Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^^ I K Pkvi rmvnoDHiK tsi^kik lítá iooo PETEK, 19. JUNIJA 2009 Leto LX1I. št 48, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih NAKlADAl 22.000 IZVODOV www.g0renisx1gla5.si Prometni Minuli vikend so bili na gorenjski avtocesti moteči zastoji prometa. Obnova viadukta Tržiška Bistrica še ni končana, gradijo pa tudi odsek Perač i ca-Pod t a bor. Stojan Sate trpljenje v razbelieni ploče- Podtabor, ki je bil odprt ..............................................................................vini, je bila glavni problem septembra 2003» so ugoto» Naklo - Sončen konec tedna varnost med vožnjo. Zaradi vili poškodbe plošč na sti- je bil kot nalašč za obisk pri- gostega prometa je namreč kih med cesto in viaduktom reditev, krajši izlet ali celo nastajala dolga kolona na prej kot v petih letih. Že ju- pot do morja. Marsikatere- voznem In pasu za prebite- lija lani so omejili hitrost mu vozniku so načrt poto- vanje že veliko pred znaki vozil prek 420 metrov dol- vanja otežili zastoji na avto-, za delo na cesti in omejitva- gega viadukta na osemde- tcslah, kdtciiiii se iii bilo ird liitrcsti prometa. Le paz- set in kmalu nato na Sestde- mogoče izogniti niti na Go- Ijivosti voznikov gre zaslu- set kilometrov na uro. Po- renjskem. Dolga kolona vozil je nastajala zlasti od priključka Krani-zahod proti prometa zaradi nesreč. ga, da ni bilo naletov vozil in ranjenih udeležencev Jesenicam in v obntni smeri od Brezij proti viaduktu PeraČica. Če odmislimo slabo voljo potnikov zaradi ča- ška Bistrica. Na 4^3 kilome kanja v koloni in njihovo tra dolgem odseku Naklo tem se dolgo ni zgodiio nič> ker so iskali krivca za napake in novega izdelovalca Prvi vzrok za kolone na plošč, tako imenovanih di-gorenjski avtocesti je dolgo» latadj. Maja letos so se loti- trajna obnova viadukta Trži- li obnove viadukta. ^ 3. stran Na viaduktu TržiŠka Bistrica naj bi končali obnovitvena dela do konca junija. / F^ercensd wàe Kriza tepe zlasti delavce Svet gorenjskih bindikdtov je pred:»tavil rezultate raziskave o vplivu krize na delo in delovna 'mesta v gorenjskih podjetjih. martia Rant poslenih, je dodal Bakovnik, ni prek agencij, ki zaradi ..............................................................................ki prejemajo zgolj minimal- manjših delovnopravnih Kranj - 'Gospodarska rece- no plačo» s katero si ne mo- pravic veljajo za cenejše in sija je na Gorenjskem v rejo privoščiti dostojnega in "drugorazredne" delavce. prvi vTsti in najbolj prizade- _ la delavce in njihove druži ne," je poudaril predsednik V Svetu gorenjskih sindikatov od vlade pričakujejo Sveta gorenjskih sindikatov učmkovite)še protJoizne ukrepe, doslednejši nadzor m Rajko Bakovnik in dodal, dolgoročne sistemske spremembe. S slednjimi so miS' da ta čas strah, ne kapital, lili predvsem na razvoj ekonomske demokracije, ki poganja in obvladuje go- vključuje obvezno partidpadjo zaposlenih pri dobičkih podjetij, večjo vključenost zaposlenih v u pravi janje jetij in spodbujanje lastništva zaposlenih. renjska podjetja. Na Gorenjskem skoraj ni podjetja, pravi Bakovnik, kjer ne bi uveljavljali zelo inovativnih mehkih oblik človeka vrednega življenja. V Nadaljuje se tudi negativni odpuščan j a, zniževanja plač, raziskavi, v katero so zajeli trend zaposlitev za določen ukinjanja stimulacij, zniže- 37 od nekaj več kot 60 sindi- Čas. saj so število pogodb za- vanja raznih dodatkov, pri- katov gorenjskili podjetij, ki posleriiin za določen čas silnega odrejanja dopustov, so njihovi člani, so ugotovili, zmanjšali v slabi polovici prerazporejanja in podobno, da so bili v slabi tretjini pod- podjetij. Zato tudi narašča število za- jetij prve žrtve krize zaposle- ► 17. stran Izjemno ugodna menjava evrovv hrvaške kune. Gorenjska Oremo por. www.gbkr.sl Gorenisha^ Banka Dodatek za socialno ogrožene dam ica zavul žlebis soč sodaJno ogroženih, ki Î5 milijonov evrov, Vlada je ...................................... prejemajo dohodke, nižje od Kranj • \1ada je ta teden spre- 60 ali 70 odstotkov neto mi- sprejela tudi novelo zakona o delnem subvencioniranju jela predlog zakona o poseb- nimalne plače, naj bi bilo de- polnega delovnega tasz, s kanem dodatku za socialno ležno dodatía od 80 do 200 tero podaljšuje rok za vloži-ogrožene in ga poslala v par- evrov. V rebalansu proraču- tev zahtevka delodajalcev za lamentami'postopek. 120 ti- na bo dodatku namenjeiiih dodelitev subvendj. POSUITE SMS TOCA NA31B1 toča ALARM PAMETNO JE, ČE VAM POZVONI PRED TOČO. IZOGNITESE TOČI Z NOVO BREZPLAČNO STORITVIJO TOČA ALARM. POSUITE SMS TOCA NA IN OB NEVARNOSTI TOČE BOSTE PREJELI OPOZORIiNI SMS. pm« »O W^MM M ft SUm^^AfgPAmH^r CVM mTif CBOMUfQiraBV uvAMvMomu^oû.ffVMKfîcenf ngmOM ^Oimv K HD>UAA tAtk^tàCMuM ÎWâîVlUKÎiecuv 0 0>tf iSf^tKt^M1 PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO trîglav 48 Où ; AKTUALNO i Kamnik sedi na sodu i smodnika Delavci KIKA*a $c v sredo spet začeli stavkati, Stavko podpira vseh 112 de- Idvcev, 85 pa jih je podpisalo tudi prcdiog 23 steča]. Zaupanje med de> lavd in vodsîvom je podrto» odzivov odgovornih GORENJSKA Brez odločitve o odpadkih v T'iiču se morajo pred 15. julijem odločit!» ali se bodo vključil v regijski koncept ravnanja z odpadki. O tem, ali bodo sprejeti del odpadkov a Kra* nja, so razpravljali nd posvetu v Ko* votju. GORENJSKA Imeli bi stanovanjsko podjetje sredo so mestni svetniki v Kranju razpravljali tudi Otem, da bi zaradi racionalizacije upravljanja in vzdrževanja nepremičnin ^ lasti mestne obČi* ne ustanovili gospodarsko druibo. KMETIJSTVO Petemda odnesle nepravilnosti? Za nedavni odstop Emila Petemela z mesta direktorja Kmetijsko gozdar-skezadruge Sava Lesce naj nebi krivi zdravstveni razlogi, temveč domnevne nepravilnosti v poslovanju. O tem na danaSnjcni obincm zboru 18 VREME Dimes bo še sončno in poletno vroSe. V sobote bo oblačno in deževno. Občutno hlaJn^e bo. V nedeljo boprecg oblačno, občasno bo Tishio deževalo. 13/n jutň: oblačno in deže\mo m 03 o vo (N m a» 4 v jr 4 i 2 POLITIK) i da n icajzavri@g-^s.$i GORENJSKI GLAS petek, 19. junija 2005 Jošt2 I m dan državnosti 24. junij ob 20. «n PROGRAM: 20.00 sv. maša 70.30 kulturni pros"® kresovaûje vabimo vas druženje arílo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme SANDIZEVNIK z Bohinjske Bele. kotiCek za naročnike Zvesti Gorenjskemu glasu v Zgornji Besnid sem obiskala Marico m }aneza Sušnik, ki sta mi kot prava zvesta naročnika pokazala Glas iz leta 1980 z naslovno novico, da je umrl Tito. Janez pravi, da ima za- gotovo shranjene še starejše številke, a jih nt našel. Glas jima je vŠeČ. je na prvem mestu med časopisi, janež ga bere od zadaj, najprej osmrtnice in male oglase, nato pregleda naslove in prebere, kar ga zanima. Marica je doma iz Novakov pri Golniku, janež je Sesničan. Spoznala sta se v Kranju. Poleg stare hiše, ki je najstarejša v Besnici in jo počasi obnavljata * zgrajena je bila leta 1744 - sta zgradila novo. V spodnjem nadstropju živita onadva, v zgornjem ?in z družino. Poleg sina imata še hčerko. Štiri vnuke in vnukinjo Brl-no. Oba sta upokojena, janež je bil zaposlen v Savi, Marica je bila pomočnica vzgojiteljice v vrtcu. Ker Imata kmetijo z živino, kurami in njivo, jima dela nikoli ne zmanjka, še v veselje jima je. janež pravt, da če ne bi delal, bi imel občutek, da "zabušava". Zanima ga tudi šport, najbolj dirke formule ena in smučanje, le tger z žogo ne mara. Prenosa tekem formule nikoli ne zamudi, ogledal si jih je tudi že v živo. D. K. |anez z dveletno vnukinjo Brino • V • pravice manjšin v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evrope je bila v torek na Brdu okrogla miza o narodnih manjšinah. Jože Košnje k » « « J » « • J « • 4 • • » * * • * Brdo • Varovanje pravic narodnih manjšin je pomemben del varovanja Človekovih pravic, za katerega je posebej odgovoren Svet Evrope. Kar je Slovenija predsedujoča svetu in se zaveda pomena naiodnih manjšin, sta Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urad za narodnosti, ki je bil pred petdesetimi l^ti kot prvi tak organ ustanovljen v tedanji Jugoslaviji, v torek na Brdu organizirala posvetovanje o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, Id živijo zunaj Slovenije. Stanko Rahih. direktor Urada za narodnosti, je poudaril, da smo bili Slovenci Začetka posvetovanja o manjšinah na Brdu se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor. še pred slabim stoletjem postavljeni med "nezgodovin- nekdaj, ko so bile zlorablje- vlade MIlan M. CvikJ je po- nik vlade Borut Pahor je deske narode"', danes pase lah- ne in so bile pogosto vzrok vedal, da bo vladi spoštovala jal, da je znak odgovornosti ko pohvalimo s předsedova» za spore in vojne, Evropa pa pravice manjšin. Če bodo te vlade za manjšine tudi sa- njem Evropski uniji in Svetu o njih dolgo ni želela raz- njihovi predstavniki za ures- mostojno ministrstvo. 2a Evrope, v katerem je 47 ev- pravljati. Slovenija, ki je lah- ničevanje pravic zahtevali položaj in pravice manjšin ropskih držav. Minister za ko ponosna na manjšinsko krovni zakon, ga bo vlada so prve odgovorne države, v Slovence v zamejstvu in po zakonodajo, lahko stori pri pripravila. Napovedal je iz- ' katerih manjšine živijo, nato svetu Boâtjan ŽekS je spom- varovanju manjšin še več in ddavo analize položaja pa ruednarodna skupnost, nil, da je danes vloga manj* takšen pogovor ji lahko le manjšin in ukrepe za reševa- države matičnega naroda in šin bistveno drugačna kot koristi. Generalni sekretar nje težav Romov. Predsed* manjšine same. C p d Za šest do osem pokrajin Strateški svet predlaga, da bi v Sloveniji ustanovili šest do osem pokrajin. Danica Zavri Žiebir šega zakona ne bo podprla, ker bodo oni pripravili boljšega. sedaj pa čakamo, da se bo to zgodilo," je dejal Janez Janša. