s ____ _____ Tek-hojaia iMM» stran 2 Št. 46/ Leto 62 / Celje, 12. junij 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT □ Zabava jio polici|sko: sfreli^^ vs^prek Strani 9770353734020 Da rak ne bi bil tabu v petek bo na žalskem štadionu prireditev Tek-hoja za življenje za preživele z rakom »Rak je bolezen, ki, Cejo uspeš premagati, daje moč, voljo in upanje,« sta ob predstavitvi letošnje prireditve Tek-hoja za življenje za preživele z rakom, ki bo v petek na štadionu v Žalcu, poudarili prostovoljki Milena Jerman in Marina Burjan. Tüdi zato, kar je namen petkove prireditve, je treba o bolezni več govoriti, jo pravoča^o odkriti in potem zdraviti, bolnikom pa nuditi potrebno pomoč, so poudarjali na novinarski konferenci v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Milena Jerman, danes koordinatorka skupine za samopomoč raka dojke v Celju, ki deluje pod okriljem slovenskega onkološkega društva, se je z rakom srečala pred sedmimi leti. »V trenutku se mi je podrl svet. Pomislila sem na smrt, predvsem pa neutolažljivo jokala. Veliko časa za žalost ni Viktorija Rehar, Milena Jemian in Marina Burjan - vsaka s svojo pripovedjo o raku büo, saj s orala ope- j. Družina, mož in hčer-:i. pa tudi prijatelji, tali ob strani. Res s trebovala predvsem oporo, ljubezen in razumevanje. Že v bolnišnici me |e obiskala prostovoljka, gospa, ki mi je s svojim pripovedovanjem vlUa novo upanje. Ponovno sem začela verjeti v življenje, povabila pa me je tudi v skupino za samopomoč. Ko sem se opogumila, sem vstopila v društvo, kjer sem se ponovno našla. Rada imam to skupino, v njej sem dobila po- Prireditev Tek-hoja za življenje se bo uradno začela ob 16. uri, uro kasneje pa bo zbrane nagovoril tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Udeleženci bodo v znak podpore onkološkim bolnikom in njihovim družinam pretekli ali prehodili krog po štadionu, ob 21. uri načrtujejo spominsko priži^je sveč, vmes pa bo program s številnimi mladostniki, športniki, z glasbenimi skupinami in drugimi ustvarjalci. Postavili bodo tudi e-točko, kjer bodo bolniki lahko povedali svojo zgodbo. Eden od namenov prireditve je tudi zbiranje namenskih denarnih sredstev za nakup pripomočkov za zdravstveno nego bolnikov z rakom v regijskih bolnišnicah. moč, ko sem trebovala.« Po bolezni novo odprl m gledam z dr jo najbolj po- )v svet: »Nanjo agačnimi, bolj" pozitivnimi očmi. Uživam v življenju. Včasih razmišljam, da imam toliko volje in moči, da bi lahko v naravi preživela brez vsakršnih dobrin, razen osnovne hrane, seveda. Neizmerno sem srečna v krogu svojih najdražjih, uživam s svojimi petimi vnuki, zanje mi ni nič težko storiti. Počutim se zdravo, imam veliko energije in volje.« Podobna je zgodba Marine Burjan, prostovoljke za individualno pomoč bolnikom z rakom v celjski bolnišnici, ki se je z rakom srečala pred 27 leti. ko je bila stara 29 let. »Življenje seje dobesedno ustavilo. Mučila so me vprašanja: Zakaj jaz? Kaj sem storila narobe? Najbrž nič, toda težko je povedati, koliko strahu, bolečine in žalosti povzroči beseda rak. Po drugi strani pa vzbudi veliko poguma in moči, saj gre za preživetje. Moja hči je bila takrat stara pet let. Kdo jo bo vzgojil, če umrem? Prepričana sem bi- la, da ie drugi ne bi znali. Jaz sem niena mati, zato moram živeti!« Tako se je začel Marinin boj, v katerem so ji mnogi stali ob strani. A vendar je nekaj manjkalo ... »Spominjam se ležanja v bolnišnici. Vsa preplašena sem bila, v meni so se porajala vprašanja, Kako dolgo bom živela, bom uspela premagati vse to breme, ki mi ga je naložila usoda? Zrla sem v vrata in želela pomoč ženske, ki bi imela izkušnjo z boleznijo. Želja se mi ni uresničila, zato sem se sama ob prvi priložnosti odločila za prostovoljno pot. V sedmih letih mi niti trenutek ni bilo žal zaradi te odločitve, pogovor z bolnicami pa temelji na treh korakih: biti, stopiti, reči. S prireditvijo v Žalcu boino pokazali, da rak ni konec živ-lienja in da je več kot bolezen - ie moč in upanje za življenje. ki po takšni bolezni dobi nov smisel.« Prireditev brez kajenja, alkohola in drog Obe, tako Jermanova ko! Burjanova, bosta sodelovali na petkovi prireditvi na žalskem štadionu- Namenjena je vsem, ki imajo izkušnjo z rakom, bolnikom in njihovim družinam, ljudem, ki so ozdraveli ali se še zdravijo. Prireditev četrtič pripravlja Društvo za promocijo in v^ofo za zdravje Slovenije, ki je licenco pridobilo od Ameriškega združenja za raka iz Atlante. Kot je poudarila predsednica društva Viktorija Rehar, gre za 24-umo kulturno-zabavno prireditev brez kajenja, alkohola in drugih drog. »Predvsem želimo opozoriti na pomen podpore in razumevanje obolelih za rakom.« Čeprav z razvojem novih načinov zdravljenja postaja rak v vedno več primerih ozdravi jiv, v Sloveniji zboU za rakom vsako leto na novo 10 tisoč in v celjski regiji 1.100 ljudi. Rak lahko prizadene kogarkoli, zdaj pa lahko kar nekaj rakastih oblik preprečimo. Kakor sta na novinarski konferenci poudarjala Rehar jeva in primarij Ivan Eržen, tudi pr«isednikDruštvazaboj proti raku regije Celje, so pomembni zgodnje odkrivanje in zdravljenje, pravilna prehrana ter primeri dobrih praks. Ravno prireditev v Žalcu bo omogočala kar nekaj izmenjav informacij o zdravju. »Poleg vzgoje, izobraževanja in raziskovanja bolezni želimo motivirati mlade in podpornike bolnikov, da jih razumejo in jim pomagajo preživeti njihove težave,« je povedala Reharjeva. Tudi zato so k sodelovanju povabili vse osnovne in srednje šole, kjer bodo učend oziroma dijaki ustvarjali v dopoldanskih urah, popoldne pa svoje izdelke tudi predstavili. Kakor je poudaril predsednik Zdravniškega društva Celje Igor Praznik, bi morali o raku več govoriti in osveščati ljudi, da ne bi bil tabu. US Eni z regresom, drugi brez Tako hrvaški upokojenci slovenski državljani s pokojninami s Hrvaške in iz drugih republik nekdanje SFRJ - so spet ogorčeni. V začetku meseca so prejeli regres le nekateri. Omenjenih upokojencev je posebej veliko v Obsotelju. Po letos sprejeti dopolnitvi zakona, za katero so se v društvu slovenskih državljanov, upokojenih v dn^ republikah nekdanje SFRJ, bori-ti.vrsto let, naj bi pridobili pravico do enkrame-ga letnega dodatka (to je nekdanjega regresa) vsi upravičenci. Kot so ugotovili tudi števUni občani Obsotelja, so zdaj regres prejeli le tisti upokojenci, ki prejemajo k tuji pokojnini dodatek, medtem ko so dn^ ostali brez njega, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Gre za poseben dodatek k pokojninam slovenskih državljanov, prejetih iz nekdanje SFRJ, ki ga je slovenska država uvedla po osamosvojitvi zaradi neugodnih valutnih razmerij med novimi državami. Nekateri so omenjeni dodatek zaradi hitrejše rasti višine hrvaških pokojnin od slovenskih pozneje izgubili. Predsednica omenjenega društva dr. Majda Giaschi omenja, da so na neupoštevanje dogovora takoj opozorili zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V prihodnjih dneh se bodo zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pritožili še pisno ter zahtevali dodatna pojasnila. BJ Na Prešernovi bo drugače v Celju, kjer so pred nekaj meseci obnovili streho zvonika znamenite Marijine cerkve, se pripravljajo na nadaljevanje del. Trenutno zbirajo ugodne ponudbe gradbenih podjetij, z deli naj bi začeli prihodnji mesec. Kot je povedal opat Marjan Jezernik, nova fas kam itih delov ti vrsti ob-! strehe, oken. V župniji sv. Danijela računajo, da bi z obnovo celotne zu-nanjščine Marijine cerkve predvidoma zaključili do konca tega leta. Za načrtovana dela bo polovico finančnih sredstev zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo polovico morajo zbrati v Celju. Po celoviti obnovi zu-nanjščine bo prej ali slej morala slediti še obnova notra- njosti tega velikega svetišča na Prešernovi ulici. Obnovi-telje čaka veliko dela tudi tam. Marijina Cerkev je izjemni kulturni spomenik, kjer je bila pod glavnim oltarjem grobnica celjskih grofov. Zgrajena je bilavzačetku 14. stoletja, njena današnja podoba pa je posledica prezidav v drugi polovici 19. stoletja. BJ Otroci bi izbrali Bambi Trgovina Bambi se nahaja v novem Tuš centru v Laškem. Ob sprehodu skozi trgovino najdete pestro ponudbo vsega, kar potrebuje vaš malček. Nudijo otroška oblačila za otroke od najrosnejšega obdobja po rojstvu do 16. leta. program za nedonošenčke, otroško kozmetiko, dodatke za matere. Tudi otroško opremo, kol so avtosedeži, otroški vozički, otroške posteljice in previjalne mizice najdete v trgovini Bambi, kamor prijazne prodajalke vabijo vse bodoče mamice, tiste, ki se v materinski vlogi že zelo dobro znajdejo in tiste, ki iščejo simpatična ter uporabna darila za malčke. V Bambi vabljeni seveda tudi vsi mali nadebudneži. saj vas tam čaka pravo malo kraljestvo pisanih in raznolikih igrač. S tem člankom imate v trgovini Bambi v Tuš centru v Lai' .vr» 5% popust