 75 din, kar znaša pri malem vagonu s 5000 kg 3750 din. Po odbitku stroškov, ki pri vagonu vsekakor ne presegajo 1500 din, mu še vseeno ostane lep dobiček in kritje za riziko, pa čeprav bi po gornjem računu plačal jabolka po 2.50 din. V resnici so pa trgovci dne 28. julija plačevali jabolka poto-m svojih mešetarjev (kateri v vsakem primeru zaslužijo 25 par pri 1 kg) 1.75 din za 1 kg, ponekod pa po 2 din za 1 kg. Trgovci se pri tem izgovarjajo na slabo kakovost sadja. Kdo je kriv slabe kakovosti — kmet ali trgovec? Sadni trgovci se vedno izgovarjajo, da je sadje slabe kakovosti in da ga zaradi tega ne morejo bclje plačati. V resnici so pa slabe kakovosti sadja krin trgovci sami. Če bi pi-išel trgovec h kmetu m mu rekel, da za prvo kakovoet plača 2.50 din, za drugo kakovost (obrani drobnejši pIodo\T) pa 1.75 din, bi kmetje kaj kmalu znali sadje lepo soi-tirati v prvo in drugo kakovost. Dosedaj tega ni bilo in zato so pač kmetje prvo in drugo kakovost mešaJi skupaj in za tako sadje dcbili vedno manj, kot pa, če bi sadje prodali ločeno po kakovosti. Krivi pa tega niso kmetje, ampak trgovci, ki sadja ne kupujeio ločeno po kakoTOSti. Čim bodo trgovci izvedli nakup sadja lcčeno po kakovosti, bodo tudi kmetje v najkrajšem času znali sadje pravilno eortirati. Trgovci tega niso izvedli, ker pač lahko po doseaanjemjiakuipovanju sadja več zaslažijo. izgovarjajoč se na šlabo kakovost, Akcija sadjarjev za, odpravo sadssih mešetai'jev Na samopomoči osnovana akcija sadjarjev v Slov. goricaJi, o kateri sirio po-ročali zadnjič, je z 29. iulijem zaiela stvarno delovati. Da bodo sadjarji redno in točno otoveščeni potom telefona o sadnih eenah, je Kmetijsfca zbornica v Ma- ribonr na banovinskem vinarskem in sadjai-skem zavodu v Vrbanovi 33 (prej banoviiiska poskusna in^_ kontrolna postaja) ustanovila informacijsko pisanfo"li"potrebniD^ osebjem. Pisama je uradna ustanova Kmetijske zbornice *n nosi sledeii naslov: Sadjarska informacijska pisarna Kmetijske zbornice v Mariboi-u, Vrbanova 33. Pričakdvati je, da bo pisarna z organizacijo, razpredeno jP° .vssft^glov. gM-icah, doaegia vedno najvišjo ceno sadja v konsF gadjarjev ter da bo sadjarje tudi v vsakem oziru ščitila iit'"ji«V-HUdila gmotno in moralno podporo. Pisarne se naj ~§ pniis^ poslužujejo tudi ostali sadjarji iz sadjerodnih okoližev. Pregled sadja Od 1700 vagonov jabolk, ki jih bomo lahko V letu 1938-39 izvozili v Nemčijo, se laJiko od 1. avgusta do 30. septembra proda v Nemčijo 600 vagonov. Izvažali bodo lahko aamo izvozniki, ki so dobili dovoljenje za izvoz od Zavoda za pospeSevanje zunanje trgovine. Sadje mora biti opremIjeno z uradnim (fitopatološkim) potrdilom, da ni okuženo od kaparja (uši) »San Joce«. Nemei pa bodo v ta namen vršili še pono-ven pregled, in sicer na svojih starih obmejnih. postajab., kakor: Bodenbach, Libau, Mitterwald, Oderberg, Passau, Reizenhein in Salzburg. Sadje se bo moralo postavljati na staro nemško mejo, in. sicer v Bodenbach, Libau, Mittervvald, Oderberg1 in Reizenhein. če se pa sadje postavi na jugoslovansko-nemško mejo ali mažarsko-nemško inejo, se mora pošiljka poslati iia Passau ali Salziburg. Veaka pošiljka mora imeti izvozno dovolj«ije »Prizada«. Nagrade izvozniearjem (premije) Če se izvoznik (sadni trgovec) zaveže, da ne bo prodajal sadja po nižji ceni, kako-r jo je določil »Prizad«, in če prlzna »Prizadu« pravico, da kcntTgdira prodajo blaga in prodajno ceno, dobi za vsakih 100 kg izvoženega sadja 25 din nagrade (premije). Če pa izvozničar krši predpisane pcgoje za nagrado, izgubi pravico do nje^ poleg tega se mu pa odvzame še pravlca izvažanja sadja. Noben izvoznižar ne dobi novega izvozn«ga dovoljenja, dokler ne dokaže, da je staro izvozno dovoljenje izkoristil.