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi podprli predloge regij ali v ustanovitev pokra- Id omogočajo regionalizacijo sedanje vladajoče večine, ki ..............................................................................jin. sedaj pa so ugotovili, da Slovenije. '^S to spremembo pri pokrajinski zakonodaji Ljubljana ■ V Ljubljani se je razvojne regije niso rešitev, je olajšano ustanavljanje po- potrebuje glasove opozicije spet sestal strateški svet za ampak da je treba iti v usta- krajin, omogočen je posto- za dvotretjinsko vedno, pa je decentralizacijo in regionali- novitev ustavnih pokrajin, pek, ki ne zahteva polnega Janša dejal: "Podprli bomo zadjo. Na njem so ugotovili, Ministrica je poudarila, ds soglasja občin, kar naj bi pri- tudi rešitev, ki se nam ne bo da je šest do osem pokrajin razvojne regije niso oblika, ki peljalo do pokrajin. Postav- zdela idealna, ker menimo, pravo izhodišče, s Čimer se jo potrebuje Slovenija, ker Ijen ni le ustavni temelj, pač da je prve korake treba nare- strinja tudi premier Borut Pa- koncept razvojnih regii "pre- pa so bili v prejšnjem man- diti. Še vedno marsikaj lahko hor, ki je bil prej naklonjen več zanemari dmgo stopnio datu pripravljeni tudi vsi po- kasneje popravimo, saj no- trem razvojnim regijam, je lokabe samouprave". trebni zakoni in izvedene ben zakon ni sprejet za več- dejala ministrica za lokalno Pred časom smo o pokraji» konkretne priprave na de- no, tako da mi nismo pro- samoupravo Zlata PloŠtajner. nah vprašali tudi prvaka opo- centralizacijo Slovenije, žal blem. Problem je, da trenut- Člani strateškega sveta so zicije (aneza Janšo, saj je v pa ključni zakon ni dobil no ničesar ni, da v državnem pred tem razpravljali o tem, mandatu njegove vlade pri- dvotretjinske večine. Takrat- zboru še ni bilo začetega nič ali iti v ustanovitev razvojnih šlo do ustavnih sprememb, na opozicija je trdila, da na- v zvezi s polaajinami/' l; u b l) an a Naknadne volitve v Argentini Za slovenske volivce v Argentini je državna volilna komisija razpisala naknadne volitve za evropski parlament, kajti od tam se ni vrnila nobena od poslanih glasovnic. Volivci niso prejeli gradiva, menda zaradi stavke argentinske pošte. Seda) bodo upoštevane glasovnice, ki bodo po pošti prispeie do 13. julija. Koliko meri bodo glasovi Slovencev iz Argentine spremenili volilni izid pri glasovanju za poslance v evropski parlament.^ Volitve bodo ponovili za 3202 volivca, za spremembe v volilnem rezultatu pa bi potrebovali 4700 glasov, tako da ni veliko možnosti, da bi prišlo do spremembe v razdelitvi mandatov. Danes bo sicer državna volilna komisija kljub temu zapletu razglasila defne uradne rezultate volitev za poslance v evropski parlament. Vanj so bili iz Slovenije 7. junija izvoljeni: Milan Zver in Romana Jordan Cizelj (SDS), Zoran Thaler in Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (Zares). D. 2. Ljubljana Ta teden zaseda državni zbor Ta teden se je na junijskem zasedanju zbral državni zbor. Poslanci so med drugim sprejeli novelo zakona o državni upravi, ki prenaša elektronske komunikacije in pošto iz pristojnosti ministrstva za gospodarstvo v pristojnost visokošolskega mi- nistrs:va. Noveli so ostro nasprotovali v SDS, češ da je napisana na kožo ministru Gregorju Golobiču. Poslano so sprejeli novelo zakona o javnih financah, s katero se omogoča daljši čas vezave denarja države v bankah ter omejuje kreditiranje notranjih odkupov podjetij. Poslanke in poslanci so zavrnili noveli zakona o kazenskem postopku in brezplačni pravni po* moči, ki so jo predlagale SDS, SLS in SNS. Opozicija pa je biia neuspešna tudi s predlogom zakona o javnosti premoženja funkcionarjev. 2 Javno objavo premoženja na spletni strani računskega sodišča naj bi dosegli, da bi ne prihajalo do korup- tivnih dejanj in klientelizma. V koalicijskih strankah so menili, da javnost premoženja že zagotavlja zakon o integriteti. D. i i GORENJSKI GLAS petek, 19. junija 2009 AKTUALNO 3 Korak novih Ta teden so v kranjskem dijaškem in študentskem domu slovesno odprli nove prostore zavoda Korak. V strokovni program bodo sedaj lahko sprejeli 25 ljudi po poškodbi glave. Danica Zavi^Žubik Kranj • Zavod Korak je imel doslej koncesijo za izvajanje strokovnega programa po končani rehabilitaciji ljudi s poškodbo možganov za 12 varovancev, je ob slovesnem odprtju povedala direktonra Mateja Korošec. S selitv^o v dijaški in študentski dom so pridobili dovolj prostora za še 14 uporabnikov. Do preselitve je sicer prišlo po sili razmer, kajti Korak, ki je od svojega nastanka pred šesti- s mi letí gostoval v nekdanjem s IBI-jevem vrtcu, se je moral po prodaji tovarne od tam iz- 2eljko Žilič je ob mentorici Tatjani Žepič zaigral na klaviature na odprtju novih prostorov. seliti. Program zavoda Korak fmancirajo ministrstvo 17 likovnih del. Izkazale so vedno premalo, zato bo ena ranljive, spregovoril tudi za delo. družino in socialne se tudi đanice kluba £n ko- od prednostnih nalog minis- Franc Hočevar, svetovalec zaceve. zdravstvena zavaro- rak več in tudi drugi dona- trstva več pravic za te ljudi, Z predsednika države za valnica in Mestna obíina torji. Na slovesnosti ob od- razširitvijo koncesije na 25 zdravstvena in sodalna vpra- Krsnj, slednja v sodelovanju prtju je kranjski župan Da» oseb v zavodu Korak in z no- Šanja. V imenu svojcev pa se z zavodom zê zaposlovanje mijan Peme poudaril po- vimi prostori so omogoiili je zaposlenim in vsem, ki financira triletni program men dejavnosti, ki jo oprav» viSjc raven že tako zelo kako- skrbifo za varovance, zahva- javnih del. Pri obnovi in Ija zavod Korak. Direktorica vostnega programa tega za» lila Karolina Novak, mama opremljanju prostorov pa so direktorata za družino pri voda. Izrazila je še željo, da ene^ prvih varovancev, To- sodelovali tudi donatorji, ministrstvu za delo Majda bi lahko zavod kmalu prido- maža. Prisrčno prireditev sta med njimi kr^ j ski slikarski Erzar]edejala,dajezmoglji- bil tudi bivalno enoto. Na z glasbo poživila prijatelja pai Klementina Golija in vosti za skrb ljudi po po» slovesnosti je o dejavnosti zavoda Korak Romana Klavdij Tutta, ki sta podarila Škodbi glave v Sloveniji še zavoda, ki skrbi za najbolj KrajnČan in Andrej Šifrer. Kamnik sedi na sodu smodnika Delavci KIK-a so v sredo spet začeli stavkati, a sindikat zaradi vse težje obvladljivosti odgovornosti 2a varnost ne prevzema več. 1 as sa paiadi k ta v minulih dneh obrnilo lahko, da razmere zdaj niso prašek," sta ogorčena pouda- ....................................... tako na občino kot tudi na bolj nevarne, kot so bile do- rila predstavnika stavkovnega Kamnik • Delavci KIK-a, ki Policijsko postajo Kamnik, slej," je zaskrbljen povedal odmora Marjeta Mohar in kljub opozorilni in štiridnevni stavki v minulih tednih z saj želijo stavkovni odbor župan Tone Smolnikar in Marjan Cipot in dodala, daje razbremeniti odgovornosti, spet obsodil požrtnost treh stavko podprlo prav vseh 112 upravo in lastiiki niso dose- "To je znamenje, da so raz» lastnikov, ki bi si radi prilasti- delaNtev, 85 pa jih je podpisa- gli dogovora, so včeraj začeli mere v KIK-u še veliko bolj li kar največji del tega 60 ha lo tudi predle^ za stečaj. Zno- spet stavkati. Stavkovni od- resne, kot se je zdelo v prvih velikega zemljišča. va so izpostavili tudi problem bor je napovedal novo štiri- dneh stavke. Ob stalnih me- "Še vedno vztrajamo pri neplačevanja prispevkov za dnevno stavko, a razočarani njavah vodstva uprave in plačilu vseh obveznosti za na- zdravstveno in invalidsko zadelava, ki obljubam ne verja- strokovnega kadra danes ver- zaj in sprotno reševanje pro- varovanje in neredne zdrav- mejo več, so odločeni, da gre- jetno malokdo ve, kaj vse se v blemov. Delavci so živčni, siti niške preglede, ki bi pri delu do tokrat do konca - do izpol- KIK-u dejansko skladišči in obljub, naveličani vsega, s smodnikom in eksplozivi nit/e vseh stavkovnih zahtev. • kakšna je varnost v teh raz- zmanjkuje nam surovin, de- morali biti obvezni, a direktor To pa je vzi>udiio nemalo merah. Vedno smo govorili, lamo v umazanih delovnih Aleš Erbežnik je vsa namigo- skrbi v širši lokalni skupno- da Kamnik sedi na sodu oblekah, zdaj smo celo sami vanja o nezadostni varnosti sti, zato se je vodstvo sindika» smodnika, in samo upamo začeli zbirati denar za pralni na območju KIK-a že zavrnil. Brezposelnost prvič upadla Število brezposelnih na Gorenjskem se je maja v primerjavi z aprilom zmanjšala, novo zaposlitev je dobilo 479 oseb. zadnjih treh mesecih ni bilo večjih sprememb, še vedno prevladujejo osebe brez izobrazbe in s poklici za preprosta dela. Prejšnji mcsec so v kranjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje zabeležili 788 potreb po delu BoSttan Bogataj lani. V zadnjem mesecu se je no beležijo najstrmejši gorenjskih delodajalcev, iz ....................................... stanje, za 4,8 odstotka, naj- vzpon porasta brezposelnih evidence brezposelnih se jih Kranj • Na Gorenjskem je bolj popravilo na Uradu za v zadnjem letu, saj znaša in- je skupno odjavilo 785, od bQo konec maja registriranih delo Jesenice, pozitiven pre- deks kar 186,2, v Radovljici tega je novo zaposlitev dobi- (4118 brezposelnih oseb, kar mik v manjše število brezpo- 172, najmanj pa v kranjski lo 479 oseb. Maja je kianj- je 04 odstotka manj kot me- seinih je tudi na območju službi-157,8. ska območna služba izdala sec prej in kar 65 odstotkov Urada za deio Škofja Loka. Glede na strokovno izob- tudi 262 delovnih dovolienj več kot v enakem obdobju Prav pri slednjem pa še ved- razbo, med brezposelnimi v za tujce. Prometni kaos zaradi obnove 4 1, stran dolgem odseku avtoccste Peračica-Podtabor, Tam pc- NavoziščuvsmeriLjublja- teka rekonstrukcija viadulcta ne so dilatacije že zamenjali Lešnica. Po končani obnovi in preusmerili promet na ta bodo predvidoma do poletja del ceste. Trenutno poteka 2010 podaljšali gorenjsko av- obnova druge polovice avto- tocesto od Podtabora za ceste v smeri proti Jeseni- manj kot kilometer. Šele srečam. Po načrtu del bi jo mo- di leta 2011 naj bi končali rali končati do 23. junija, poldrugi kilometer ceste v, Marjan Koler iz službe za ko- nadaljevanju proti Radovlji-municiranje DARS je sporo- d, kjer pa bo še veliko dela. čil, da švicarski proizvajalec Načrtujejo rekonstrukdjo vi-zamuja z dobavo plošč, na adukta Peračica in predora katerih je moral odpraviti ne- Ljubno, rušenje starega via- katere pomanjkljivosti. Izva- dukta Ljubno in gradnjo no-jalecdel SCT jih pričakuje še vega \iadukta. Razpis za izbi- ta teden. Takoj jih bo vgradil ro izvajalca del so morali po- in opravil druga nujna dela. noviti zaradi preseženih Če jih nebo oviralo deževno vrednosti za te investidje, vreme, bo avtocesta na via- Odpiranje novih ponudb bo dukhi v celoti odprta do 25. 