na vse izdatka. Izkoristite ga! Obenem naj vas povabimo še v trgovino Biser, ki mladenkam in izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike. ludi bogato lil iiiii KI Radio Celje je poskrbel zi itji so slikali cvetlični tihožHji. Harmonika^ Žabe in slikarji Sobote so vceljskem mestnem jedru vedno sekaj posebnega. Na mestne ulice se naseli živahen utrip, pri čemer meščani množično in tudi hvaležno odkrivajo, kaj jih čaka za katerim od mestnih vogalov. Zadnja sobota je bila še prav posebej živahna. Za to je najprej poskrbel Radio Celje, ki je pred mestnim studiem v Stanetovi ulici pripravil predstavitev letošnje pred-jubilejne Zlate harmonike Ljubečne, najbolj množičnega in uveljavljenega tekmovanja slovenskih harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko. Začetek letošnjih predizborov smetane slovenskih »frajtonerjev« so pospremili s predstavitvijo nekaterih najboljših mladih harmonikarjev in z informacijami, kje vse bodo pred jesenskim finalom predizbori in poLfinalne prireditve. Zlata harmonika je med največjimi, če ne celo največje tekmovanje diatoničnih harmonikarjev na svetu, so povedali in mesto napolnili z razigranimi podalpskimi zvoki. Srednja vrtnarska šola in Javni sklad kulturnih dejavnosti Celje sta v soboto pripravila slikarsko akcijo. Celjski ljubiteljski slikarji, ki delujejo v sekciji Svoboda, so v sodelovanju s trgovino Mravljica slikali tihožitja. Mladi vrtnarji so jim pripravili »modele« - čudovite aranžmaje cvetja, ki bodo od- slej večno živeli na platnih sodelujočih umetnikov. Najbolj živahno je bilo na zvezdi, kjer so svoj pomladni ulični koncert izvedle pri-Ijubljene in močno pomlajene Žabe pod vodstvom Davida Jarha. Da je ta najstarejši slovenski ljubiteljski big band močno ukoreninjen v srcih Celjanov, so dokazali gneča na zvezdi in močni a-plavzi. Bolšjak na Glavnem trgu in ulični glasbenik Srečko, ki je preigraval reaggae na-prehodu do tržnice, sta le izpopolnila lepo kuliso sobotnega dopoldneva v mestu, ki je v svoj mir in strašljivo praz-nost utonilo brž po poldnevu. BRST Združenje kmalu v vseh regijah? Ob dnevu prijateljev slepih, ki smo ga obeležili v soboto, je minilo tri leta od ustanovitve Združenja pri- jateliev slepih Slovemje s sedežem v Celju. Oba dogodka so v združenju počastili z novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoje dosedanje delo in projekte ter spregovorili o zastavljenih načrtih. Vzdruženju si prizadevajo za enake pravice slepih v Sloveniji. Pri tem spodbujajo različne institucije in državne or- gane k stalnemu izboljševanju razmer in pogojev za slepe. Med drugim si že od samega začetka prizadevajo, da bivše slovenske televizijepo-skrbele za sinhronizacijo tujih programov, ki jih predvajajo. Z dobrodelno dejavnostjo skrbijo tudi za nudenje socialne pomoči slepim, medtem ko za slepe in slabovidne otroke decembra pripravijo miklavževanje. Letos bodo v Celju organizirali že tretje literarno srečanje za slepe in slabovidne literate, pri čemer si želijo, da bi srečanje v prihodnje postalo mednarodno. Kot je dejal tiskovni predstavnik združenja Sebastijan Ka-menik, želijo združenje razširiti tudi v druge slovenske re^je, pri čemer bi vsaka regija imela svojo podružnico, medtem ko bi sedež ostal v Celju. V Združenju prijateljev slepih Slovenije je ves čas prisotna želja po pridobivanju novih članov. Želijo si, da bi se njihovo članstvo s sedanjih 214 do konca leta povečalo na tristo. Združenje ima od decembra tudi novo vodstvo. Novi predsednik je postal Ludvik Medved in podpredsednik Stane Meie. Ustanovitelja združenja in prvega predsednika Zvon-ka Perliča so imenovali za častni predsednika Združenja prijateljev slepih Slovenije. Dan prijateljev slepih in tretjo obletnico svoje ustanovitve bodo v Združenju prijateljev slepih Slovenije obeležili s piknikom na predvečer dneva samostojnosti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za še boljšo upravo v četrtek sta v prostorih Občine Zreče podpisali sporazum o sodelovanju Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani in Občina Zreče. Sporazum podpisnici spodbuja, da delujeta kot enakopravna partnerja, ki stremita k razvoju upravnih ved in doseganju skupne koristi za uporabnike storitev. Fakulteta za upravo je sporazume podpisala že z več občinami, med drugim tu- di z Mestno občino Ljubljana in Maribor, ter tudi nekaterimi večjimi slovenskimi podjetji. Sporazum z Občino Zreče je sad dosedanjega dobrega sodelovanja. Poleg zagotavljanja prakse študentom so se letos v občini v sodelovanju s fakulteto za upravo lotih projekta poslovne odličnosti. Sicer pa sporazum vključuje razvoj novih vsebin in oblik študijskih programov. izvajanje študijskih aktivnosti, razvoj in izvedbo posameznih delov študijskih programov, kot so obvezna študentska praksa ali diplomska in druga dela in podobno, sodelovanje izkušenih javnih uslužbencev pri pedagoškem procesu, mednarodni in domači raziskovalni ter svetovalni projekti, v katerih podpisnika sodelujeta bodisi v razmerju naročnik-izvajalec bodisi kot soizvajalca, izobraževa-- Št. 46-12. junij 2007 nje in usposabljanje javnih uslužbencev ter izvedba strokovnih konferenc, pub-liciranje, razvoj partnerskih mrež z drugimi institucijami v Sloveniji in tujini, vključevanje predstavnikov obeh podpisnikov pri delovnih telesih vključenih strani ter druge oblike tveno raziskovalnega in pedagoškega sodelovanja, o katerih se podpisnika posebej dogovorita. MBP Žabe imajo veliko poslušalcev. TURISTIČNO DRUŠTVO GRIZE IN KMETIJA TRATNIK NA 3.TEKM0VANJE V KUHANJU GOLAŽA KI BO V SOBOTO ie.6.2007 OD 11.URE OAUE NA LOVSKI KOČI NA GOZDNIKU /^(^INFORMACIJE IN PRIJAVE f RAJKO-040741 943 ( BOŽO -031 337 097 IpRIDITE NE BO VAM ŽAL! / "ŽA JEDAČO IN PIJAČO'^ Sk POSKBBUENO^' Jt winiw.novitednik.coiii Tiii|i zaposleni delavci iščejo nove službe Stanje na trgu dela ponavadi ocenjujejo zavodi za zaposlovanje, pri čemer vse bolj trg dela kreirajo mdi zasebne agencije za zaposlovanje, med katerimi je največji Adečco, kjer ocenjujejo, da med zelo želene kadre sodijo celo ekonomisti ali pravniki, če so seveda dobri, medtem ko za niz-kokvalificirano žensko delovno silo pravzaprav dela Bo pomanjkanje kadrov res omejilo razvoj in konkurenčnost regije, se že lep čas sprašujejo strokovnjaki. Določena podjetja so si izračunala, da se bo čez določen čas njihova rast ustavila ravno zaradi pomanjkanja določenega kadra. Pa v ta koš ne sodijo le nekateri obrtni ter tehnični poklici, temveč tudi kader, katerega je sicer na zavodih na pretek, vendar Tan}aŽ{^.FoxyTeens, -I NežaŠfH^,Aj^ŽnuAar, DavidDäde. je brez potrebnih izkušenj. V Adeccu, največji zasebni agenciji v Sloveniji, ki je sicer v 100-odstotni švicarski lasti, so ravno zato lani začeli »headhunterstvo«, ki je po svetu uveljavljen način iskanja top in srednjega me-nedžmenta. »Čeprav je to sprva v Sloveniji imelo skorajda negativen prizvok, so se ljudje na to že malo navadili. Določena podjetja se za ta način odločajo tudi, ker želijo pridobiti kadre, ki niso sorodstveno ali politično >obremenjeni<,« je povedal direktor celjske poslovne enote Klemen Žibret, V njihovi bazi iskalcev zaposlitve niso zgolj brezposelni delavci, temveč tudi takšni, ki želijo zamenjati obstoječo službo. »Seveda drži podatek, da manjka ljudi s tehnično izobrazbo oziroma tradicionahiih, klasičnih po-khcev, vendar so včasih lahko tudi ekonomisti ali pravniki deficitarni. Če so seveda dobri. Tudi zato imamo med iskalci zaposlitve celo doktorje znanosti ali ljudi z magisterijem, Po drugi strani dobesedno dela za nizkok-vahfichano žensko delovno silo sploh ni,« opaža Žibret. Letno se preko Adecca za krajši ali daljši čas zaposli »Zasebne in jame agencije za dein med seboj smo praktično dve pnglavji iste zgodbe.« pravi Klemen pribhžno pet tisoč ljudi. Pri tem se upoštevajo želje naročnikov, torej podjetij, ki iščejo določen profil kadrov. To pomeni, da so delavci včasih zaposleni pri Adeccu in ne pri končnem delodajalcu. »Kljub vsemu delavci niso v ničemer prikrajšani. Naše storitve po internem komercialnem dogovoru plača naročnik, delavec pa dobi točno takšno plačo, kot jo je nam sporočil delodajalec- Torej takšno, kot jo za podobno delovno mesto dobijo ostali v podjetju. Delavec tako ni v ničemer prikrajšan, delodajalec pa je s takšnim načinom zaposlitve bolj fleksibilen.« Med podjetji, s katerimi Adec-co sodeluje v regiji, so Etol, Cinkarna Celje in Comet. ROZMARl PETEK Blok S pripombami v Šoštanju so že pripravili javno obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zablok 6 Termoelektrarne Šoštanj s spremljajočimi objekti. Novi blok bo lociran znotraj sedanje meje industrijske cone Teš in bo nadomestil bloke 1,2, 3 in delno tudi blok 4. Z novo pridobitvijo se bo proizvodnja električne energije podaljšala do leta 20.S0, hkrati pa Iptnn prinesla tudi 50 milijonov evrovveč prihodka. Obremenitve za okolje bodo zaradi modernejše tehnologije precej manjše, znižala se bo tudi količina prahu in hrupa. Celotna naložba bo vredna približno 780 milijonov evrov, kar polovico denarja pa pričakujejo iz Evropske investicijske banke. Na prvi obravnavi OPPN-ja so krajani spraševali glede lokacije posameznih objektov in prometnega režima. Sicer lahko pripombe na zdaj razgrnjeni OPPN bloka 6 v Tešu vsi zainteresirani podajo še do 26. junija na Občino Šoštanj. US na vseh vpisnih mestth med Lradntrri lahko pa siju ogledateludi na neSi spJet Qbjevljerio letno in polletno poročilo. Vzpon Intereurope Ti^ovanji na Lj največjimi podjetji po tržni kapitalizaciji )ljan8ki borzi se je umirilo, medtem ko so posamezne delnice v preteklem tednu zabeležile zavidljivo rast. Predvsem te so med tednom potisnile slovenski borzni indeks do nove rekordne vrednosti 9.740 indeksnih točk, konec tedna pa |e bila njegova vrednost nekoliko nižje. Za največje presenečenje so poskrbele delnice Intereurope. Veliko željo po nakupih in s tem povečano povpraševanje je bilo mogoče spremljati že v torek, investitorji pa so v nadaljevanju tedna delnici postavili povsem novo vrednost. Najvišji posli so se močno približali nivoju 50 evrov, delnica pa je pričakala konec tedna pri 47 evrih, kar je dobrih 15 odstotkov več od enotnega tečaja izpred tedna dni. Uradnih informacij, ki bi pojasnjevale povečano zanimanje, v tem trenutku ni, glede na eksplozivno rast cene pa je povsem mogoče, da so se v povezavi s podjetjem spet obnoviJe prevzemne zgodbe, ki so v začetku aprila že povzročile nadpovprečno rast. Predvsem zaradi pomanjkanja verodostojnih informacij je v tem trenutku težko reči, kaj se skriva za to rastjo in kakšen bo razplet, dejstvo pa je, da so v tem trenutku obstoječi delničarji lahko zadovoljni. lim Enotni tečaj Premet v tEUR Xspr. aCG Cinkarna Celje 165,00 94,90 -2.88 CETG Cetis 125,00 2.00 0.00 CHZG CometZreEe 11,36 0.40 0.00 GRV6 Gorenje 36,11 1.050,50 ^ 0.28 PILR Pivovarna Laško 68,03 1.698,40 ^ 1.37 JTKS Juteks 137,50 203.70 ^ -1,56 ETOG Etol 180,45 49,20 -2,41 Veseli so lahko tudi delničarji Aerodroma. Po objavi trimesečnih rezultatov poslovanja se je cena uspešno prebila nad mejo 90 evrov, posh med tednom pa so biU sklenjeni pri 100 evrih oziroma več kot 10 odstotkov višje od enotnega tečaja konec preteklega tedna. Eden izmed razlogov za rast podjetja so zagotovo uspešni rezultati, vendar pa glede na visoko vrednost podjetja v primerjavi s konkurenco v regiji pomembno težo nosijo pričakovanja, povezana s predsednikovanjem Evropski uniji, ki bo pozitivno vplivalo na poslovanje, in z nadaljnjim razvojem podjetja, ki v prihodnjih lerih načrtuje obsežne investicije v infrastrukturo. Trgovanje z ostalimi pomembnejšimi delnicami se je odvijalo okoli ustaljenih ravni. Vrednosl Petrolovih delnic se je po vzponu do rekordne vrednosti 684 evrov spet vrnila v območje 670 evrov, brez opaznejše spremembe pa je minilo trgovanje z delnicami Gorenja, Telekoma in Krke, ki glede na predlagani sklep skupščine načrtijje razdelitev delnic v razmeriu 1:10. Bistveno bolj vroče in razburljivo se je v zadnjih dveh tednih na prostem trgu trgovalo z NFD Holdingom, Po hitrem vzponu delruce do tečaja 8 evrov, kjer je bila zamenjana kar zajetna količina delnic, je zarumanje izredno hitro tudi splahnelo. Glede na obseg poslov in premetavanje večjih paketov delnic so igro igrali veliki, manjši špe-kulativni kupci pri višjih nivojih pa so si krepko opekli lj je delnica z najvišjih vrhov upadla kar za 17 od- otkov. ILIRIKA d.d., Trdil organ: ATVP, Poljanski MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik va 3, 1000 Ljubljana :sip 6, 1000 Ljubljai Vir: Ljubljanska borza d.d. Razstava o denarju v prostorih Nove Ljubl}atiske banke, v poslovalnici Rudarska, v Velenju so odprli razstavo Menjave denarja v Sloveniji. Gre za razstavo, ki jo je pripravila NLB in je bila doslej na ogled v Ljubljani. Kakor je napovedala direktorica Sa-vinjsko-Šaleške podružnice NLB Lidija Dovšak, bo razstava na Celjskem zaradi prostorskih možnosti najverjetneje na ogled samo v velenjski poslovalnici Rudarska, kjer so na ta način obeležili tudi drugo obletnico prenove prostorov. US M IIIIII lEV Gneča vseh vrst trgovin v Celju se nair oddaljeni prihod kaj novih trgovin. Nemška ver^ trgovin s cenejšimi oblačili C&A i LT bližnji in malo bolj I še kar ne- svoj prihod napoveduje tudi trgovina na drobno z električnimi gospodinjskimi, radijskimi in TV-napravami Harvey Norman, obenem ravno zdaj sprejemajo lokacijska načrta za poslovno-trgov-ska centra. Prvo trgovino bo družba C&A v Sloveniji odprla 30. avgusta v Mariboru, dan kasneje bo vrata odprla tudi trgovina C&A v Celju. Svoj prostor bo našla v poslovnem kompleksu, ki ga ob Mariborski ce- sti gradi Janko Tumšek oziroma podjetje Elektro "tonšek. »Kdo bo svoj prostor še našel pri nas, bo najbrž znano prav kmaJu,« je še dodal Tumšek. Znano je že tudi, kje bo svoj center zgradil Harvey Norman. Ta naj bi stal nasproti Tuševega Cash&Cany centra, tik ob Hudinji. Že dolgo napovedovana skrivnost je tudi, da se iz celjskega Citycentra seli Baumax. Kje gradi svoj nov objekt in kdaj se bo preselil, nam vodstvo v Ljubljani še ni želelo razkrili, a videti je, da bo nova trgovina stala ob Kidričevi cesti. Na celjski obäni sta v obravnavi še dva lokacijska načrta za gradnjo trgovsko-poslovnih centrov. Prvi zajema zemljišče ob vojašnid, Užijmo dan Ob zaključku projekta Dediščinarim-ske Celeje bodo dijaki evropskih oddelkov Splošne in strokovne gimnazije lava na Šolskem centru Celje v četrtek ob 19. uri pod Celjskim stro^m Pokrajinskega muzeja Celje pripravili kulturno prireditev Užijmo dan. Na prireditvi se bodo dijaki predstavili z i^o Rimska šola in likovno razstavo ter z izvirnimi »celejanskimi« popevkami. Igra, ki jo je napisala in režirala dijakinja 3. letnika Mirela Mustič, predstavlja pri-m^avo rimske šole z današnjimi evropskimi oddelki. V i^ starorimska učiteljica hvali svoje dijake (2. letnik evrop- ske^ oddelka), ki nastopajo v dramatizi-ranih anekdotah o starih Rimljanih (tudi te so delo Mirele Mustič). Na obisk pride »modema« učiteljica, ki se zavzema za projektno delo in medpredmetne povezave, njene trditve pa utemeljujejo »modemi« dijaki (L letnik evropske^ oddelka) z rimskimi citati in z aktualizacijami le-teh (aktualizacije citatov so skupno delo dijakov 1. letnika). V celejanskih popevkah so se skušali dijaki prve^ letnika doživljajsko približati rimski liriki, ustvarili pa so pesmi, ki ^edo v uho sodobnim, mladim in manj mladim poslušalcem. Na ogled bo tudi razstava steklenih Novosti na celjskem letnem kopališču Letos so celjsko letno kopališče odprli mesec dni prej kot prejšnja leta. Kopališče je obnovljeno, ima nov način ogrevanja bazena s pomočjo toplotnih črpalk, večje površine za sončenje in bolj pestro gostinsko ponudbo. Vodja gospodarjenja z javnimi objekti ZPO Dean Pušnik je zadovoljen z dosedanjim številom kopalcev. Povedal je, da je bil zadnji teden zaradi vremena obisk nekoUko nižji, vendar je bilo že ob prvih sončnih dneh kopalcev veliko. V petek, 15. junija, bodo izvedli projekt Voda za vse. Takrat bodo imeli otroci prost vstop do 12. ure, na bazenu pa bo več klubov predstavilo svoje aktivnosti; odbojko, vaterpolo, vožnjo s kajakom ... Organizirali bodo tudi tekmovanja v odbojki na mivki in druge športne aktivnosti. S prenovljenim letnim kopališčem so zadovoljni tudi obiskovalci. KŠ Neža Fink Iz Celja: »Na celjskem kopališču mi je najbolj všeč to, da lahko skačem v vodo in se spuščam po toboganu, Včasih gremo z mamico in očetom tudi na bazen v Laško, vendar mi je tukaj bolj všeč, ker imajo nov tobogan.« Gabriela Ravnak iz Celja: »V Celju živim že trideset let in velikokrat pridem sem. Najbolj mi je všeč to, da je poceni in da so območje okoli bazena razširili. Zdaj je več možnosti za otroke, da se igrajo, in tudi voda je bolj topla. Všeč mi je tudi, da si zdaj lahko tukaj kupim malico. Dobro je poskrbljeno tudi za higieno kopališča.