10. julija. PriČetek in konča- junija, sicer pa najkasneje nje dd bosta odvisna tudi od konec tega meseca. uspešnosti postopka za do- Veliko večje gradbišče je končno izbiro izvajalca tega na bodočem 2,4 kilometra zahtevnega projekta. Velika PLANINA Nihalko bodo pognali s starim motorjem Nihalka na Veliko planino, ki sojo zaradi inšpekcijske odločbe in obrabljenega pogor^skega sklopa pred nekaj tedni zaustavili, bo, kot kaže, kmaiu spet vozila. ''Ko smo nihalko za-ustavili, smo ugotovili, da $0 Inšpekcijske službe ravnale nezakonito, zato si zda) prizadevamo, da bi nihalko v prihodnjih dneh spet pognali, In to s starim sistemom/ je povedal direktor družbe Velika planina, d. o. o., Marijan Skornišek in zagotovil, da je do nekaterih analizah stari pogonski sistem §e relativno dober. To ne pomeni, da pogona ne bodo menjali, bodo pa to naredili jeseni ali šele spomladi. Zamenjava jih bo stala 250 tisoč evrov, občina je z rebalansom zagotovila osemdeset tisoč evrov, s prestavitvijo investicije v jesen pa računajo tudi na nepovratna sredstva, j. P. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mah;a Vol^k mA ESTMIKA ODGOVOR N E UR EON ICE Cveto Zapkrtrik, Danka Zasri Ijebir UREDNIÍTVO NOViriARjl-UREDNIKI: Boš^an Bogataj, AJenb Brun, Igor Kaváč, Suzana P. Kovaóč, LKa Petemd. Mate^ Rarrt, Stc^ Saje, Vilmâ Stanovnik, Simon Šubíc, Cwto Zaplotnik, Danica ZavH Ž^r, Šte^n Žar^. stakv soddavd: Marjana Ahačič, Map Bertoncelj, Ma^až Gregoři^ A^a Hartmao, Jože Košnjek, Milera MildavSč, Miha Naglič. Jasna Paladin, Maijeta Smolnikar, Ana Voi^k OBU KOVNA ZASNOVA Jen-«j Stríta r, IlovarStnta r do. o. TÎHNIČNI UREDNIK G*^ Flâjnik FOTOGRAFIJA Tina Odd, Gorazd Kdvóč LÍKTORICA Maqeta Vod \C I VOD) A OCLASN EGA TRŽE N)A Mat^aŽvižaj COREKjSKI CLAS (ISSN \9 rcgi$t/irdnd blagovo» in ïtonMnd iMmkB p^d 97V96) pri Uredbi RS M inlelebtutlni» lastnino. U$>9novitet; in izdsjatolj: Corcn|tki Knnj / Direktoric«: Mdrijd Vol^fak / Nsslov: 61e^isov9 Cdsu A^oo Knnj / Ul: 04/20142 00» 04/20142 T3, e*mai1r info^g-gUs si: mal) ogljsun osmrtnice: tel : 04/2(^1 42 47 / Delovni Um od pontdeljka de nepr«klnj«n^ od 8. do aře, p«ek od I. dO ifi Vit, sobote, r^edeljeln pruniki z^pM. / Corenjild gldS \e polt^nik. lïhdjd ob toii\h in petkih, v nakl»dl 23 000 esvodov / Redne priloge: Uo)« Cereri)skd. Letopis OorenjSU («nkraitletno) in devet l^kftinih prilog / T^k: Druck C&rlnthia GmbH & CoKC. St Veit/Clin (§t Vid na CllnO, Avstrija/Nóřoininrid^: 04/20> 42 41/Cena irvodri,^^ EUR. Iw/iara ro^nind 140^0 SUR; ftedni p\$(n]Vi brnijo ^o%pop\J%U. poiktni 20%popu^d. (etni 2$ K ; v ttfie le vfa^un^o DOV po i»prt|i ^ ndročnlna se u portera od t«ko2e itesll C do pisnega preklica, ki velja pd za£ bodo poskrbeli tudi kolesarji profesionalci, ki se bodo na Krvavec nekaj ur za rekreativci povzpeli na dirki Po Sloveniji, ki se je začela včeraj. M. B, . 9 .Vn^ETÍKÍ Kl.UB RADOMJÍCA oni on izl rn a v Mrtolu ^ Jnniia 20A9 «b 19. TEK PO 11 R4DOVL.I za poknl • DAN BBÍA WST\ Prijave: na štartnem mestu pred spomin od 16. • 1 B:30 ure v RadovUM AH A. T. Ur»harta Tekadice Irwek&H tâkmula/o v v$9h siai^aró^ kaidçorljah • — Dolžina proge: najjnlâjèi 1 Km, ženskd $Hm, tnoéN ô km * „ Prvi vli« v vsaki kate^c^ji prejmejo pokale ki praHična daria. R«2gttltt9v tn potfpwprtzranj prvim trem^ poKončaripft>s^vj Tiln^aoi lnC ^eoiuino najboI|lim âBMn pmtmsta Pokal Dan »T^rir^vom spoMi>rDsrra dan t» ' p.- ) - v___'—r J^-i \J U 8 t O si mon.subic^g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 19. junija 2009 Preizkus razuma volje in mod / Na i6. Brajnikovem memoriálu je nastopilo 21 policijskih, vojaških in gasilskih ekip. Simon Subic nih gasUcev sta največ moči, ..............................................................................trme in jekl^e volje pokaza- Bled, Bohinj • Na območju 11 ekipi Polidjske akademije Bleda. Bohinja. Jelovice in (v ženski kategoriji) in Gor- dela Julijskih Alp je minuli ske šole Slovenske vojske konec tedna potekal že 16. (med moškimi). Zmagovalci Pohod razuma, volje in moči pa so pravzaprav vsi, ki so oz. Brajnikov memorial, kot prestali zahtevno dvodnevno ^ zadnja leta imenujejo v preizkuSnjo. Pr\i dan so na- spomin na "jeklenega" poli- mreč morali preplavati 8oo- cista Mitjo Brajnika. ki je metrsko razdaljo v še ne pre- pred dvanajstimi leti tragik- toplem Blejskem jezeni, no preminil v nesreči pod nato so tekli in streljali s pi- OkreŠljem. Pohod v sodelo- Štolo. Sledilo je kolesarjenje vanju s Policijsko upravo na Goško ravan in do Obla* Kranj in Generalno policij' kove píanine, k(er so kolesa sko upravo organizira ípoTt- zamenjali za pohodne čevlje no društvo Bled 92. Tekmo- in se podali na gorski pohod, valce st& pred štartom po- nakar so kolesarili še do Rud- zdravila ministrica za notra- nega polja. Drugi dan so se nje zadeve Katarina Kresal in spustili v dolino do Bohinj- v. d. generalnega direktorja skega jezera, kjer 50 veslali, policije Janko GorŠek. potem pa znova kolesarili, Med 21 ekipami policistov, težko preizkušnjo pa so kon vojakov in kranjskih poklic- čali s pohodom do Ribnega. ' B » V- K - -M 4L * afř L - - • » % 2 /L é « ' 'V Na 16. Brajnikovem memoriálu so nastopile tri ženske ekipe. KRiniNAL Kranj Prijeli kranjska preprodajalca Kranjski kriminalisti so pred preiskovalnega sodnika Okrož- . nega sodišča v Kranju pripeljali 32-letnega Kranjčana in osem let mlajšo someščanko, ki so ju ovadili več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje drog in prometa s prepovedanimi drogami. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik za oDa odredil pripor. Kriminalisti so ugotovili» da sta osumljena preprodajala odvisnikom manjše količine heroina. Med preiskavo so zbrali dokaze za deset tovrstnih kaznivih dejanj. Poleg Kranjčanov so sicer za ista kazniva dejanja ovadili Še 28'letno državljanko Avstrije in 40-letnega moškega z območja Ljubljane. kranjska Gora Okradli gorske kolesarje Izpred hotelav Kranjski Gori, kjer je minuli konec tedna potekalo evropsko prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi» je nekdo ukradel tri profesionalna moška gorska kolesa. Tako so tatovi odpeljali s kolesom Look KX Light bele barve okvirja ter črnih vilic in krmila. Kolesna obroča sta znamke Citec, menjalnik in zavore pa Schimano Dura-Ace. Kolo je v celoti iz karbona, vredno pa je 4500 evrov. Tatovi so odpeljali tudi moško gorsko kolo Tree Madone» ki ima okvir sivo črne barve. Tudi to kolo je v celoti iz karbona, menjalnik je znamke Schimano Ultegra» kolesa pa Bontrager. Vrednost kolesa je pet tisoč evrov. Izginilo je tudi moško gorsko kolo Johannes M. (specialized) rdeče ban^e s črnimi viDcami. Kolo je iz aluminija in kařbona. Vrednost kolesa je pet tisoč evrov. S. S. Obtoženi ê • V raje pri ca Na kranjskem okrožnem sodišču so nadaljevali sojenje nekdanjemu direktorju Dom in vesta Jožefu Zidarju: obdolženi je samega sebe predlagal za pričo. Simon Šubic Kranj • Nekdanji direktor je- imenovanja novega direktorja Marjana Potočnika. Na zadnii obravnavi so za- seniškega Dominvesta Jožef slišali Gregorja Štruklja s Zidar, obdolžen zlorabe pol- • Polidjske uprave Kranj, ki je ožaja ter ponareditve ali leta 2004 v prostorih Do- ujiičenja poslcpvnih listin (pri minvcsta zasegel dokumen- slednjem je soobtožen tudi tadjo, ki so jo potrebovali za Miroslav Oštir), s Čimer si preiskovan je domnevnih ne- naj bi pridoM približno 95 pravilnosti v jeseniškem tisoč evrov premoženjske podjetju. "Zahtevano doku- koristi, le na sojenju na mentadjo mi jepo vnaprejš- kranjskem okrožnem sodišču pripravil novo preseneče- njem dogovoru pripravila in i^'očila namestnica direktor- nje. Med številnimi predkgi, ja Erika Šlibar Mulej. V nje-ki jih naslavlja na sodni se- ni navzočnosti sem v zapis-nat, se je v torek znašei tudi nik o zasegu listin vnesel vse precej nenavaden predlog, dokumente, ki sem jih vzd," da naj ga, čeprav obtoženca, je pojasnil. Zidar se je ob zaslišijo kot pričo. Senat je tem pritožil, da je krimina« seveda tak predlog zavrnil, list zasegd tudi dokumenta- Jožef Zidar je kriminalistu očital, da mu je podtaknil kaznivo "Kje ste našUio možnost. djc, ki je v sodi^ spisu ne dejanje./rotp.rh,vcc nam ni jasno," je pojasnila predsednica senata Andreja najde. "Brez len dokumen-tov ne morem pnpraviti svo- V nadaljevanju je Zidar zakonom o kazenskem po- lUvoikar, ki je morala tudi jega zagovora," se je pritožil, ugotovil, da je kriminalist za- stopku, ker so se nanašale tokrat Zidarja večkrat pouči- sodnica pa mu je pojasnila, segel tudi dokumente, na ka- na sum storitve kaznivega ti, kaj je predmet kazenskega da so v sodnem spisu prav tere se sodna odredba ni na- dejanja. "Kdo mi jo je izroâl, postopka in kako ta poteka, vsi dokimîenti, na katere se našala. "Gre za mojo zaseb- se ne spominjam, zagotovo Senat je sicer zavrnil tudi ob- sklicuje tožilstvo. Obdolženi no lastnino, ta dokumentad- pa sem jo pridobil na zako- toženčev predlog za prekini- je nato naštel več zaseženih ja pa je bistvena za razkritje nit način," je zagotovil Štni- tev kazenskega postopka, do- potnih nalogov in obrazcev korupdje pri lastninjenju na kelj. Ko je Zidar pripomni, kler ne bo jasno, kdo jc pravi za obračun potnih stroškov, Gorenjskem," jc dejal. Priča da mu je kriminalist podtak- diiektor Dominvesta. Zidar, ki jih zagotovo ni v spisu, mu je odgovorila, da gre v nil kaznivo dejanje, je sodniki sicer že devet mes'ecev se- kasneje pa'sà ugotovili, da so tem»primeru le za kopije do- ca zagrozila, da ga bo izklju-stavlja pisni zagovor, naniréč "pogrešaftí" dokumenti pri- kumentov in ne originate, čila z glavne obravnave. Ja še vedno oporeka legalnosti loga druge kazenske ovadbe, pridobil pa jih je v sWadu z se bo nadaljevala septembra. Izbirajte vzporedne ceste Policijski napotki, kako zmanjšati poletne zastoje na cestah. i Simon Šubic lažje izognili z uporabo vzporednih cest, sicer pa metni policisti pogosto ugotavljajo, da nekateri Kranj • Pred nami je turistič- policisti svetujejo vozni- vozniki po nepotrebnem na sezoria, zato bo gneča na kom, naj spoštujejo postav- vozijo počasneje od dovo- cestah vse večja, k njej pa ijeno prometno signalizaci- Ijene hitrosti, kar povzroča bodo pripomogla tudi gradbe- jo in se v skladu z njo pra- dodatne zastoje, ni odveč na dela, ki potekajo na avto- vočasno preusmerjajo na priporočilo, da upo.