« Brigita Končan iz Celja: »Zelo mi je všeč, ker še ni velike gneče. Vidim, da na njem pa bo Hofer postavil dn^o svojo trgovino v Celju. »"Miaj bo sicer še prišlo do sprememb, saj si na tem mestu želimo obj^, ki bo bolj mestotvoren, kar pomeni, da bo poleg pritličja imel še etažo,« je povedala Darja Zabukovec iz sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve. Bolj daleč, vsaj kar zadeva postavitev druge trgovine v Celju, je Lidl, saj je z ureditvijo trgovine na križišču ob vojašnid že skoraj gotov. V pripravi je še lokacijski načri za po-slovno-trgovski objekt na zemljišču celjskega podjetja Nivo na Lavi. Kaline namene ima Nivo z njim, še ne želi razkrili. ROZMARl PETEK mozaikov in kamnitih skulptur, ki so jih ustvarili dijaki 1. letnika. S tem so znanje, pridobljeno pri proučevanju rimskega oziroma celejansk^akamnoseštva in steklarstva, prenesli tudi v lastno ustva^alnost. Mentorica pri ustvarjanju literarnih bese dil in igre je bila mag. Jana Kvas, pri glasbenem ustvarjanju Metka Jagodič Poga-čar, pri likovnem pa Darja Po\^e. Praktično uporabenrezultatprojekmega dela z medpredmernimi povezavami, ki so ^ vodili učitelji mag. Jana Kvas, Andrej Požlep, Anja Ramšak, mag. Andreja Vipotnik Ravnak in Karmen Kotnik, je trefli dijaški vodnik po rimski Celeji. Celoten projekt je vodila in koordinirala mag. Jana Kvas, strokovno pa je dijake usmerjala tudi priznana arheologinja doc. dr. Irena Lazar iz Pokrajinskega muzeja Celje. BOJANA AVGUŠTINCIČ so nekaj stvari urediU tudi za otroke, ampak to zame še ni pomembno, ^('nl pridem včasih med tednom ali tudi ob koncih tedna, na druga kopališča pa ne hodim.« Zmaga Polak iz Celja: »Najbolj so mi všeč nova otroška igrala, saj največkrat pridem sem zaradi otrok. Sama ne hodim veliko na kopaOšče. Edina stvar, ki me moti, je, da ni dovolj sonč-nikov.« iiinivw.radioceije.com ADAmAS tme. Pnimek;, Naslov:_ In se presenecente! ^b Vsak mesec bomo medvedke pripeljan v sanjskem avtomobUu Mercedes SUC, veliki nagradi Caslnoja Faraon X007! THAŠIII«IIAJEV lil TILNIK Dom starejših korak bližje v občini Kozje, kjer že dolgo razmišljajo o gradnji doma za starejše, so tej veliki naložbi vse bližje. Najprej so našli investitorja, zdaj je vsak teden kaj novega. Tako so se konec maja sestali v Ljubljani predstavniki občine, velenjskega Vegrada in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer so Kozjani spoznali, da imajo na razpisu za podelitev potrebne koncesije resnično veliko možnosti. Tako med drugim v krogu dvajsetih kilometrov ni nobenega drugega doma. Odločujoči razpis za podelitev koncesije bo objavljen še v tem mesecu, zato se občini z naročilom idejnega projekta, ki bo stal okoli 50 tisoč evrov, mudi. Občinski delež za naložbo v vrednosti 7 milijonov evrov bo moral znašati 10 odstotkov, zato bo občina prisiljena prispevati raz-a veliko denarja, pri čemer bo po- slala solastnica doma. V domu, ki ga želijo zgraditi na občinski parceli za Zdravstveno postajo Kozje bo po načrtih 140 postelj in nekaj varovanih stanovanj, kar prinaša občini, ki je v resni gospodarski krizi precej delovnih mest. Konec prejšnjega tedna je dal zeleno luč za gradnjo doma še občinski svet Kozjega, ki se je strinjal z nadaljevanjem aktivnosti ter z naročilom idejnega projekta ter geodetskega posnetka, potrebnih za razpis za podelitev koncesije. V občinskem svetu se občasno pojavljajo napeti odnosi med različnima političnima opcijama, zato je prišlo do živahne razprave o različnih podrobnostih, čeprav so vsi po vrsti poudarjali splošno korist od nameravane naložbe. Tako je bila na koncu odločitev svetnikov za gradnjo doma sprejeta soglasno. BRANE JERANKO Osebna potovalna lekarna Slovenske lekarne bodo teden zdravja, ki ga pripravljajo od 11. do 16. junija, posli pripomočkov In zdravil za osebno potovalno lekarno. Za obiskovalce so v lekarnah pripravili informativno gradivo, farmacevti pa jim bodo na voljo tudi za strokovno svetovanje glede manjših zdravstvenih težav in tveganj, ki spremljajo potovanja na morje, v planine in v eksotične kraje. AB ki jih je popeljal na panoramsko vožnjo. V znamenju helikopterja v Krajevni skupnosti Galicija se Gališki dnevi prevešajo v drugo polovico. V petek so članice Klepe-talrüce društva upokojencev odprle razstavo ročnih del, ki je bila odprta do nedelje in dobro obiskana. V soboto je Planinsko društvo Gahci-ja v Podružnični osnovni Šoli Trje pripravilo prikaz planinske opreme in dejavnosti društva- Posebno pozornost je pritegnil prikaz spusta po vrvi, ki so ga izvedli tako otroci kot starejši. Vodniki druš- tva so pokazali vezanje planinskih vozlov in opremo za reševanje v snegu. V avli šole je bila razstava fotografij različnih planinskih dejavnosti in pohodov Dogajanje je doseglo višek s prihodom vojaškega helikopterja. Pilot je najprej predstavil delovanje in uporabo helikopterja, nato pa popeljal učence, članice Klepetalnice in še nekaj srečnežev na panoramsko vožnjo. Presenečenje je društvo pripravilo za svoje člane in čla- nice, ki letos praznujejo 50 let oziroma abrahama. Podarilo jim je panoramski polet nad Krajevno skupnostjo Galicija. Vsi udeleženci, ki so se peljali, so navdušeno govorili o nepozabnem doživetju. Za nemoten potek nedeljske prireditve so poskrbeli vodniki Ivi Brežnik, Janez Podpečan in Sebastjan Ašen-berger ter markacist Franci Arašek, vse niti pa je uspešno v vrv spletel predsednik društva in vodnik Viktor Furman. TT Cicibanovo himno so skupaj zapeli zbi Prijazen cicibanov dan Vrtec Slovenske Konjice je v petek v Dvorcu Trebnik pripravil zanimivo prireditev ob svoji 60-letnlci. Začeli so jo otroci iz vseh treh enot s Cicibanovo zdravlji-co, za katero je besedilo napisala ravnateljica vrtca Marija Primožič, uglasbi-la pa jo je Irena Golob. Zbrane vzgojiteljice, starše in otroke so poleg ravnateljice nagovorili koordinator projekta Celostni pristop k državljanski vzgoji Mitja Sardoč, ki je z zadovoljstvom ugotavljal, da so dali konjiški otroci projektu zabavno in zanimivo vsebino. V imenu Občine Slovenske Konjice )e predsednica od- bora za družbene dejavnosti Marija Sodin vrtcu med drugim obljubita, da bo občina zagotavljala kar najboljše materialne pogoje za njegovo delo, predsednica skupščine Skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnlk pa je poudarila, da konjiški vrtec zaradi svojega zavzetega dela uživa velik ugled v Sloveniji. Po prireditvi, v kateri so nastopali otroci, so odprti razstavo v prostorih, kjer je pred šestimi desetletji začel delovati vrtec. Na njej se je mogoče s pomočjo fotografij sprehoditi skozi celotno življenje vrtca. Preteklost so upodobili v Prgišču spomi- nov, sedanjost v Naših drobtinicah. Posebej so predstavili projekt celostnega pristopa k državljanski vzgoji na temo T\j-kaj, kjer smo doma. V tem delu razstave si je mogoče ogledali ustvarjalnost otrok, ki so se poglobili v svoje mesto in njegove simbole. V zanimivostih kraja so proučili vodnjake v Tepanju, znamenitosti v Žičah in Stari grad, poglobili so se v šport v Slovenskih Konjicah, za nameček pa so otroci predstavili sami sebe in svoje prijatelje ter svoje vrtce in njihove zastave. Razstava bo odprta do 13. junija. MILENA B. POKUC Laščani med hrvaškimi godbeniici Laški godbeniki z mažoretaml (na sliki) so minuli konec tedna kot predstavniki Slovenije sodelovali na festivalu godb Hrvaške v Novem Vlnodolskem. Na dvodnevnem festivalu je nastopilo 15 hrvaških pihalnih orkestrov. Laški godbeniki in mažorete so se prvi dan predstavili v koncertni, drugi dan pa še v figurativni dejavnosti. BA Nora zabava Tanjo Žagar, Foxy Teens, Nežo Sporer, Anjo Žmahar, Davidom Dekičem. I-.— IZ NAŠIH KRAJEV Danijel Mlinaric s sršenjim gnezdom hiša. ki je bila postavljena že leta 1777. Sršenja palača Zanimiva najdba in obnova stare hiše v Lažišah - Mlinaričeva jo rada pokažeta izletnikom Danijel Mlinarič z ženo Jožico živi v Lažišah, ob cesti med Dobjem in Planino. Tja se je preselil predvsem zaradi svoje ljubezni do narave. Veliko truda je vložil v obnovo skoraj 250 let stare blše, ki je zdaj postala že prava turistična zanimivost. Našel je tudi enkraten izdelek narave, veliko srše-nje gnezdo. Danijel in Jožica sta se v Lažiše preselila pred tremi leti. Najprej sta uredila okolico in za to porabila štiristo kubikov zemlje ter veliko svojega časa. Poleg njunega doma stoji še ena hiša, v kateri je prej živela njuna teta. Ta stavba je zelo stara, saj je bila zgrajena že leta 1777. Ker je bila v zelo slabem stanju, se je Danijel odločil, da jo bo obnovil: »Nočem, da bi hiša propadla, saj je že zelo stara in zato tudi za marsikoga zanimiva.« Na spomeniškem varstvu je vprašal, ali bi jih zanimala obnova hiše, vendar je dobil negativen odgovor, zato se je odločil, da bo razpadajočo stavbo obnovil sam. Prijatelj mu je svetoval, naj del hiše pusti neobnovljen, da bo mogoče videti, kakšna je bila prej. Zato je za zdaj nov le del stare stavbe in je natančno takšen kot pred mnogimi leti. «Na Kozjanskem je zelo malo tako sta- rih hiš,« je na svoje delo ponosen Danijel, »še posebej tako lepo obnovljenih.« V zadnjem času mimo 200-lel-ne stavbe vozi veliko turističnih avtobusov, »pri meni se pogosto ustavijo. Ljudje me sprašujejo, ah lahko hišo slikajo, jaz pa jim seveda dovolim.« Ljubitelj narave se pohvah s še eno zanimivostjo. V gospodarskem poslopju v bli-zmi svojega doma je odkn! sršenje gnezdo. »Ponavadi najdemo gnezda, ki jih zgradijo ose,« svojo najdbo opiše Danijel, »osja gnezda so povsod, medlem ko so sršenja veliko bolj redka, Še posebej tako velika.