^tevajte cestnih odsekih. Policija je odprte vozne pasove. Na zgornje omejitve hitrosti, zato pripravila nekaj teristnih zoženem delu ceste naj se Vse tiste, ki bi se čakanju v napotkov za voznike, ki lahko razvrščajo iz dveh pasov v koloni radi izognili z vož« z njihovim upoštevanjem pri- enega po sislemu zadrge, riju po odstavnem pasu, kar spevajo k manjšim zastojem kar pomeni, da se vozniki ni dovoljeno, pa gorenjski na pregretem asfeltu. drug za drugim izmenično Zastojem na glavnih cest- razvrščajo po eden z levega policisti opozarjajo, da bodo take voznike dosledno nih povezavah se boste na}- in desnega pasu. Ker pro- kaznovali. ff o S Kranj Žurajte po pameti Pred poletnimi počitnicami so na skupni novinarski konferenci predstavniki Po-licije^ Inšpektorata RS za notranje zadeve, Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za zdravje mlade pozvali, naj v poletnih mesecih žurajo s pametjo. Ker policija poleti zaradi zlorab alkohola pri mladih ugotavlja različne kršitve in kazniva dejanja, bodo policisti prisotni povsod, kjer je prihajalo do kršitev javnega reda in miru ali kjer lahko pričakujemo takšne kršitve z udeležbo šolarjev (v gostinskih obratih, na avtobusnih in železniških postajah, v prevoznih sredstvih javnega prometa, okolici šol, na poteh in v gostinskih lokalih na poti iz šole do avtobusnih in železniških postaj). Spremljali bodo pravilnost prijav javn h shodov In prireditev, v nočnih lokalih bodo izvajali poostrene nadzore nad zagotavljanjem varnosti. Nadzirali bodo spoštovanje predpisov v zvezi s točenjem alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim, pogosto pa bodo preverjali tudi^psihofizično stanje voznikov in sopotnikov, tehnično brezhibnost vozil ipd. S. S. Gorenjski Glas u ic GG + petek, 19. junija 2009 Pro et contra ODKRITO O MEJI NA JELOVICI Anton Urh, poslanec v državnem zl>oru: "Teh mej ni postavila ne občina Bohinj ne Radovljica. Postavila jih je država in Če niso prave, jih mora država tudi popraviti. Za Občino Bohinj so meje pravilne, če za Radovljico niso, naj se obrne na državo." Jane^ Fajfar. župan občine Bled: "Meja, kakršna je, res ni prava; če bi bila, bi bila bohinjska tudi Ribenska planina, ki je bila vedno del občine Bled» A v času gospodarske krize se na Bledu nimamo časa ukvarjati z občinskimi mejami." Čigave so tri planine na Jelovici? Ko se j« pred štirinajstimi leti delila nekdanja velika občina Radovljica, je del Jek>vke, ki ga imajo tudi Radovljičani za svojega, pripadel Bohinjccm. Za reševanje mejnega spora med občinami noče biti pristojen nihče. Marjana Ahačič devo posredovalo geodetsla ' ■ - upravi, ki je ugotovila • da se Radovljica • Zakon o usta- morata o meji dogovoriti obnavljanju (ihčin je leta 1995 čini in Radovljičane napotila nekdanjo veliko občino Ra- na upravno sodišče. A tudi to dovljica razdelil glede na je ugotovilo, da reševanje meje naselij. In ker ima pet mejnega spora med dvema gozdaisldh hiš na Jelovid, ki občinama ne spada v sodno sicer sodijo v katastrsko obči- pristojnost, kar je potrdilo še no Lancovo, hišne številke vrhovno sodišče. Zgodba se Nemškega Rovta, jeobmočje je spet zapletla in novembra ob delitvi avtomatično pripa- iani so RadovljiČani dobili še dlo Bohinjcem. Meja med diugi odgovor ministrstva za občinama je tako nastala kot okolje in prostor, da morata posledica poimenovanja na- občini spremembo urediti sehj v šestdesetih letih» po sporazumno in hkrati. "Do- katerem gozdarski center sedanje dogajanje kaže, da v primeru, ko sporazumna ureditev spremembe občin- MartinČek na Jelóvld spada pod naselje Nemški Rovt. Tja je bil uvrščen zato, ker so ske meje ni mogoča, sistem- z državnimi gozdovi v okviru sfca rešitev problema ne ob» tedanjega Gozdnega gospo- staja. Globoko smo prepriča* darstva Bled gospodarili goz- ni, da je nastala administra- darji iz Bohinja. VeČina goz- tivna krivica, ki je zdaj admi- dov na spornem 12,5 kva- nistrativno nerešljiva»" je ra- dratnega kilometra velikem zočaran župan Stušek, ki re- območju je v lasti države, šitev problema vidi le še v po- planine tega območja pa so budi za spremembo zakona bile stoletja v lasti vasi izpod o določanju meja občin ali )elovice • Lancovega» Lipni- celo opozorilu mednarodni ce. Kamne Gorice in Krope. skupnosti, da v naši državi ni Občina Radovljica se je že organa, ki bi reši! primer pred desetletjem skušala do- meje med dvema občinama, govoriti z občino Bohinj, da O problemu se je namreč to se meja spremeni v korist pomlad opredeljeval tudi ob- Radovljice, leta 2001 pa je na Činski svet občine Bohinj, ki državni zbor naslovila proš- je izrazi] jasno stališče, da gre njo za proudtev spremembe za dei njihove občine, Id ga občinske meje in začetek po- nikakor ne nameravajo kar stopka za njeno spremembo, prepustiti Radovljičanom. A je državni zbor ugotovil» da Občina Padovijica pa je v drža zadevo ni pristojen in jo žavni zbor znova naslovila oddaJ v reševanje miniRirctvii pobudo, da razrefti nastalo si- za okolje in prostor. To je za- tuadio. -U •J r o\ o' Gozdarska koča nekdanjega gozdarskega centra na Martinčku po po^rskih merilih def Nemškeea Rovta. Janko Sebastijan Stušek, župan občine Radovljica ^ Kav^^ občinsko meio ni pristojen nihče Radovljiški župan Janko Sebastijan Stušek je prepričan, da nastalo situacijo lahko s popravkom zakona reši le državni zbor. Mahjaka AhAčič Zakaj je tistih skega sveta v Bohinju so mi prebivalcev? Odgovore o pred mesed očitali, da jim tem, kako bi se, če bi jih kilometra gozda i za Radovljicc pomembnih? re za tri planine RadovljiČani želimo nekaj odvzeti • nič vam ne bom vzel, sem jim rekel, saj plani- Bohinja, pa vam lahko pone, o katerih govorimo, vsaj vem že daneSÍ" mejo opozarjajo krajani, svetniki in seveda krajevna vprašali o staliSČu, opredelili skupnost Lancovo, ki jc leta vsi prebivalci Radovljice in 1095 izgubila teritorij." kar se jaz spomnim, nikoli danes podržavljene, območje niso bile bohinjske." pa je zgodovinsko, tradicionalno in celo lastniško vedno pripadalo ljudem iz LipniSke doline in Radovljice. Materialno gledano imamo tu lov- Reâîtve problema trenutno ni videti... Kako torej naprej: "Pričakujemo resnejši od-Kako vprašanje meje vpliva govor parlamenta, ki je tisti na odnose med sosednjima organ, ki določa meje občinam. Obstaja možnost, da občinama? "Nerešeno vprašanje za- pridobimo poslanca ali sku-"Ne, in na to je vezano tudi megljuje medsebojne odno- pino poslancev, ki H sprožili najpomembnejše dejstvo pri ki bi bili sicer lahko dobri spremembo zakona v smislu ski in čebelarski okoliš ter vprašanju o razlogih za tako Ne nazadnje so bili prav Iz priprave zakonodaje, ki bi infrastrukturo resen zaplet: gre namreč za raziogâ kilometrih daje tudi državna skupen teritorij naše države, svetniki vendarle omogočala razrešitev problema. Morda bi bila sredstva ki pa ima takšno zakonodajo, novitvi skupne inšpekrijskR mogoča tudi kompromisna občine • sporno območje da ni sposobna reševati kon- službe, kar je prav gotovo rešitev, po kateri bi planina fliktov med dvema subjekto- škoda. Od Občine Bohinj Martinček, kjer so štirje ob- kar nega ozemlja - ki ni nepo- ma znotraj svojega prostora. pričakovali jekti dobili hišne številke. membno pri pridobivanju Na mednarodjiem nivoju kot občinski svet sprejel vsaj nikoli pa niso bili Stalno arbiter vedno obstaja nekdo sklep, da so s 1. januarjem naseljeni, ostala v Bohinju, ter prostorom. Ob vprašanju, tretji, znotraj države pani so- kaj ima občina od tega 1 ozemlja, se mi takoj rodi rodno vnrašanie: kai na dišča oziroma inštitudje, ki bi lahko rešila problem z ob- države pi 1 ozemlja razrel^i ostalo pa ne ... Situadjo bomo pač morali rešiti tako, da jo nekako zaključimo. ureditvijo )a Slo- činsko mejo. Gre za pravno tem odločil, oziroma sodišče. Vsekakor pa bi bilo najbolj meje s luknjo, ki je nihče noče pri- Sprejeli pa so sklep, da spo- pravično in dostojno, da zaje pri» znati. Sporazumeti se ne rno ozemlje piipada njim, plet razreši državni zbor, ki je pravljena mednarodno pre- moremo, ker ena síran tidi, ker je del naselja- Nemški tudi razdelil nekdanjo veliko pirati? Seveda z radovljiške- da problema ni. Mar to po- Rovt - čeprav je ta več kot 17 Občino Radovljica. Ta se - naj HrvaSlřn ob tem spomnim - glede na rezultate referenduma sploh kako meni, da bi morali sprožiti kilometrov oddal lahko razumem, prav tako mednarodni spor? Teoretič- tinčka. S tem so : kot vprašanje lahko razu- no imamo sicer na voljo refe- daljnje reševanje postavili ni želela razdeliti, in je zato mem z zornega kota rojene- rendum, a kdo se bo odločaj kriterij, da gre za bohinjsko moralni krivec za nastalo siga Bohinjca. Na seji občin- na območju, kjer ni stalnih ozcmî; tuadjo." GG * petek, 19. junija 2000 Pro et contra 11 ODKRITO O MEN NAJELOVICI Bogomir VnuČec, državni svetnik: "Napaka-je bila storjena ob ustanavljanju novih občin, ko se je na Jelovico pozabilo. Ko pa je zemlja enkrat razdeljena, jo je težko deliti na novo. Idealno bi bUo. če bi se zadeva rešila z mediadjo. Vse ostalo vodi v konflikt." Gregor Remec, predsednik sveta KS Lancovo: "Gre za območje, ki je del katastrske občine Lancovo, zato je logično, da pripada nam. Mislim, da je do napake prišlo, ko se je stara občina delila na tri nove. pa nihče ni bil pozoren na