« V tem primeru so si sršeni zgradili dom s kar šestimi nadstropji. Danijel je svojo najdbo* pokazal že mnogim prijateljem in vsi so bili navdušeni, saj tako vehkega gnezda še mso videli. Sršenja pala- ča je sicer že nekoliko okrnjena od padca in ker so jo razdejali ptiči. »Kadar je takšno gnezdo še celo, je bolje, da nihče ne pride v njegovo bližino, saj en sršen piči za devet čebel,« razložipo-nosni najditelj, »razmišljam, da bi gnezdo poškropil z lakom in ga tako poskusil ohraniti, saj bi lahko bil zanimiv za ogled, rudi za šolarje, predvsem za tiste iz mesta.« KS fys£!/ VZf^Üj^ ;iüCü zriü7 župan Marko Balant podeljuje knjigo l^lajlepše pravljice. Najlepše pravljice za novorojenčke Braslovški župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renau Marolt so pripravili tradicionalni sprejem za najmlajše občane občine Braslovče in njihove starše. Na sprejem so povabili petnajst otrok, ki so bili rojeni v časa od 1. decembra 2006 do konca letošnjega aprila. Skupno se je lani v občini Braslovče rodilo 43 otrok, dva več kot predlani. Župan Maiko Balant jim je v pozdravnem nagovoru izrazil prisrčno dobrodošlico, vse dobro in veliko sreče v življenju, poudaril pa je tudi pomen tovrstnih srečanj za občinsko skupnost. Starši so od občine prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 125,20 evra, otroci pa-knjigo Najlepše pravljice. TT 'm GORSKO KOLESARIENIE START: 10:00, Planet TUŠ Celje PREDPRIJAVE: do 21,6. preko Interneta: www,tus,sl ali na tel, št,: 03/4241011, PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7,30 do 9,00 u 0REKREATIVNI DRUŽINSKI POHOD START: 9:30, izpred gostilne Francelj v Zagradu SOBOTA, 23.6.2007 „ — [ 8 Oi^lŠIHIfllAJEV NOVI flDIII Četrti Vpogled o naravi v soboto so na Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo predstavili četrto revijo za književnost Vpogled. Kraj ni bil izbran naključno, saj je, kot je poudaril urednik Mare Cestnik, tokratna številka posvečena naravi. Revija prinaša precej novosti, tako oblikovnih kot vsebinskih. Dodali so mnenjsko branje, ki je posvečeno naravi in pisavi in v katerem gre za izzi-valai spekter različnih mnenj, prepričanj in nagovorov. Ukinili so deljenje med obetavnimi in zrelimi pisci, saj je po pripovedi Cestnika teMo potegniti črto. Osrednji del zavzema poezija, tudi pesmi Neže iClau-rer, s katero je objavljen dalj- ši pogovor. Četrta števila Vpogleda prinaša še esejistični del, zanimive pa so tudi Vrane s podnaslovom Pesmi za pametne otroke Ervina Fritza. V revijo so uvedli nagradno igro, razpisujejo pa tudi poseben nagradni natečaj za kratko pripoved s tematskim naslovom Zrelostni izpit ali Med otroštvom in odraslostjo. V rubriki So- sedska branja se predstavlja Literarno društvo Šentjur, veliko pozornosti pa so namenih Tomažu Mahkovicu in njegovi razlagi haikuja. Sicer so sobotni predstavitveni večer posvetili predvsem poeziji ob glasbeni spremljavi klaviaturista Damjana Brcarja in saksofonista Janeza Uršeja. Med akrili in pesmimi v dvorcu Strmol v Rogatcu je od petka na ogled razstava akrilov Draga Medveda z naslovom Arheo Mystica. Ob odprtju so predstavili tudi prvo pesniško zbirko avtorja, ki sovpada z njegovo 60-letnico, v njej pa je 60 pesmi. Tisti, ki se ukvarjajo s kakršnokoli vizualizacijo, posegajo po zunanjih motivih, pri čemer videno oziroma čuteno prenesejo na platno ali papir. »Jaz sem posegel nekoliko globlje. Kot pove že naslov Arheo Mystica, sem šel v pod-plasti zemlje in odkrivam tisti svet, ki ga odkrivajo arheologi,« pravi o razstavljenih akrUih njihov avtor. To so izkopanine in najdbe predvsem v antični smeri. Pozornost vzbuja tudi njegova prva pesniška zbirka, ki je prerez pesniškega ustvarjanja od mladosti do danes. Njen naslov Botritis ima korenine v imenu žlahtne plesni na grozdju z najboljšimi eleksirji, ki iz tega nastanejo, pomeni pa avtorjevo dolgo pesniško zorenje do popolne zrelosti in z njo do prve zbirke. Botritis je predvsem lirična izpoved o njegovih občutkih. Pesniška zbirka je izšla pred nekaj tedni pri velenjski založbi Pozoj, Drago Medved je bil leta 1969 med ustanovitelji celjske literarne revije Obrazi ter je bil dolga leta poklicni novinar. Od leta 1991, odkar je v svobodnem poklicu, je pri njem izrazitejša publicistika, zato ga slovenska javnost pozna kot avtorja vrste odmevnih knjig. Kot urednik je uredil več knjig ter pri nekaterih poskrbel za likovno opremo. V zadnjem obdobju se je vrnil k slikanju. BRANE JERANKO Drago Medved www.novite(lnik.com QiCEWJUJEMO Fotografije v trenirtidii spontanosti v razstavnih prostorih Železarskega muzeja Teharje na-memajo del svojih kapacitet tudi predstavitvi likovnih del, ki mso neposredno povezana z njihovo osnovno dejavnostjo m v tem sklopu pravkar razstavlja fotografije Nataša Müller. Fotografinja se ukvarja z različnimi vsebinami, medtem ko je razstavo pripravila kot pregled portretov, ki jih je naredila v preteklih letih. Ti so nastali na raznih potovanjih po tujih deželah, nekateri so bili posneti pri nas, pn čemer te posebnosti tudi določajo njihov značaj. Mnogokrat so namreč zanimivejše fotografije, ki prinašajo nekaj manj znanega, in fotografije daljnih dežel oziroma njihovih prebivalcev. Portreti Miillerjeve poleg tega vsebujejo tudi lastnosti, ki jih postavljajo v splošno razumljiv kontekst, tako da zlahka prepoznamo občutke portrelirancev. Izrazi presenečenja, naklonjenosti ali ljubezni so namreč tako splošni in povsod prisotrti, da ne poznajo meja. ki jih postavljajo narodi, rase ali spol. Sicer pa Miillerjeva razvija fotografijo, ki ni povsem značilno portretna, temveč je kombinirana s klasičnim dokumentarnim pristopom. Mnogokrat njena dela uünkujejo predvsem kot reportaže, ki so nastale v trenutkih spontanosä. To je prepoznavno zlasti takrat, ko fotografirane osebe ne vedo, da jih nekdo opazuje in snema. Ob tem je razstavljenih precej fotografij, kjer je prisotno sodelovanje med upodobljena in fotografinjo, kipa seveda predstavljajo kategorijo bistveno bolj režiranih posnetkov. Za izid kakovosti posnetka takšni različni pristopi sploh niso bistveni, pomembno je predvsem, koliko je fotografinji uspelo dobiti občutke, ki jih je iskala. Čeprav ima vsak fotograf svoj naän dela, bi predvsem pri tistih posnetkih, ki so blizu dokumentarnemu pristopu, bilo smiselno v likovno zgradbo zajeti tudi ozadje, v katerem se nahaja posamezna figura. Ulice, arhitektura in razni predeli naselij imajo izrazito socialno vsebino, in če so posamezniki tamkajšnji prebivalci, gre iskati harmonijo med njimi in realnos^o, v kateri se nahajajo, saj so s tem posnetki lahko še prepričljiv^ši s svojim sporočilom. BORIS GORUPIČ Izven okvirov povprečnega ljubiteljstva Mešanemu pevskemu zboru Orfej je uspelo to, kar ni prav običajno. Ob proslavljanju komaj tretjega rojstnega leta je s premišljeno izbranim korwertnim rmstopom potrdil svojo umetniško vrednost in umeščenost med tiste pevske zbore, ki so se že krepko izvili iz okvirov povprečnega ljubiteljstva. Zborova zvočnost je bogata, polna, sočna in deluje kot celota. Koncertni večer se nam bo ohranil v spominu zaradi občutljivega odnosa pevcev in dirigenta do glasbene vsebine in izpovedne globine. Bilo je dovolj interpreta-tivne širine, ki je poudarila izostren odnos za stilno in vsebinsko avtentičnost s trdno zastavljenim zvokom, jasnim tudi v bolj zapletenih sozvočjih. Glasovno usklajenost bi lahko izbnisili zasenčeni soprani predvsem v višjih legah. Dinamično niansiranje je bilo jasno ter usklajeno z glasbeno pripovedjo in zmogljivostjo pevcev. Zbor se je predstavil s sakralnim programom, ki je segel od izvirne antifonije do sodobnih skladateljev Damjana Močnika, Marija Kogoja in nas preko dveh Gallusovih motetov pripeljal v najbolj vznemirljivo izvedbo večera: Agrius Dei skladatelja Steva Dobrogosza, nastala pred dobrimi desetimi leti: razgibana skladba, ki se še vedno giblje v tradicionalnih okvirih ter kljub instnimentalni spremljavi poiidar-leno ohranja prvinski vokalni značaj in širino. Zaključek pa je izzvenel kot navidezen kontrast celotni programski zasTWvi, saj je zbor hvaležne poslušalce nagradil z Vremša-kovo obdelavo slovenske ljudske pesmi En starček in solistom Boštjanom Korošcem. Tomaž Marčič je spreten dirigent s pretanjenim odnosom do zborovskega zvoka ter glasbene snovi, ki jo obdeluje Iz zbora zna izvlea, kar je vrednega, pogosto preseneti s samosvojimi interpretativnimi izpeljavami. Programski preskoki iz renesanse v obrobje sodobnega, bolj sproščenega kompozicijskega izražanja mu ne delajo težav. Umetniška stremljenja, podkrepljena s poglobljenim znanjem in jasnimi kriteriji, so temelji, na katerih gradi zborovsko koncertno predstavitev, ki je jasna in razumljiva. Lep večer, poln glasbe, je izzvenel v pomirjujočem spoznanju o žlahtnem brezčasju glasbe, o njenem preseganju minljivih vrednot. MARUAN LEBIČ Gremo v dobre gostilne RESTAVRACIJA TAjgiRNA^ Zakladnica gurmanskih užitkov,ki je vedno na vaši strani. Tako bi lahko opisaii Taverno Carraro, ki s svojimi kulinaričnimi dobrotami vabi željne dobre hrane od blizu in daleč. Nahaja se nasproti Mercator centra v ^rer^i Petrol in je že dobro vsidrana v srcih vseh tistih, ki z veseljem posežejo po najbolj pestri ponudbi jedi z naravnega žara na Celjskem in ribjih specialitetah. Iz odprte kuhinje, v kateri lahko vsak trenutek pri pripravi hrane motrite spretne kuharje, vsakodnevno diši tudi po slastnih malicah, kosilih in bogati ponudbi jedi po naročilu. Kaj je bolje kot uživanje v izbranih jedeh ob ritmih sproičujoče, mediteranske glasbe? Tudi za to so v Taverni Carraro poskrbeli z živo glasbo, ki jo nudijo vsak konec tedna. V poletnih večerih, ko narahlo pihlja, si privoščite nekaj brezskrbnih minut na zunanji terasi, ki obeta marsikaj, od zunanjega žara. žive glasbe do prireditev najrazličnejših značajev. Carraro je vedno na vaš! strani in vedno znova se trudi, da svojim obiskovalcem pričara nepozabne trenutke. Zato naslednjih nekaj vrstic namenjamo prireditvi CARRARO fest29. in 30. junija avenija pod r ostišce ; Stoniian -Vedno na Vaši strani" Kojic Milan. a.». Ofi^kamiilu cof ISA, 3000 CeUe (hm-041 L9Oi.7i,0. 03 / « 67070, osiuoro-zi Restawacijct ^ > Pizzerijain Špag^t^r^a -Prenomčd*^'' ' . • ' BEAUTVSi WELLNESS CENTER LUCIJA ; (tel: 03 7590608) . > /AKJ.W'lK M>0/lVt III 4, K RESTAVRACIJA URŠKA CATERING Dnevne malice KosUa Vikend in praznična kosila Bogata A la Card ponudba 03/ 780-07-04 051/360-555 Vsakdan 09-22 pet, 8ob-23.00 Se^tnMmo ha/I Zaxivemo oi 1730! sledilo, ne pozabite poizkusiti CARRARO burna, pijače, narejene po Izvirni recepturi lastnika Milana, ki je ne boste zlepa pozabili Duša in srce Carrara. Goni/ni sili, ki deiujeta usidajeno irt ki svoje goste razvajata na 1001 način, ne samo s slastnimi grižljaji itrane, temveč tudi s številnimi nepozabnimi dogajanji. Milan in Darja. Golovcem utripala v ritmu postavljanja presežkov in rekordov v izdelovanju in peki največje pleskavice in klobase na svetu, s čimer se bodo potegovali tudi za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v hitrostnem in količinskem zaužitju piva, čevapčičev in sladoleda. Da pa bodo starši lahko v miru preizkušali svojo tekmovalno naravo, bo poskrbljeno tudi za najmlajše s številnimi animacijskimi igrami in z otroško matinejo s Spidijem. Ko boste uživali utrip prvega in nepozabnega CARRARO festa, ki bo tako odličen, da bo nadaljevanje skorajda zagotovo Festivalsko vzdušje bodo ogrevala tudi številna znana imena slovenske in tuje estrade. Tako se bodo v dveh dneh na CARRARO festu zvrstili: Kiapa RIVA, lana, Dražen Zečlč, Enigma, Domen Kumer, Skuter. Maja Šuput ... Obljubljajo tudi viteške igre celjskega mestnega gledališča v sodelovanju s Turističnim društvom Celje, modno revijo... in še majhna skrivnost: Bodite pozorni na CARRARO FEST BALON, ki bo odprl zabavni dvodnevni CARRARO FEST z Martinom Strelami Ker je Carraro vedno na naši strani, potihem pričakujemo tudi bogat ognjemet, ki bo pika na i edinstvenega CARRARO festa... Mi^jiS mmpaScilidM to. »rts« 041389:3^ 5MIRAN VABI K OMIZJU S PRISTNIMI JEDMI NOVIH OKUSOV IN IZGLEDOV. COSTiSČE MIRAN, Miran Ojstsrsel. s.p., Tmo¥«c pH Dramliah56-ORAMI.|E INFO: 051438038 IN WWW.OMIZ)E.COM e6teiim; leümed usposabljanjem člarov Gorske reševalne zveze Slovenije, organizirali v soboto «pnm in skwprfinri na Okrešelj. Naj spomnimo, da so v hudi nesreči umrli 34-ietm Rado Marfcič, 41-!etni Luka Karničar, oba člana GRS Jursko, 42-letni dr. Janez KokalJ, knpini.T cialne dokumentacije; do 19.6.2007; Mai ne$d.o.o.Celje,Teharje7a,3221 ■ knji- bolničar: do 26.6.2007; Zdravilišča Laš-I d.d.. Zdraviliška cesta4.3270 biko. 15 6 2007' orodjar, stnizenje, reäai^, žično erodira- Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje; 2007; Manpowerd.o.o, PECelje,Stanetova ulica4.3000 Celje. rov.re; 113A 3320 Velenje: id.o.o.Celje,Bezi- do 12.6.2007; grajska cesta 4,3000 Celje; strežba pijač in napitkov, del. mesto v Celju; Ö013.6.2007; Evto Mateja Šnajder sp.. Savinjsko nabrežje 2.3270 Uao. priprava in s&ežba hitre hrane; do 11.7. 2007:OkrwevalnicaHambutgBrHaKlavdi-ja Perko s.p.. Cesta XIV. divizije 11.2000 čistilkB:do15.6.2007:Panhygi8d.o.a. Polzela.^ pri Polzeli 133,3313 Polzela. . . 6.2007; AlojzŠkoijsnec&p, Podružnica Celje,G^42 a, 3000 Celje; avOKnehanikzznanjem ključavničarskih, varilskih in skladiščnih del: do 30.6.2007; Gradnje Žveplan dxi.o.. Ulica heroja Ucka 6, 3000 Celje. EktarSiafemgetik elektrikarvzdcževalec, obratni elektrikan do 21,6.2007; ValHo.0, štme. Železarska cesta 3,3220 Štore. ^ 15.6.2007; Božiča Murko s.p.. Stanetova ulica 20 a, 3000 Celje. 3000 Celje; strežba pijač; do 12.6.2007; S d.0.0., Kocenova ulica 2.3000 Celje; strežbe pijač in malic; do 12.6.2007; Stanislav Krajšek s.p.. Zadobrova 68,3211 Ško^avas. strežba hrane in pijač; do 12.6.2007; Bistro Križišče, ZdenkeSimončičs^., Obr^ 5,1433 Redeče. voznikkamiona;do 16.6.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8,3000 Celje; skladiščnik vsklaiMšču PE Celje; do 19.6. 2007;lntereun}pa d.d.. Rliala logistične reši-tve, letališka cesta 35.1000 Ljubljana; skladiščnik, delo v Celju; do 19.6.2007; Kosova ulica 6,3000 Celje; do 19.6.2007; Biro Ogisd.0.0., Teharje 56,3221 Teherje; močje Celja; do 23.6.2007; Prima zastops-tvDd.a.D,Partizanskaulica19.t0001jublja- Io22.6.2007:tltosed.o.o., Jagoče 3,3270 Laško; programer; do 15.6.2007; iflose d.o.o.. Jagoče3,3270Uško. blaBavskladiščupi>5lDvalnlce;vlDgana slov:Engratušd.o.o.,K Cesta kuhar; do f9.6.2007; Zdravilišče Laško 4,3270 laško. p^lroti d.0.0., Ipavčeva ulica 32,3000 Celje; gradbinecpleskar, izvedba talnesigneliza- ve; do 19.6.2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24,3000 Celje. iio15.6.2007:lnt6rpunMd.o.o,Prekone61, 3211 Škofja vas; tališka cesta 35,1000 gubljane; proizvod« delavec, 5šfenje.pakirarje,prt^ ghidovanje. obračanje, dvigovanje, barvanje; do 12.6.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; voznik kamiona; do 23.6.2007; Mamiat d.o.o.. Železarska cesta 9,3220 Štore; strojnik TGM; do 23.6.2007; Marmat d J.O., Železarska cesta 9,3220 Štoro; z galanterijo: do 19.6.2007; Panap d.o.o. Rogozniška cesta 33.2250 Ptuj; poslovodja trgovine z avtodeli; do 15.6. 2007; Alc^ Škoijanecsp., Podružnica Celje, Mariborska cesta 115.3000 Celje. medkšnska sestra; do 15.6.2007; Zdravilišče Uško d.d., Zdraviliä^ cesta 4.3270 Uško. hästreimitfa prodaj iičenir; do 12.6 2007; Bnd.OA. 70 Laško. 15.6.2007; ca 15,3000 Celje. - Sredi^astnkmnaalisphšmiiobm- d.0.0., Jagoča 3.3270 bško. prodajni inženir;do 15.6.2007; Eho dji.o., Brezno 7 a, 3270 Laško. D^.m€i&Aislasestra(VSI strojev; do 19.6.2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24.3000 Celje; 6.2007; ManpowBrd.o.o. PI .vaulica4.3000 Celje; frizer; do 15.6.2007; Avrelija Kompan vanjestiqa;! PECelje, .20D7;Manpowerd.c ülica 4.3000 Celje; pomozne'Aolaterskadela; do 196.2007; lanterijo; do 19.6.2007; Panap d.o.o,Rogo^ niška cesta 33.2250 Phjj; natakar, točenje pijač, sti^ba pijač, skrt) za urejenost lokala, delo v Celju: vloge na nas{ov:Trenkwalderd.D.o, Mariborska cesta 120,3000 Celje; do 15.6.2007; Trenkwah ja.Oblako- Miran Polajž^spjeharska cesta 116,3000 Celje; čiščenje prostorov; do 15.6.2007; Osnovna šola Glazija, Oblakova liica t5.3000CaljB. plan d.0.0., Ulica her;^ Lacka 8,3000 Celje, der d.ao.l sininikTGM:do7720Q7;Mannatd.ao, avtomehanik.vzdrzev^|e, servisiranje in do15.6.2007:0snovnašola6l va ulica 15.3000Celje; servisni prejemnik voz«; do 15.6.2007; RO SO d.0.0., Skaletova ulica 13,3000 Celje. Ini gradbsniSnra prodajni referorndelovpisami in na terenu izdelovanje ponudb za odri in opažt^ dogo vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotušd.0.0., Tuš supemiarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta t b, 3210 Slovenske Konjka; ekstiuden do 30.6.2007; Koplast ek-struzija d.o.o..Tovamlška cesta 2.3210 Slovenske Konjks; Slov; do 12.6.2007;Man-power d.0.0., PE Cdje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. ska služba, CestavTnKivl)e10a.30CaCelie; do 19.6.2007; Engratuš d.o.o.. Tuš super-maricetSlov. Konjice. Oplotniška cesta 1 b. rtCdo 12.6.2007; ričniks.p,Zagrad voznSi tov. vozila; do 19.6.2007; Aleksander Rogel s.p.. Gaji 34.3000 Celje; 9.6,2007;Kli-aSS.lOOOgub- naslov:Trenkw3lderd.o.o., Mariborska cesta vodji gradbišč, izdelava načrtov; do 13.6. 120,3000CBlje;do 15.6.2007; Trenkv^al- 2007; Maipower do.o., PECelje, Stanetova der d.0.0., Leskoškova cesta 9 e, 1000 Uublja ulica 4,3000 Celje. naobmočju Štajerske; do 1o 15 6 7007; Rrariis Celje ri.ri., a3221T6^iaria. ^icnaizobra2ba(ih2ki) iklmpregr^atoria, do 15.6.2007; ca 32,3000 Celje; 12.6.2007; Manpower d.o.o., PE Cdje, Stanetova ulica 4.3000 Celje; upravljalecpečizataljenježeleza,talilec livar; do 21.6.2007; Valji d.o.o. Štore. Železarska cesta 3,3220 Štore. 