to območje." Vaša mnenja Dušan Vučko, svetnik občinskega sveta občine Bohinj: "Menim, da je rešitev, ki jo ponuja veljavna zakonodaja, ustrezna. Država je kot podlago pri ustanavljanfu občin upoštevala območje Prane Kramar, župan občine Bohinj ifow ccfiiônvt. naselij in na tem območju, gre za Nemški Rovt, ki je jasno del občine Bohinj. Argumenti Občine Radovljica proti tej odločitvi zato ne zdržijo • pogojno bi za spreminjanje občinskih mej dvigni] roko le, če bi se za to izkazala na referendumu izražena volja Bohinjcev." Kriva država "Meja ne gre premikati kar tako • vsi vemo^ kakšen problem lahko predstavljajo in kaj pomenijo," opozarja bohinjski župan Franc Kramar. Marjana Ahačič agitiranje. Župan Stušek je vojni je bilo tam celo naselje, Sodelovanje jena interesnih ■ prišel pred Časom na sejo ob-Kdaj ste se v Botiinju prvič činskega sveta Bohinj, da po- V katerem so živeli gozdarji, hiše so imele Številke z sferah celo zelo dobro» vzorno, posebej s Komunalo in soočili z dejstvom, da je za jasni nastalo situacijo m sta- označbo Nen-jški Rovt. Mis- tudi s Knjižnico A. T. linhai- Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Radovljico meja na Jelovici lišče Radovljice. Občinski lim, da tudi katastrske obči- ta. Žal mi je, omeni, da ima tam svoj zgodovinski delež tudi dovljica ocenila, da omenje- meje lahko vzpostavi država s more biti najpomembnejši nalizadje in povečane učm- občina Bled. Kot gozdar pa sem trenutno bolj no zemljišče, ki je v občini spremembo zakona. Pričako- podatek. )e pa mogoče ob- kovitosti. Zdaj jo ustanavlja- zadovoljen, da območje pripada občini Bohinj, Bohinj, pripada njim. Me- vanja svetnikov občine Ra- močje interesantno zaradi mo le skupaj z Bledom, brez ki ima do upravljanja gozdnih ceSt bistveno • • • 1 t « ^ t ^ 11 1 911 t I ^ ih F r f O nim, da gre za legitimno raz- do\^pca s6 seveda legitimna, gozdno gospodarskega izko- Radovljice, kar je škoda. " mišljanje, dejstvo pa je, da je a se morajo 2 njimi obrniti na riŠČanja. Gre za deset odstot- to ureditev, ki jo je postaviJa druge in5tan:e. Zdi se mi, da kov državnega gozda, kar je Zakaj je območje tako zani- država, ne občina. Zato tudi so celo prišli že do ustavnega verjetno lazlog za to, da o mivo za Bohinjř samo reševanje lega proble- sodišča, a jim tam ni uspelo, tem v občini Radovljica tevie "Gre za 10 odstotkov ditav- ma ni v pristojnosti občin, Meja ne gre premikati kar dokaj buma razprava. Župan nega gozda in izkoriščanje ker gre za zakon, ki ga je tako • vsi vemo, kakšen pro- StuŠek se trudi, da bi pro- koncesije zanj, če je to interes ..., a se pogosto pravzaprav sprašujem, zakaj je ozemlje boljši odnos kot občina Radovljica." sprejela država, in če želimo blem lahko predstavljajo in blem rešD - prišel je na našo spreminjat] meje, moia prav kaj pomenijo; sporrmimo se sejo, skušal zadeve razložiti ta država sprejeti dopolnitve samo na nerešeno mejo med ... sam sem takrat predlagal takšen predmet spora. Obd- in spremembe zakona. Tež- Hrvaško in Slovenijo. Će bo sklep, da se pač obrnemo na na iz tega ne dobi skoraj nič - ko je namreč zahtevati od državni zbor odločil drugače državo, tó naj presodi in se razen petih odstodcov katastr- Bohinjcev oziroma občinske- in sprejel stališče, da je mejo odloči, svetniki pa so ga še skega dohodka za urejanje ga sveta občine Bohinj, da potrebno spremeniti, bomo zaostriJi v smislu, da Občina gozdnih cest, ki pa jih mora soglaša s tem, da bi ozemlje to paČ storili. Zaenkrat je sta» Bohinj ne soglaša s tem, da tudi vzdrževati. Moje osebno moralo biti radovljiško. Ob- lišče ol>čine Bohinj takšno, gre omenjeni del Jelovice v mnenje je, da gre bolj kot ne močje je bilo leta in leta pod da je ta meja prava in daje mi občino Radovljica. Župan je za politični prestiž." pristojnostjo bohinjske eno- ne moremo spreminjati." te Gozdnega gospodarstva stališče razumel in žal mi je, da nekateri to izkoriščajo v Imate kakšna pričakovanja Bled, v bistvu pa gre tudi za Kakšen je sicer odnos Bo- politične namene. Izjava ene- o tem, kako se bo zadeva re- Simon Zore, svetnik občinskega sveta občine Radovljica:"Meja, kakršna je sedaj, je očitna administrativna napaka iz obdobja, ko so se delile občine« Najboljša rešitev bi bila, da bi "Težko rečem ... odvisno • Bohinj to prignal, sicer pa bi bilo potrebno, da 50 hišne številke nosile ime zaznavajo kot svojega ali skupne projekte» ker gre za od nadaljnjih potez občine zadevo uredi državni zbor. Zagovarjam staiišče> Nemški Rovt. to pa je abso- gre zgolj za načelno ohra- neprijateljsko občino, je bib Radovljica in seveda od drža- | Jg ddklex občina Bohinj ne piTZna te administrativne območje, na katerem so bila hinjcev do lega, za Radovlji- ga od radovljiških svetnikov, šila^ nekoč stalna bivališča, kjer co spornega območja? Ga da z občino Bohinj ne gredo v iutno naselje, ki spada v obči- njanje celovitosti občine? zelo neodgovorna, sploh gle- ve. Še enkrat pa poudarjam, no Bohinj. Pritiski na župa- "Povedal sem že, da je zgo- de na to, da iz Bohinja odva- da je država ob ustanovitvi na Radovljice se mi zato zdi- dovinsko gledano to območ- ža komunalne odpadke • in občin imela določene ar^- jo neumestni, rekel bi celo, je sodilo v okvir naselja Nem- to ne poceni - prav javno j ii«» mente, da je postavila meje, da gre za neke vrste politično ški Rovt. Po drugi svetovni jetje Komunala Radovljica, kakršne so zdaj. napake in ne pristopi h konkretnim pogovorom, z njo ne moremo imeti skupnih projektov, kar sem tudi jasno izrazil ob sprejemanju odloka o skupnih inšpekcijskih službah." 12 GG + petek, 19. junija 2009 Pogovor skozi Mitja Potočnik Izšia je knjiga o zgodovini gradu Brdo pri Lukovici, ki jo je napisal mladi zgodovinar Mitja Potočnik, član rodbine Kersnik, ki ima grad še danes v lasti; Jasna Paladin menjavali. Zaoimivo je, da , nobena rodbina ni obdižala Mitja Potodiik, univem- gospostva dalf kot tri genera- tetní diplomirani zgodovi- cije. Skozi plemiške inven- nar, je s knjigo nadgradil tarje, rodovna drevesa, sez- svoje diplomsko delo, s kate- name stroškov, katastre, rim je v stroki požel vrsto grbe in Valvasorjeve skice pohval. K temi diplomskega lahko spoznamo nekdanjo dela ga jc napeljalo dejstvo, vsebino in veličino brdskega da njegov oče izhaja iz dru- gradu. V drugem delu pa žine Kersnik in da je tudi predstavljam rodbino Kers- sam odraščal med sorodniki nik. ki si grad s pripadajočim ob gradu Brdo, zato se je ob posestvom lasti še danes. Da zaključku študija odloČil raz- knjiga ne bi ostaJa le suho- iskati celotno zgodovino gra- pama kronika, sem skušal duin vseh rodbin, ki so sko- orisati življenje na gradu zi stoletja živele v njem. Brdo med obema vojnama "Da bom grad Brdo obde- tako, kol.o.njem pripovedu-)al v svoji diplomi, sem se jejo potomci. Po zaslugi pričevanj, tlorisnih skic in fotografij sem popisal tudi notranjo podobo gradu in okolice, kot je bila videti pred poži- odlodl nekega dne pred nekaj leti, ko so srad začeli ob- navljati in sem stal tam na gradbenem odru, od koder se krasno vidi po okoliških gom gradu med drugo sveto* Mitja Potočnik je v svoji knjigi s številnimi fotografijami» dokumenti in zgodovinskimi krajih vse do posavskih hri- čeprav notranjost gradu šc vedno prekrivajo zelenje in kupi kamenja, nam mogočni zidovi, trdnjavski stclpi in okovana vrata pričajo, da je bila stavba nekdaj središče ši^e okolice v Čr- vno vo)no. Knjiga z naslovom Grad Brdo skozi stoletja je odličen zapis, namenjen sami družini Kersnik - lastnik gradu je 91-letni Franc Kersnik, vnuk pisatelja janka Kersnika, in podatki opisal nastanek, razcvet in skorajšnji propad mogočnega gradu in grajske kulture na Brdu pri Lukovici. no s d moje raziskave pa je V gradu je bilo tudi več Grad Brdo se v lisrinah tudi temeljita obdelava stro- bogatih zbirk knjig in listin, prvič omenja v prvi polovid škovnih seznamov grofov a nobena se ne more pri- 14. stoletja, zeniljiSke pose- Larïibergov iz 18. stoletja, ki merjati s knjižnico pisatelja sti pa so sprva pripadale širši lokalni skupnosti, saj je so edini taki v Sloveniji. Iz Janka Kersnika in njegovih rodbini Gallenberg, ki je J , - nem grabnu. Grad v stroki naselje Brdo pri Lukovici v teh dokumentov je mogoče potomcev. Gre za izredno bila ena najstarejših plemi« V graduje biLo do^ej Se n\ hil temeljiteje 18. stoletju zaradi svoje lege razbrati, kakSno hrano so k)i- bogato knjižnico s knjiga- ških družin na Kranjskem. obdelan, seveda pa je k moji v bližini Ljubljane in ceste povali tedanji prebivalci gra- mi, ki večinoma datirajo v V dolgem obstoju je grad odločitvi pripomoglo tudi EHmaj-Trst predstavljalo se- du, in podatki so prava posla- 18-in 19. stoletje, najstarej- doživel veliko vzponov in dejstvo, da imamo v družini dež eni najpomembnejših stica za raziskovalce baročne ša pa ima celo letnico 1531, padcev - trikrat je pogorel, tudi več bogatih zbirk knjig in listin, a nobena knjižnico in krasen arhiv do- bja, nenazadnje pa je knjigo jedli tudi takšne redke sped- njena manj kot sedemdeset delar., že vrsto let ga posto- kumentov, za katerega bi odprtih rok sprejela tudi alitete za tisti čas, kot so ostri- let po izumu tiska. Knjižni- poma tudi obnavljajo. Nje- ohranjeno staro grajsko pkiiiiškili rodbin tega obdo- kuhinje. Na gradu so nekdaj kar pomeni, da je bila natis- bil večkrat predelan in ob sc ne more primerjati s knjižnico ostali zgodovinarji 'ubijali', strokovna javnost da bi ga lahko obdelali," je ge, lignji, artičoke, želve, li- ca, katere večji del je bil gova renesančna zunanja Mitja Potočnik je pri svo- mone, kokos in drugo ekso- med vojno požgan, je danes podoba je ostala neokrnjena na predstavitvi svoje knjige jem delu popisal bogato do- tično sadje." Ohranjen je po- v domu Franca Kersnika, in prenove so ga vedno smi» povedal Mitja Potočnik, in mačo knjižnico s približno pis stroškov grajske kuhinje razdeljena pa je na dva dela selno in estetsko dopolnje- dodal: "Ko sem diplomsko 3000 enotirni starih knjig, Id iz let 1769 in 1771. Graščak - v prvem prostoru so knji- vale. Plemiške