2007; Manpower d.0.0.. PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje; voznik kamiona; do 7 7 2007; Marmat 9.3220 Štore. . 2007; Inpos d.0.0. Celje, Opekamiška cesta 2.3000 Calje. Prnmc prodaja gradbenega materiala; do 4.7. 2007;kiposd.o.o.Celje. Opekamiška cesta 2, 3000 Celja; namvCelju;do 15.6.2007; Tripexd.o.o., šib projekdw v oddeku, pripravljanje opersti\^ Bežigrajska cesta 7.30MCelje: nih planov za posamezne projekte glede na poslužavalec slroja;do 15.6.2007; Viva- postavljene cilje; vloge na naslov: Engrotaš pen d.0.0.. Gaji 41,3000 Cöje. d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Tmovl je 10 StnjniteM a, 3000 Celje; do 12.6.2007; EngrotiJŠ d.o.o, komen:ialisttehnolog, sprejemanje iiari> Cesta vTrnovlje tO a, 3000 Celje. ČHodprema blaga, naročanje blaga, tehnološ- l^iiä.MioiBluiAebiome^lVSI Sstilka; do 15.6.2007; Panhygia d.o.o. Polzela, Breg |»i Pi^ 133,3313 Potzäa. ŠnatecMism konfekcionar;do15,6.2007;Elkrojd.d., Prihova 56,3331 Nazarje. Kuhar kuhar; do 15.6.2007; Miroslav Rednak s.p.,Luče10,3334Luče; picopekkuhar;do 15.6.2007; Miroslav Redn^s.p.,Luče10,3334Luče; kuhan do 15.6.2007; ZKZ MoäiB2.o.o., Restavracija Gaj. Cesta v Loke7.3330 Moar-je. SOmtMk 3210 Slovenske Konjice. Smjnik ekstruderPVC profilov; do 16.6.2007; ajadel,vode- jb.fak- turiranje, reševanje reklamacij, delo na sej- ah ter poročanje vodstvu; nuje, sp do 13.6.2D07; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. teinov; do 19.6.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ubca 5.3000 Celje. Urmmdmornisl kom; do 13.6.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. UE SLOVENSKE KONJICE računalniško sledenje blaga v sidadišču. na-5.2007; Comet i, 3214 Zreče. dajnih polic, višitevdelnegagotovinskega in-kasa;vkigena naskfv.EngrotušioA. Kadrovska služba. Cesta vTmovlje 10 a. 3000Celje; do 19.6.2007; Engrotus d.o.o.. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, prodajalec, skrbzaur^enost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19. B. 2007; Engrotuš io.o^Tuš si^iermaricet Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1b, 3210 Slovenske Konjce; prodajalec rib, prodaja rib, skrb za ureje- upravljalec CNCstružnice, strugar I; do 1.6.2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska isU 3,3220 Štore. prodajalec, ixodaja bele tehnike, akustike In blaga široke potrošnje; do 12.6.2007; Tripexdfl.d„BežiyNskace nje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje i - Št.46- I gentiM rtg. diagnostika, mamografija, CT prei- 12. junij 2007 - 'proizvodnji pri izdelavi peciva; do 12.6.2007; Hramček dobrot Kvas, Bogdana Kvas s.p., SojekB,3213 Frankolovo. 2.3214Zreče; luhar; do4 7 2007; Peter Leskovars.p, gmiška cesta 10,3210 Slovenske Konji- MOVlIillll 23 . ebtakar streäa pijač; do 19.6.2007; Onevni bar TonH],Bem»riaKohnes4i.,Zbebva 19,3215 Lo5e strežba pijač in hrane (pice); do 18.6. 2a07;0l(R!pčevalnica End, EdvanJPozefa sp, Tepanje 54,3210 Slovenske Konjice; strežba pijač; do 4.7.2007; Peter Lesko-var s.p., Tovarniška cesta 70.3210 Slovenske Konjice; pomoč pri strežbi pijač; do 7. 7. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35.3210 Slovenske Konjice; strežba hrane in pijač; da 22.6.20Q7; Zlati grič d.o.o. Stari trg 29 a. 3210 Slovenske Konjice. SredajapokScnaimbrazba picopek,' do 4.7.2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10,3210Slovenske Konjice; vozniktovornja^ia; do23.6.2007; Stanislav Pirnat s.p.. Kovaška cestaSI b,3214 Zreče. (SosättsUtBhmk natakar I. samostojna strežba hrane in pijač; do 19.6.2007; Hotel Pod Roglo d.».o., 8ohanr)a2.32142reče; samostojna priprava jedi po naročilu, kuhanje malic: do 19.6.2007; Hotel Pod Roglo d.o.o.,Boharin82,3214Zreče. janjezahtemih medicinsko te) 15.8.2007; Unbrechtov dom Slovenski Konjice, Šolska ulica4,3210 Slovenske Ko gradbena dela, zidanje, ometavanje. tesarska dela; do 12.6.2007; Domgrad d.o.o. Šentjur, Čmolica 32 d, 3230 Šentjur. jih; do 26.6.2007; Parketarna Jager d.i Proseniško 14,3230 Šentjur. Orodjar upravljale: ca: 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Žusmu 9,3223 LDkapriŽusmu. čiščenje poslovnih, 2007; Leča d.o.o.. Rožna ulk^ 4,3240 Šmarje pri Jelšah. Pomočniknmaria pomočnik mešana - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vftrin...; prošnjsna naskiv; Engmtušd. o. o.. Kadrovska služba. Casta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007; Eng rotuš.d.o.o.Tuš supermarket Rogaška Slatina. Celjska cesta 13,3250 njB;do 22.6.2007; Anton Anderiičs.p, pomožni mizar; do 28.6.2007; Mizarski servis Franc Crantuša s.p., Brestovec 32, 3250 Rogaška Slatina. m'Pok/kaai^obnabaldttShl) stavTmovr)el0a,3000Ce§e;do &ign)tiii.d.D.aTu ...; prošnje na l(asliäia.Ce- rensko in vodenjedela izpisame, siikz obstoječimi naročniki in koordiniranje naročil; do 12.6.2007; Manpower ä.oa.. PE Celje, Sta-netova ulica 4,3000 Celje. pravnik-diplomirari pravnik, pripravnik; do 15.6.2007; Jagros, d.o.o., lase 1 b, 3241 Podplat UE VELENJE l^vecbreip(Mca voznik tovornega vozila; do 26.6.2007; Avtoprevoznišho Rudi, Švikart s.p, Lokovica 23,3327 Šmartno ob Paki; montažni delavec II; do 19.8.2007; Pori d.0.0., Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje; 12.6.2Q07; Sigmanova, d.ao., CestaŽalske-ga tabora 20.3310 Žalec. Frear nju montaže; do 12.6.2007; Sigmanova. d.a.o., Cestažalsksga tabora 20.3310 Žalec; 2007; Gorenje NO d.o.o.. Partizanska cesta 12,3503 Gorenje Velenje. UE ŽALEC Delaiiecl^pMka prodaja na terenu; do 15.6.2007; Demon s.p Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Sigmanova, d.o.o.. Cesta ž 3310 Žalec; dilza izvedba delovnih operacij in postopkov. Uranjek1,33)0Ža(ec. pomožna krovska dela; do 16.6.2007; Tes8tiid.oA,Pondor7a,3304Tabor. Kočevar&T1iermotrond.o.o. Lsaca ob Savi^ nji65d, 3313 Polzela; -------------------------p.Tr8nsponi OraganovidEnes. Cesta ob zeleznici4,3310 Žalec; voznik tovornega vozila; do 15.6.2007; Gradikom d.o.o, Ur« IvankeUranjek 1,3310 Žale.^ voznik avtobusa; do 16.8.2007; Pemi ii.fl.a.. Brag pri Polzeli 72a, 3313 Polzela. o;dDl2.6.2007;SigmanDva, 3lskegatabara 20,3310 Žalec. d.o.o.. Cesta: KemiskiteM prodajalec in mešalec barv- svetovanje strankam, prodaja l»rvin sorodnih izdelkov; do 12.6.2007; Manpower d.o.o., KCelje, Stanetovaulica4,3000 Celje. lja;do15.6.2IX7;Grali-nkeUranjek 1.3310 Ža- 2007; Kiemal d.D.D., Šalek 70 a, 3320Vefe- pomožnadelavpekarni; do 196.2007; Sada, 1I0.D. Podčetrtek. Imeno 75.3254Podčetrtek. sodelavecvoddelkufinanc in računovodstva; do 15. S. 2007; Saps d.o.o.. Mestni trg 5 b. 3210 Slovenske Konjice. mi^sUvimštva(VS) konstruktervzdrzevatec;do 16.6.2007; Koplastekstruzijad.D.o.,TDvarniškacesta2. 3210 Slovenske Konjka. IJim.dipl.mlke, ravnanjazodpadki;dDl5.8 2007:JKPd.a.D. Slovenske Konjice. Celjska cesta 3.3210 Slovenske Konjice. diplomirana medicinska sestra v patrth nažni službi; do 18.6.2007;Zdt8vstvenidom Slov.Koifce.Mestnitrg 17,3210 Slovenske Konjte_ UE ŠENTJUR PRICEUU Celje; do 19.6.2007; Engrotuš, d.o.o. Tliš .D.,Selo 20 a. 3320Velenje; voznik taksija; do 15.6.2007; Taxi Pepi, Jožef Svetko s.p, Šlandrova cesta 21.3320 Velenje. natakar; do 27 8.2007;BrigitaRanišak s.p..GabBrke101,3325Šošlanj; čiščenje delovnega mesta; do 12.6.2007; Manpowerd.o.o., PECelje.Stanetova ullca4. 3000 Celje; sestavljalecopemeza motoma vozila;do 15.6.2007; Saps da.o., Mestnitrg 5b, 3210 Slovenske Konjice; j; do 22.6.2007; baiemehani2acije;do15.6.2007; Termo sgd d.0A, Šešče pri Preboklu48 a, 3312 Prebold. . itigovine;do 12.6.2007; Martin d.o.o.. Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec. Uniforest, d.o.o., Oobriša v: Petrovče. i Slatna, Celjska cesta 6.2007; Graditi d.o.a, Šoštanj, Cesta Lole na2,35 ■istika;dol .nltr841,2- 15.6.2007; Gradikom d.o.o.. Ulica Ivanke Uranjekl,3310Žalac. frizer: do 15.6. 2007; General Ledgi d.0.0.. Celjska ce8ta47,3252 Rogatec. Zidar poinočpri2ii(anju;do22.6.2007; Bračuns.p..Senovica 22,3240 Šmarje voznik; do 15.6.2007; Jagros, d.0.0, Laše 1 h, 3241 Podplat 6.2007; Blues d.0.0. Štrbenkova ce. 3320Velenje. njen8naskiv:Trgoturd«.o.ljubljanskac.l3b. 3320 Velenje, do 15.6.2007; Pegros d.o.o, Pongrac9c.3302Gri2e. Mesar mesar; do 12.6.2007; ftnton Zvone Štomian s.p. - Gostilne - hoteli Štorman. Rimska cesta 10.3311 Šempeter v Savin j- strB^tiapijač;do26.6.2007.lrenaZdol-leks.p..Svetelka 10a.3222Dramlje; monterceviinproflov,varienie.ključavni-čarska dela, delo na Nizozemskem; do 7.7. 2007; U Ane d.0.0., Oobovec pri Ponikvi 19. 3232 Ponikva. Lesar sorterka parketa 11; do 4 7.2007; Parke-tamaJagerd.o.o.,Proseniško 14,3230 Šen> jur. pradajaabutve;da15.6.2007;ttpinadil. Žirl Prodajalna Velenje, Šaleška cesta 19 a, 3320Velenje. pridobiva nove kupce; do 12.6.2007;Demon s.p. SmovršnikBarbara, Parižje 145 a, 3314 Brastovče; prodajalec; do 15.6.2007; Demon s.p. SmovršnikBarbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslavče; slov: Gradprojektd ofl. Savinjska 135, Trbovlje, do 12.6,2007; GradprojBkt,if.D.D. Top trend. Hmeljarska cesta 10,3312 Prebold. Kuhar kuhar-picopek,' 1)0 23.6.2007; A-L d.0.0., Brasiovče26.3314Braslovče: cialhet; do 15.6.2007; Igor Sajovies.p., Gomilsko85,3303Gomilsko; delavec ali delavka za pomoč v kuhinji, gostnskestroke; do 15.6.2007; Igor Sajovic s.p,Gomilsko85,3303Gomilsko. Nslaliar točenje in strežba pijač, pomoč v trgovini,-do 14.6.2007; Hmezad KZ Gotovlje z.o.o.. '1,3310ŽalBc; äce...):p Ijanska c. 13li, 3320Velenje, do 15.6.2007; Pegros i(.o.o.,Pongrac 9 C, 3302 Griže; strežba pijač; do 12.6.2007; Veltrag d.0.0., Matke4I,3312Prebold. knjigovodja; do 15.8.2087; Biva-hiše d.0.0, Šmatevž 26,3303 Gomilsko. kritine; do 15.6.2007; Aretta d.0.0.. Ulica talcev 1 a, 3310 Žalec. medicinskasestra;do 12.6.2007; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo4a. 3310 Žalea gospodinja; do 12.6.2007; Dom Nine Pokom Grmovje. Pernovo 4 a, 3310 Žalec. :a; do 15.8.2007; Gradi- kom If.0.0, Ulica Ivanke Uranjek 1.3310 Žalec. KomerdaSsllml komercialist za prodajo; do 22.6.2007; Uniforest, d.o.o., Dobrišavas 14 s, 3301 Petrovče. pomDČnrte riifekton8;((o 12.6.2M7;Msf-tin d.0.0.. Hmeljarska ulica 1.3310 Žalec. služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 19.6.2007; Engrotuš, d.0.0. Tuš supermarket Rogaška Slatina, Celjska cesta 13.3250 Rogaška Slatina Kuhar samostojno delovkuhinji; do 19.82007; vozniktovornega vozila: do 19.6.2007; pek; do 1.7 2007; Stanko Vodovnčnik kP. Peka priVelenju 43,3320 Velenje. ci,'do 12.6.2007; Ogrevanje Sedeljsak d.0.0, tu;; 13.6.2007; Premax, d.o.o. Žalec, Kve-Prapieče 25,3305Vranskfl. drova 22,3310Žalec. Freiakc Kmal^telmik svežega mesa; do 15.6.2007; Farme Ihan -MPfidii.a,Cesta Leona Dobrotinška 15,3230 Šenčur. Gostišče Qril-YH Podčetrtek. Drli Bletnik s.p.. Zdraviliška cesta 10,3254 Podčetrtek; kuhar; do 14.6.2007; Ousllta, d.o.o., Šandrava ulica 26,3250 Rogaška Slatina; kuhar, samostojna priprava jedi, urejanje bifejske mize, skladiščenje živil; do 23.6. 2007; Terme Olimis d.d. Zdraviliška cesta 24,3254f vt;da15.6.20a7;Uaromid ,cesta9a, 3320 Velenje. komunicira s strankami, pospešuje prodajo, izvajaambulantnoprodajanaterenu..-dol2 6.2007; Manpowerd.D.o., PE Celje, Stansrto-va ulica 4,3000 Celje. c. 2b; do 15.6.2007; Alpina d.d. Žiri, Prodajalna Vekinje. Šaleška cesta 19 a, 3320 Vele- V točilnic; do 23.6.2007; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24,3254 Podčetrtek; natakar; do 19.a2007;Temiespa Rogaška dJ, Stritaijeva liica 1,3250 Rogaška Slatina. na sodiščih: do 12.6. BV Celju, Okrajna sodiš-iva cesta 1,3320Vele- Za zaveso CNC operater, opravljanje deda na CNC obdekivalnih strojih, izvajanje avokomrole; do 19.6.2007; Alpos proizvodnja orodij d.0.0.. Cesta Kozjanskega odreda 25,3230 Šentjur. tov; do 15.6.2a07;JozefGabecs.p,Spadnje Sečovo 16,3250Rogaške Slatina. vradnastnih papilji^ delo v PE Velenje: doSO 6.2007: Delnicad.o.o,TržaSM cesta 2,1000 Naša medijska hiša v sodelovanju s Slovenskim ijudskjin gledališčem Celje nadaljuje z akcijo Za zaveso, ki smo jo prvič izpeljali minulo sezono in v kateri sta naj igralka oziroma igralec postala Anica Kumer in Miro Podjed. IXidi tokrat boste lahko glasovali za najljubšega igralca in igralko celjskega ansambla, pri čemer boste kupone lahko izpolnjevali do konca junija oziroma do konca sezone v SLG Celje, Vsak teden bomo med prispelimi kuponi izžrebali dve vstopnici za predstavo v celjskem gledališču. Tokrat ju bo prejela Majda Omersel, Lopata 19f. Celje. Čestitamo. 2007; Trgosped d.0.0., Vodruž2,3230 Sent- 3250 Ri:*|aška Slatina. ,pušs.p.. Spodnje Negonje 27 MF DURS Ljubljana, Davčni urad Velenje,Titov trg 1,3320 Velenje. vtdo12.6.20D7;Zdravs-.Vodnikova cesta 1,3320 strežba pijač: do 15.8.2007; Dado d.o.o., Ljubljanskacesta 28,3230 Šentjur Dipl.8<>si«>darskiinženir(VSI samostojni komercialist z možnostjo na- poslovni sekretar-nabava blaga; do 22.6 2007; Mesnine Žerak, d.0.0, Rogatec, Str-molska ulica 9,3252 Rogatec; komercialist-svetovalec,'do 15.82007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Velenje. lMiv.dipl.inlsln^iuštva pripravnik; do 19.6.2007; Vegradd.1 Steri trg 35,3320 Velenje. Umd^.ek munikacija in vzdrževanje stikov s kupci in dobavitelji, pridobivanje novih kupcev;i^ge ZA ■ ZAVESO Glasujem za najljubšo igralko;, in najljubšega igralca: Ime in priimek:__ AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Naslov: ZÄNIMIVaSHil - matatanti' Maturanti 4. c razreda Poslovno-komerdalne šole Celje so imeli maturantski ples 2. februarja 2007. Prva vrsta, spredaj, z desne: Tomaž Vrečko, Aljaž Hrusti, Tadej Korber, Dejan Duronjič, Rok Deželak, Boštjan Arzenšek; druga vrsta, z desne: Melita Novačan, Daniela Sivka, Urša Antologa, Urška Vinder, Saša Gobec, Petra Mlina-rič, prof. Dagmar Konec, Urška Beršnjak, Tjaša Fonda, Urška Drofelnik, Tajda Ratajc, Maja Gradič, Tina Žuntar, Jasna Romih; tretja vrsta, z desne: Monika Tomašič, Tamaia Humski, Renata Cviin, Nives Plevnik, Jasmina Kandorfer, Vesna Staroveški; četrta vrsta, z desne: Elvir Saiihbašič, Miha Poznič, Aleš Cokan, Aleksander Zmaher. Manjkajo: Sanit Hadžič. Matej Kmšič, Žiga Blatnik. Lete^ite.tvtrtošolo; «ahimo. da njiii jH^kriu iiaskrv Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje-dii po «4ektfc pc^.(tediiikg>nt-n;^> iotoj^rjlitu svob^'razred.i $ i^iddlki o tfm, li^ je ^ niei in käa. nur^. Fologr4% b . o^at^»!]: vs£ do iuMica ^isk^ tfiu. ... ^ - Solata velikanka v Podkraju pri Velenju, hribovitem naselju na jugozahodnem delu občine, veliko domačinov ureja svoj vrt, pri čemer so posamezniki v minulih letih pridelali rekordno velike buče in tudi druge pridelke. Verjetno vpliva na bujno rast ugodna lega, pri čemer prav gotovo glavnih skrivnosti posamezniki ne odkrivajo Trdna vez še naprej Zlata poroka ie,velik življenjski praznik, ko se zlatoporočenca s ponosom zazreta v sadove svojega dela in se ob tem spominjata let, ki sta jih preä-vda skupaj, takšen praznik sta 12. maja praznovala Marija in Florjan Son iz Zabukovice. Po 50 letih sta zaobljubo ponovila pred žup- nikom v cerkvi sv.l^olaja v Žalcu ter pred matičffliem na izl£tniški kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah. Pri mli-: narju sta ženin in nevesta za svoje tri otroke, tri v pravnuka ter št^^&ferodnike in prijatelje p ^ prisrčno zaba^^^^i skupaj še dol^ ne bO' t-Jrfli. Na končU So se VŠIi^U z željo, da ostane njuna w ^ Je dolgo tako trdj^Äjebila do sedaj. Solata v otroških rokah izgleda kot prava velikanka prav radi. V zadnjem času je kojevpremer merila 52 ci v vrtovih mogoče opaziü buj- timetiov. Seveda ne gre no rast. Ob hišni številki IC^ rekordno velikanko, a vsee- jezraslasolatavehkanka.Ljub- no je pridelek vzbujal v so- Ijanskaledenka, kotjojeopi- seščini kar nekaj pozomo- sala lastnica vrta, ki ne želi sti. Posebej, ker je pridelan | biti imenovana, je bila viso- na bio osnovi. | ka 24 centimetrov, medtem HJ | ; Ztatoporočenca Mramor z vnuki in pravmdcom Zlata svatovščina na Bučah Na Bučah, v majhni vasici na Kozjai}.-skm, sa se pri Shnonovih, tako se. pri hili reče po domače, zbrč^.^f^jnposprendli Minko in Simona Mramd^ v larno CES^ kev, kjeysta obhajala petdesetletnico skupnega življenja. Zlata prstana IjA shnbpl skupne zavez» in zvestobe, ki sta jo ves čas skupnega ži\4jenja skitno, z ljubeznijo in s^tovanj^em izpolnjevala, sta jima dala vnuk Alek^der in vnukinja Sandra. Obred je ob lepi zvočni kulisi, za katero so poskrbele pevke mladinskega zbora, izpeljal župnik Niko, ki je posebej poudaril delavnost, skrbnost in poštenost slavljen-cev. V zakonu so se jima rodUi trije otroci, ena hčerka in dva sina. Družinsko drevo, ki sta ga kot :^rilo prejela od svojih vnukov, pa se Širi fla pravnuke. . -I,; Skupno'življenjsko pot sta ža^tazelo skromnQ.^S pridnostjo, delavnostjo in skrbnim načrtovanjem in gospodarjenjem sta dokupovala zemljBča, zgradila gospodarska poslopja, vinsko klet, novo hišo in z nakupi kmečkih strojev modernizirala kmetijo. V družini vsi delajo po načelu vsi za enega, eden za vse in so lahko vzor vsem, ki jih poznajo. Pa še dobre volje in pozornosti za sosede, prijatelje in znance nikoli ne zmanjka. Slavljencema in njuni družini želimo tudi v bodoče še veliko skupne sreče, zdravja in zadovoljstva. A AK,foto:BK Drameifska velikanka Jože Šušterič iz Straže na Gori pri Dramljah je strasten gobar. Da gobe resnično rasejo po dežju, se je te dni prepričal na lastne oči, saj je nedaleč od hiše našel pravo velikanko. Goban, težak kar cel kilogram in s premerom klobuka 28 centimetrov, je presenetil tudi njega. Z ženo Urško vsako jutro za rekreacijo pohajkujeta po bližnjih gozdovih in nemalokrat se zgodi, da so prav gobe na jutranjem meniju. »-Najboljše so sveže, z jajčko,« doda žena Urška, Jože (na sliki z gobo velikanko) pa se le namuzne in že podeduje proti bližnjemu travniku, kjer se skrivajo njegova najdišča. BK