rodbine so pisatel] a Janku preurejal v knjižno gra- so bile nekdaj v grajski knjiž- Adam Lambe^ je imel na ge, ki so pripadale sodišča, se v vseh teh stoletjih pogo- i J J __X_____J__________________\___ «J-11 - i-.i.i . I ««• di\-o, sem si želel tematiko nid, in obdelal dragocen ar- razpolago pridelke svojega ki je bilo v 19, stoletju na sto menjavale, dokler ni po- predstaviti kar se da zanimi- hiv starih listin. "Skoraj leto posestva - sadje v sadovnja- gradu, in lastnikom pred sestvo z gradom v 19. stolet- vo in ne preveč strokovno dni sem preživel v Arhivu kih, zelenjavo na dveh veli- Kersniki, v drugem prosto- juprišIovlastdružineKers- suhopamo. V prvem delu RS. Odličen vir za star^šo kih vrtovih na severni in na ru pa so večinoma knjige in nik, ki je lastnica še danes. sem predstavil prve omem- zgodovino so plemiáki inven- južni strani gradu, meso na časopisi pisatelja Janka Za ohranjanje stavbne de- be dvorca v listinah, gradnjo tarji, ki,oiiienjajo kose pohiš- pristavi, ribe viibniku, divjad Kersnika, ki je tu na gradu diščine in vseh drugih spo- Gre za izredno mogočnega renesančnega tva,ob!ačij, jedUnega pribora . iz gozdov in vino iz vinogra- živel večji del svojega življe- mino v družina Kersnik po Kersnika in njegovih potomcev. grsdu ter njihove lastnike in in drugih vrednih predmetov da, a so kljub temu veliko nja in tudi ustvaril večji del najboljših močeh skrbi Se 1 , 1 • • v • t,--— «o, a jv mjwu ^^lA, uOgatO Knjižnico zakupnike, la so se pogosto ter dokumente, od poseb- hrane tudi kupovali. S knjigami, ki večinoma datirajo v 18. in 19. stoletje, najstarejša pa ima celo letnico i^ji, kar pomeni, daje bila natisnjena manj kot sedemdeset let po izumu tiska. svojih pripovednih del. danes. Grad Brdo pri Lukovici V gradu je živel tudi pisatelj Janko Kersnik CG + petek, 10. junija 2009 13 Zanimivosti Tudi od Sv. Duha se bo ob koncu julija udeležil lingvistične iublia. da bc od seb€ Danica Zavrl Žlebir ke v manj znanih svetovnih med najboljšimi za svoje - jezikih (beloruščina je bila §e Škofja Loka • Klemen, dijak najlažje razumljiva, med nji- prvo mednarodno tekmova« nje. 'Na mednarodnem tek- tretjega letnika gimnazije v mi pa so bili tudi povsem ne* movanju doslej še nisem bil, Škofji Loki, doslej Še nima znani plemenski jeziki), po je bil pa to eden od mojih izkušnje z mednarodnega logičnem sklepanju so mo- Ijev. Na lingvistični olimpija- tekmovanja, paČ pa se je rali ugotoviti pomen in iz po di, kjer bo verjetno kar moČ- udeleževal državnih tekmo- nujenega sestaviti nekaj no- na konkurenca, računam na vanj s področja matematike vega. Klemen, ki pravi, da dober rezultat, zanj se bom in logike. Zaradi slednje je mu gredo dobro tudi tuji je- kar najbolj potmdil," še do- letos tudi priSel v ožji izbor ziki» še dosti bolje pa logika, daja Klemen. Odličnjak, ki za lingvistično olimpijado, se je pri tem očitno tako do- med Šolskimi odmori s prija- bil je namreč tretji na držav- bro izkazal, da se je znašel telji rad vrže paitijo taroka in nem teteiovanju, med šest- _ naj stimi pa so izbrali četverico, ki bo Slovenijo od 26. do 31. julija zastopala na lingNi- "Na mednarodnem tek- movanju doslej še nisem "Tekmovanja in dosežki na stični olimpijadi na Polj- bil» je bil pa to eden od njih mi prinašajo predvsem skem. Kako sta sploh pove- mojih ciljev. Na lingvistič- zadovoljstvo, to so zanimive zani fc>^ in lingvistika? ^ olimpijadi, kjer bo ver- iz^^nje," pravi gimnazijec. kljub svojim uspehom med vrstniki ne izstopa, ima precej tekmovalnega duha. Klemen SUgu /fvo cowimnůc jetno kar močna konku- ^^ Klemen Stegu, dijak tretjega letnika Gimnazije Škofja Loka, je dober v matematiki in naravoslovju, sodeluje na tekmovanjih iz Ic^ike, ................................kar ga je pripeljalo tudi na lingvistično olimpijado. |e odličen dijak, njem," pojasi Klemen Ste- računam m dober j^^jjj^ ^ arhitekturi, kjer je vendar med vrstniki ne želi izstopati. V Šoisldh odmorih s prijatelji rad vrže partijo taroka. Prihodnje leto se l>o odločil za študij» morda bo to arhitektura. "Naloge Í7 IrngviRtike se da reševati z logičnim sklepa- ki se bo prihodnje leto odločil zi nadaljnji študij. Raz- gu na primeru naloge, ki so rezultat, zanj se bom kar potrebna dobra prostorska jo dobUi s tega področja. Ta najbolj potrudil. ie reševalcem ponudila stav- predstavljivost, poleg tega pa tudi dobro riŠe. neznanih Manca Mrvar iz kamniške gimnazije je ena od štirih slovenskih dijakov, ki se bo konec julija udeležila lingvistične olimpijade na Poljskem. Jasna Paiadin jadi je poudarek prav na tem. nistana, kannada iz Indije —^^^^^^^^^^^ Naloge namreč rešujemo v ipd. Obstajajo rudi naloge v Kamnik - Na 7. lingvistično jezikih, kot so starocerkvena izmišljenih jezikih, a so do- oiimpijado, ki bo od 26. do slovanščina, arabščina, got» kaj redke. Probleme pred- 30. julija potekala v poljskem ščina. fii rla n šč i na. stavljajo besedne zveze, stav- Vrodavu, se je Manca Mr- ščina ali japonščina. Največ ki, števila, besede, samostal- var, dijakinja Srednješolske- problemov se rešuje v še niici v različnih sklonih in ga centra Rudolfa Maistra manj znanih jezikih - na pri- številih, ki so zapisani v tu- Kamnik. udeležila z zmago na izbirnem slovenskem mer v jeziku niue. ki ga v Fo- jem jeziku. lineziji govori le 8 tisoč ljudi. Pripisani so jim slovenski tekmovanju. Tik pred kon- ali pa jezik hausa iz zahod- prevodi, včasih tudi v poměrem mature, ko je večina nega Čada. pa itelmenski je- šanem vrstnem redu. Na maturantov z mislimi že pri zik. ki ga govori manj kot podlagi logičnega sklepanja svojih najdaljših počitnicah, dvesto ljudi ob zahodni obali moramo ugotoviti različne Manca začenja 5 pripravami Kamčatice, jezik kati iz Afga- vzorce, slovnična pravila» po- na TO tekmovanje, ki ji predstavlja pravi izziv. dobnosti in poiskati pravilen prevod ter prevesti določeno "Večna misli, da gre pri tem O^sajajo Mdi naloge v iz- ^es^^ ^^ besede iz sloven- Marca Mrvar za poznavanje jezikov, a gre nnišljenih jezikih, a so do- gčine v nek tuj jezik in obra- pri vsem skupaj predvsem kaj redke. Probleme pred- tno. Sliši se preprosto, a je v za logiko," razloži Manca, ki stavljajo besedne zveze, vsaki nalogi skrito toliko po- ^^^ Manca Mrvar je maturantka Srednješolskega centra Rudolfa je obiskovala naravoslovni stavki števila besede sa- drobnosti, da moraš kar do- oddelek gimnazije in sprva ; različnih b«> po,^liti," pravi bod^ Maistia Kamnik. Kot uspeina tekmovalka na državnem tekmovanju iz nití sama ni vedela, za kakš- štiSdentka kemije iz Dupbce, logike se je uvrstila v ožji izbor za mednarodno lingvistično tekmovanje. nTt^'ovanje greT •• V^ ^^^^ ^ številih, ki so se tekmovanja veseU pred^ Manca, doma z Duplice, bo študirala kemijo, tekmovanje pa ji pomeni sem redno tekmovala v logi- zapisani v tujem jeziku. vsem zaradi nove izkušnje zlasti priložnost za pridobitev novih izkušenj in pozr^anstev. Id in pri lingvistični olimpi- in poznanstev 14 GG + petek, 19. junija 2009 Na robu Hiša brez oken in vrat i f SODNA KRONIKA TEDNA Zgodba iz enostarševske družine (3) Milena Mikiavčič usode "Zâlotila sem sina, ko je dneve in dneve sedel na miru in strmel v prazno. Najraje v steno pred seboj. Na moje prošnje sploh ni reagiral in ni mi kazalo drugega, kot da sem stopila do zdravnika in mu povedala, kaj se pri oas dogaja. Potolažil me je, da bo še vse dobro. Povedal je še, da imajo tovrstnih primerov vedno več, ker mladi enostavno ne zdržijo čustvenega pritiska, v katerega so porinjeni." Ljudje si zadajamo naibolj sedela v sobi, ob sinu. ko na mizo in zajokala. smrtonosne udarce prav v sem ga božala po roki, med- Kar ni uspelo Urški, sta pro-imenu ljubezni. Bolj ko tem ko je njegov pogled od- ti večeru - zlepa ali zgrda - smo koga ljubili, bolj boli, ko se v nekem trenutku živ- osebnega zdravnika. Sicer težko, a v nekaj stavkih sem mu zaupala vse, kar se je v zadnjem mcsccu zgodilo pod našo domaČo streho. Na srečo me je razumel in mi dal teden dni bolniške, da sem lahko obiskovala sina. Za mlajša dva sta izmenično skrbeli mama in tašča. Obe sta doživeli velik vzela..." stfcs, zlasti laáča, s katero Urškln glas se je spel zaUe- kel,' je pokomentiral in skomignil z rameni. 'Potem ti je vseeno zanj?' sem ga vprašala. 'Kar ste zakuhali, boste Še pojedli/ je nadaljeval, potem pa mi je pokazal vrata m ukazal, naj mu izgi* nem izpred oČi. Tako je bilo in bog mi je priča, da nisem ničesar ne dodala, ne od- sva biii že od samega začet* ka v dobrih odnosih in sva sel, čustva, ki so ob spominih privrela na dan, so bila se imeli zelo radi. Ko sem premočna. Naslonila se je šotno taval po meni, sem dosegla Petrova starša, Zape- ljenja sreča obrne v sovraštvo. Trenutki, ko med prsti začenja polzeti sreča, ki nam je pred tem dajala smisel, so tako hudi, da si takrat mislila, da me bo pobralo od vsega hudega. In ko se [e ta ubogi otrok naslonil na moja kolena in po tihem izdavil, da bi rad vseeno videl I jala sta se do njegovega novega bivališča in z vso vztraj« nostjo zvonila pri vseh vratih v bloku, dokler nista, po več neuspelih poskusih, naletela očka... ne, ne morem opisa- na pravo stanovanje. A vrat Piše: Simon Šubic Trgovali z orožjem in mamili Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je odredil pripor za štiri moške z območja Ljubljane» stare od 19 do 50 let, ki naj bi skupaj s 47-letnim moškim (trenutno je v Bosni) trgovali s prepovedanimi drogami in z orožjem. Kriminalisti peterico sumijo, da so v ok^ru mednarodne kriminalne združbe storili najmanj 20 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivom« Pri preiskavi kriminalne združbe» s katero so ljubljanski kriminalisti prekinili tihotapski kanal iz Bosne v Slovenijo, so zasegli 700 gramov kokaina in 20 gramov heroina, deset avtomatskih pištol, pet avtomatskih pušk, tri dušilce poka in več sto nabojev. Kriminalisti so ugotovili, da so osumljene! kokain prodajali po ceni 5.600 evrov za 100 gramov, heroin pa po 14 evrov za gram. mnogi žehjo, da bi umrli, ti bolečine, ki se mi je zare- ni prišel odpret on, ampak Skupaj naj bi tako pridobili več kot 50 tisoč Enostavno nimajo več moči, da bi se znova postavili na noge in živeli naprej. zala v prsi." Petra je v službi zmotila le redkokdaj. Nazadnje takrat, Podobno se je dogajalo tudi ko je imel njegov oče pro Urški. Kljub otrokom, za katere je vedela, da jo še metno nesrečo. Zmeraj ji je bilo nelagodno, saj so jo vsi kako potrebujejo, zlasti naj- začudeno opazovali izpod starejši sin, se je vsako ju- čela, ker niso biti vajeni, da ona. Tokrat pa je Petru bilo nerodno, očitno mu na kraj pameti ni padlo, da bo prišlo do takega soočenja. A so se zmenili kar med vrati. Le toliko so jih zaprli, da njihovih povzdignjenih besed ni poslušal cel blok. Starša mu ni- evrov. Mamila so po domnevah policije ostajala v Sloveniji, prav tako orožje, določeno orožje pa je šlo naprej v Italijo. tro, ko se je prebudila, spra- bi šefova žena motila njihov sta ničesar očitala, te prosila ševala, kaj sploh Še počne mir. med živimi, ko pa je v njej vse umrlo. "Potem pa sem se spomnila na sina, ki je zaradi očeta padel v hudo depresijo» zagrabila me je strašna jeza, ubila bi, vraga, če bi ga lahko. Da gre nek odrasel, zrel človek narediti kaj tako hudega lastnemu otroku?! Tega pa nisem in nisem mogla dojeti. Zdravnik, ki sta ga, da obišče sina. ki je v bolnišnici. "In veš, kaj je ta norec zmešani takrat zinil? Človdc pa res doživi marsikaj ... Dejal je, da je fant pač nosil je srajco, ki je nisem dobil svojo kazen, kaj pa je še nikoli videla na njem. po nepotrebnem špecal 'Kaj bo dobrega?' je čez čas "Ko 9em vstopila v njegovo pisarno, je med smehom ravno nekaj razlagal po telefonu- Bil je zelo sproščen, dejal in se obrnil k meni. kot da bi pred njim stal popoln neznanec. Ne da bi to želela, so me premagale solze, med hlipanjem sem doma o stvareh, ki ga niso nič brigale... (5ïteh besedah pa je njegovemu očetu prekipelo. dvignil je roko in ga močno udaril. Potem sta se z ženo obrnila in brez besed sem ga poklicala, mi ni dal mu povedala, kaj se dogaja zaloputnila vrata za seboj. nobenega pravega upanja, da bo s sinom Vmalii holje. z najinim sinom, pa tudi to, v kakšni stiski se je znašel NI mi kazalo drugega, kot fant po njegovi krivdi. 'Saj da stopim še do lastnega, je Še otrok, se bo že izvle- Dogodek ju je povsem vrgel iz tira in postaral za več let." /se nadaljuje ) Ne jem čokolade, da ne bom debela (2) Damtana Smid moj pogled Ob poplavi vseh reklamnih sporočil in različnih smernic za zdravo prehranjevanje je težko ostati "normalen". Zahteve in merila dolo- ciljev. Žalostno je, da to ne pripomore k večjemu zadovoljstvu ljudi, ampak so kvečjemu še boli nesrečni. bogastvo različnosti. Pogovarjajmo se o tem. kaj je lepo in kaj je zdravo. Pod lepoto imejmo v mislih vse. pome- kar nas obdaja, ne pa popol- ča bolj industrija kot stroka, ni napor, večno kritiziranje nosti. kajti popolnost ni ved- sa) se na tem področ]u pretaka veliko denarja. Ker pa je samega sebe in občutenje krivce denar sveta vladar, je potreb- lade. Z otroki se čim več po- no čim več ljudi prepričati, da potrebujejo diete, pre« hram bene dodatke, vadbe. varjajmo o tem, kako različni. Deklicam p mo, da so fotografije v revi. čarobne obliže in tablete, jah v veliki večni obdelane Kol posledica velikih apeti- in lim nokažimo v računal tov po zaslužku pa nastajajo lepotni ideali. tx> katerih naj niškem programu, kako to cfririmrt TûWa Kr.li Irrl. no lepa. Kadar ima otrok preveč ali premalo kilogramov, se posvetujmo z zdravnikom in upoštevajmo njegova navodila. Pri tem bodimo čim bolj sproščeni, saj bo ob napetem vzdušju otrok Se bolj uporabljal hra- raon ie. Z no za svoje orožje. Ze tako se preveč ukvarjamo s tem. bi se zgledovali. Tu gredo z tične do tega, kar vidijo, in kaj bomo pojedli, premalo roko v roki takD prehrambena, tekstilna in ^asbena indus tí j a. ki množično meče- ne bodo nasedale na popolna telesa, ki so brez celulita^ cmh- Ifrivih noo in fitrl^. jonatrgvse.karobljubljale- čih las. Skupaj opazujmo pa s tem, kako bomo pojedli. Bolj zdrav je sendvič na pikniku kot pa zelenjavna juha. Id jo otrok zaužije med P Vodili prostitucijo Policisti Generalne policijske uprave ter policijskih uprav Ljubljana in Koper so zaradi kaznivih dejanj zlorabe prostitucije pred ljubljanskega preiskovalnega sodnika pripeljali 40-letnega in 26-)etnega Ljubljančana ter 244etnico z območja Kamnika. Skupaj z vsaj še dvema osebama naj bi v osmih najetih stanovanjih nastanili ženske, tudi mladoletne» od katerih so dnevno zahtevali de! zaslužka. Koprski kriminalisti so ugotovili, da sta Ljubljančana v sodelovanju s Kamničanko najemala stanovanja in preko oglasov v medijih najemala ženske za izvajanje t. i. erotične masaže, v resnici pa je šlo za spolne storitve, s čimer pa so bile ženske tudi seznanjene. Od njih naj bi osumljenca med drugim zahtevala dnevno plačilo od zaslužka, ne gJede na to, ali so v tistem dnevu imele kakšno stranko ali nc. V stanovanjih naj bi sc prostituiralo najmanj 42 žensk, večinoma slovenskih državljank. Samo od maja lani naprej naj bi si osumljeni na ta način pridobili več kot I>ol milijona evrov premoženjske koristi. Prejšnji teden pet mrtvih Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 164 prometnih nesreč, v katerih je pet oseb izgubilo življenje. 205 pa se jih je poškodovalo. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost, so sporočili z Generalne policijske uprave. Na naših cestah je letos umrlo S4 oseb. /s^ «A^ . ««AU < J M «a V»»» «UO. W^frM«« M I «aavi J UL^IB. J V VVi IIICU -----------/ ---- ~ —---- - • poto, zdravje in bližnjice do ljudi in lahko bomo videli jokom in potem pobruha. ! v enakem obdobju lani pa 90. GC + petek, 19. junija 2009 15 Slovmci po svetu Z Lubnikom med ai^entinskimi Slovenci (32) Najbogatejši Slovenec Argentini VIARITA VOLČIAK Airesu pravzaprav ni nič po- Inno^pack, pravi, da naSa iispešen, obeta se zanimiva sebnega. Le tega nisem do» podjetja v Južni Ameriki še zgodba. "Se vedno delate» še Slovenska skupnost v Argen- umela, zakaj ima do konca niso zabeležila večjega po- vedno prihajate v pisarno tini ni dala samo umetnikov, navito klimo, hkrati pa odpr- siovnega uspeha. vsak Zupan. odvrnila in pohvalila prijaz- V kieti poslopja, v katerem venskih podjetnikov in obrt- Sprejela me je tajnica slo- nost Toneta Rodeta, direk- ima HZ Group Še vedno nikov okronal tovarnar Her- venskega rodu in mi namig- torja njegove tovane Innova- svoj sedež. Čeprav imajo daman Zupan, brez dvoma naj- nila, da ima gospod Zupan pack, Id je dogovoril termin, nes podjetja oziroma tovai- bogatejši Slovenec v Argenti- le približno pol ure Časa. "Saj niste navadna novinar- ne na trinajstih lokacijah po Herman Zupan ni in slovenski Častni konzul Samo toliko? Vsekakor pre- ka, saj ste vse, urednica in Argentini ter v Braziliji, CQu malo za pogovor s podjetni- direktorica, je tudi fu^ma in Mrfiiki. sredi lanskega oktobra in nija naprej, v Italiji in Avstri- v Buenos Airesu. Hermana Zupana sem po- kom, o katerem praktično vaša," me je vprašal kar na- Začel je s čisto majhnim ti- lahko rečem, da so se med« ji bo slabše. Italijani slabo bliže spoznala, saj je privolil nisem vedela ničesar. Le v ravnost, ko je v rokah obra- skarsHm strojem, še vedno tem njegove napovedi že prenaSajo krizo, Avstrijcem bodo usahnili ruski viri, ki se življenjsko zgodbo. Taksist, kratek članek o HZ Group ram že, firma pa ni moja," stoji v kotu prostorne pisar- Poleg borznih tečajev preleti selijo na jug," je sredi okto-fcj mi ga je poslal do hotela, je oziroma o skupini podjetij sem odvrnila. On pa takoj: ne, ki je sicer neverjetno še spletne časopise, angleš- bra napovedoval Zupan ir v pogovor in razgrnil svojo časniku Finance sem tiašla čal mojo vizitko. "Komandi- je ponosen nanj, modelček uresničile. vozil tako hitro, da je bila Hermana Zupana, v kate- "Zakaj pa ne?" prazna, lahko bi rekla asket- čina, nemščina, francoščina sami lahko presodite, v ko- Vožnja še najbolj podobna rem Tone Rode, direktor to» Neverjetno je hiter, ijič čud- ska. Prazna je tudi pisalna mu ne povzročajo težav, likšni meri se njegove napo- nizkemu letu, kar v Buenos varne kartonske embalaže nega, da je poslovno tako miza, nobenega papirja ni "Kaj pa naši časopisi," sku- vedi uresničujejo. na njej, le računalnik. "Na- šam preveri ti,-kako je na te- Kako zelo prav ima, ko pravi vadil sem se na sodobno teh- kočem. Odpira slovenske da so naši ljudje pridni in ve- niko, vse imam na računal- dnevne časopise in pove, liko potcpijo. V današnji krizi niku, nobenega papirja ne kdo najbolj zamuja. In spet ljudje pri nas delajo tri, štin potrebujem več." pravi Zu- ima prav mesece brez plače in Se ved pan. Prav neverjetno je, kako "Ne vem, zakaj se tako raz- no jih bolj kot vodilne skrbi obvlada računalrik. burjate zaradi tajkunov, naj usoda podjetja. To je res ne "Vas zanimajo današnji jih politiki pustijo pri miru, verjetno, tako pridne ljudi bi borzni tečaji," mi pravi, ko hitro se bo pokazalo, kdo je težko našli kje drugje. Her V Zupanovih tovarnah Izdelujejo embalažo. opazi, da občudujem njegc^ dober in kdo ni. Kriza bo man Zupan zelo dobro ve vo računalniško spretnost, opravila svoje, dobri bodo šli kakor pridni so slovenski de Brskava po lečajili svetovriili čez, slabe bodo ddavd od- lavd. V skupini HZ Group je borz in hitro ugotovim, da je nesli ven. Kriza bo v Sloveni- približno 1.500 zaposlenih, resnično na tekočem, kaj se ji manj boleča kot drugod, med njimi je veliio naših ro- dogaja na borznih parketih saj so ljudje pridni in veliko jakov. "Še več bi jih vzeli, pa po vsem svetu. "Kaj pa ljub- potipijo. Srečo imate, da ste jih ni dovolj," pravi Zupan. Ijanska," ga vprašam, ker v Evropski uniji in da imate Lahko si seveda mislimo, me zanimajo njegove napo- evro. Življenjski standard v kako pomembno vlogo ima vedi. 'Tečaji bodo Šc padli, srednji Evropi se bo izenačil, pri ohranjanju slovenske najbolj..." Pogovarjala sva se kar pomeni, da bo šla Slove- skupnosti v Buenos Airesu. SloveDd v zamejstvu (147) Minister Pogačnik pri koroških kmetih Joži Košnjek "Obisk slovenskega kmetij- 2 ustreznimi organi v Slove- pejo tudi koroške kmete, češkega ministra dr. Milana nijL" Štefan Domej, Id se na prav so pri proizvodnji mleka še na boljšem kot slovenski kmetje, saj dobijo za liter yyiôd SOSôdi Pogačnika pri slovenskih svoji kmetiji ukvarja pred- kinctili na Koroškem je za nas izreden dogodek, ki nam vsem z rejo prašičev, je pohvalil dosedanje sodelovanje okrog 30 centov. Cene živine dviga samozavest. Še pose- med slovensko Kmetijsko in se prilagajajo nemškim in bej sem vesel, da sem sloven- gozdarsko zbornico in Skup- italijanskim, saj je največ skega ministra povabil jaz in nostjo južnokoroških kme- kupcev iz teh držav, da je bilo vabilo tako hitro lov, kakor tudi med sloven- Slovenski minister za kme- uresničeno." je aa srečanju z skimi in koroškimi kmeti, tijstvo, gozdarstvo in prehra-novinarji ^^ kmetiji Miklau v predvsem pri prodaji in na- no dr. Milan Pogačnik je po- Lepeni nad Železno Kaplo kupu kmetijske mehanizad- vedal, da delo slovenskih pretekli petek povedal pred- je ter pri trgovanju z živino, kmetov na Koroškem sprem- à Uf sednik Skupnosti južnokoroških kmetov in svetnik v Ko- Po njegovem mnenju bi morali sodelovanje razširiti. Ija z velikim spoštovanjem, saj jim gre delo na geograf* Minister dr. Milan Pogačnik (v sredini) z gostitelji na roški kmetijski zbomid Ste- skupno nastopati na trgu in sko in klimatsko zahtevnem kmetiji Miklau nad Železno Kaplo / fen Domej iz Rinkol v Podju- zagotoviti kmetom na obeh območju izvrstno od rok. ni. "Ministrov obisk je prilož- straneh meje boljši zaslužek. "Aprila smo se v Ljubljani do- svetnikom, zadolženim za vodov do reševar^a znameni- nost za oceno dosedanjega saj so le oni zagotovilo, da govorili za skupne projekte, kmetijstvo. Sodebvanje obse- te kranjske čebele- Za sodelo^ sodelovanja in uresničevanja bodo hribovita območja ob danes pa ocenjujemo, kako ga vei projektov, od sodelova- vanje s Skupnostjo južnoko- skupnih projek:ov in za ucr- meji v Karavankah poselje- daleč smo z njihovim uresni- nja srednjih kmetijsloh šol, roških kmetov namenjamo ditev sodelovanja koroške de- na, zemlja obdelana in kul- čevanjem. Zato so v progra- izmenjave izkušenj pri uvaja- letos 69 tisoč e\tov, pri čc- žehe vlade in koroške lore- turna krajina obvarovana mu obiska tudi pogovori s nju informacijske tehnologi- mer delujemo usklajeno z tijske zbornice z našimi pred propadanjem. Padajoče predstavniki koroške kmetij- je in programov za izboljša- Uradom za Slovence v za- kmečkimi organizacijami in cene kmetijskih izdelkov te- ske zbornice in z deželnim nje kakovosti žKilskih proiz- mejstru in po svetu." 16 CG + p€tek, 19. junija 2009 razgle d Čar kresne noči Vaš razgled Miha Naglič Mihovanja času, ko je zaslužka vse in kmalu boš zagledal zeleno manj, vesel vsaj skromnega lučico. Hiti proti njej, in ko zaklada. Tajkunskih darov pritcicS do lučice, bo sama nimam, samo z delom pa ne od sebe ugasnila. Ti pa takoj moreš zaslužiti več kot toli- začni kopati, kajti pod prosto- ko, pa če se pret^eS (kar se rom, kjer je svetila luâca, se sicer tudi ne). nahaja prav gotovo zaklad. Kako torej iskati in najti za- Kaj porečete? Iskanja zakla- klad? Pred leti sem v podlist- da na način, kakršnega je ku Iz starih časov že navajal, prakticiral stari Markovec. kar je o teh rečeh v času, ko je najbrž tudi v Gorenjski ban» bilo staro izročilo še bolj živo, ki ne bi priporočili, saj je iz» zabeležila pisateljica Manica razito molčeč, oni pa so Kornaii v ^ijižid Na Goren« "banka s posluhom" in ne z ščem je fletno (izšla 1928). vohom. Metodi, pri kateri ra- Napisala je, denimo, kako se bimo za vsak poskus bedro je tega posla lotil stari Marko- zelene žabe in dlako devetih vec iz Cmgioba pri Škof^i mačk, pa bi gotovo nasproto- vali naravovarstveniki in ljubitelji malih živali, saj bi pri Loki imel je čisto svoj recept "Zaklad leži navadno v bližini drevesa, v katerega je svoj množični uporabi prifiîo do čas udarila strela. Glavni po- Žabjega genodda in mučenja 8 as 0 C s 1 goj je pridno kopanje in stro- mačk. Kaj nam tedaj še osta- Labodi, elegantne dc^ovrate ptice, ki živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na go molčanje. Niti enega gla- ne? Praprotno seme? "Ako zmernih in hladnih območjih po vsem svetu, veljajo za zveste partnerje. Življenjskega su ne sme dati kopač od najdeš prapromo seme in ga sopotnika, sî poiščejo za vse življenj«, do "ločitve" pride ie v primeru neuspešnega sebe. Maikovčevi sosedje pa, na kresno npč nosiš pri sebi, gnezdenja. Parček na naší fotografiji je btl pri tem uspešen, labodka in labod sta tudt že ki so tudi blizu toliko stari razumeš vse, kar govore Živa- starša. D. 2. kot on sam, vedo povedati, da li. Toda kdor umeje živaisko je Markovec pod staro» od govorico, mora še tisto leto strele razcepljeno hruško iz- umreti- 2^to ni dobro preveč vohal zaklad. Že je prikopal stikati za praprotnim seme- do njega in že se je pe^ ru- nom. menih cekinov zakotaíila pod Kakorkoli že, zdi se, da čari motiko, kar se naerikrat sreč« kresne no6 nam, modernim II Prihodnji teden bo v noči s nemu Markovcu pripeti ne- ljudem, niso več dostopni. torka na sredo letošnja kres- kaj človeškega, Glas sicer ni Ali pa zanje nismo več odprti na noč, Ste pripravljeni na priše) iz ust, ali zadoščal je. in dovzetni? Živimo v odčara- njene čare? Naši davni pred- da je ves denar naenkrat izgi« nem svetu. Ko se je leta 1991 niki so verjeli, da je mogoče v nil. Vse kopanje je bilo za- le nekaj dni po kièsni noči tej izjemni noči slišati, kako man in Markovec je šel potrt zgodila osamosvojitev Slovese pogovarjajo živali, videti domov." Markovca iz Cm- nije, se mi je zdelo to dogaja-čarovnice, priklicati samega groba, ki je nedaleč od Svete- nje tako neverjetno in prese-vraga, n&jti zaklad, s Čudežno ga Duha, je torej izdal njegov gajoče zgclj Človeške moči, pomočjo kresnih rastlin in lastni "duh". Romanova pa da sem nenadno uresničenje vode pogledati v svojo pri- omenja §e nekaj drugih in sna po lastni državi v nekem hodnost, vedeževati ... Pa se preizkušenih gorenjskih članku pripisal kresnim si- vprašajmo, kaj od tega bi '*metod" za iskanje zaklada, lam. Zdaj je tudi politična nam prišlo v danem položaju "Še lažje pa prideš na kresno razsežnost našega življenja Še posebej prav? Kar se mene noč do bogastva, ako moreš že povsem odčarana in nad- tiče, bi piistil Čarovnice in dobiti od zelene žabe bedro, vse profana. Nam pa ostaja zlodeja pri miru, živalsko tri zma blagoslovljer)e soli in povsem realna možnost, da mnenje o človeških rečeh bi dlako de%«tih mačk. Ko si s si v torek zvečer in v noči na res samo naključje, da je zgornja fbt^rafiia nastala me pa zelo zanimalo. Še naj- temi rečmi opremljen, pojdi sredo sami ali v dobri družbi j recesije bolj pa bi bil v tem Joizncm na kresno noč na kak hribček pričaramo kaj lepega samo za tiste pol ure^ ki so jo namenili malici. Dokler jim bo še pnpadala ... S. Ultra afera ali afera Ultra Marjeta Smolnikar sedmica Ajera, là jo nehote in posredno vdilno tdo. Nagradilo tako-, da V naspro^u z- razpletom afore zcjo med Evropo, Azijo in koš- vara spomin, naj me prizadeti, proizvaja Gr^r GoloinČ,pr^' jg opld tudi kot trti^ tupan. Rupar minister in predsednik Čkom Zemlje na sončni kgiAip, prosim, popravijo) vaferoOpti- sednik stranke Zarts, nekdanji Kajpada si za politični zaton Zares Grege ColobiČ motovili je za moje dojemanje privctiza- mizem med tirugim vpleten vplivni âan LDS ter aktualni minister v i4adi Boruta Pahor» Pai4a Rupaja ne pripisi^m ni- z neslanostmi, kot je: "Imam dje, da ne rečem tajkunizadje sam gospod Bo^n B^Čak, ki kakrinih zadug. Pdegtefftnika' dokaze o v^gi SDS v zadevi nekdanja skvenskegu družbe- je v aktualni ajiri Ultra svoj^ ja, je ultrc priložnost, da $e za kor ne trďm, daje nàiàan^ po- Ultra, kijih bom, ko boto po- nega premoženja in s tem pove- š^a Gregorja Colobiča branil, trenutek vrnem v blitjo prete- danec udoben polití^ pčlotaj trebno, tudi javru> predstavil. " zanim ultra kriminalom, po- češ da bi v danih okoliščinah klost in z erúm stavkom spom- zapustil boáid sam od sebe bodi- Samo tok bcm dodala k izjavi membna domača platforma tudi on lagal, če hi pač tako na- nim rya svoje stal^ v zvezi z ú z lahkoto, Se najmanj pa zam- ministra za visoko i^lstvo in nekdanjim trži'^im županom . di slabe vesú oziroma neke (poli- prvo vpletenega v aféro Ultra: aktualne ajere. Bom zelo direktna. Če sledim neslo, o čemer, se mzuw, niti nmmanj ne dvomim. ter poda ttom SDS Pa\'iom Ru- tične) sprgcmljivosti, da ne re- GohbiČeva i^ava bi bila smisel- zgolj svojemu instinktu, je aktu- Se pravi, namigujem, da je aji parjem in njegovimi tiá^ratnimi milo rečeno neslanostmi. Srž Čem morale. Takratni predsednik na izključno v primeru lastni- alna ajtra pogyno rečeno nad- ra Ultra svojevrstna ultra afera \iade in viadíýoče stranke janež Sie vlogp katerega od Članov gradnja že zdavnaj pozabljene določenih z^b iz privatizacije mojeffi takratnega staušča je bil: Jania je kratko malo sešiá pluse SDS v podjetu Ultra. Razprav- afire o postc^nskem podjetu in koncentraàje kapitala, ki iz- Pavle Rupar mora zaradi zava- in minuse Ruparjeve obrambe, ^anje o kateri kdi drugi vlogi Optimizem in iz nje izvirajoče vira iz nekdanjega družber^^ janja javnosti in domnevnih nzuliat računske operaáje pa se ko^r koli v afin Uhra, pa je v HKS Sicura ter konkretnih premoženja in na katere smo že prot^akonitosti nemudoma od- je «agml krepko v prid r^egove^ aktualnih oWîSftnoK navadno bcrznoposredriških hij in pod- zdavnaj pozabili. Verjamem, stopiti z vseh javnih jimkâj, ki odstopa. Ne gfede na oza<^ od- ultra slepilo. Manever, s kate- jetij, zelo verjetno z^'fiktivno da bi bilo smisàno, da bi Andr^ so mu jih voliva zaupali. Jnje stopa, se lahko Janez JanSa in ňm si minister za visoko šolstvo vkistiAndr^aSeveija,kisemu Vizjak, predsednik državno- gospod hočeš nočeš vrnil po^n- njegova stranka kadar koli sklicu- kupuje čas. stri mandat, nakar gaje na lokalnih v<^itvah "nagradilo" še je na svojo takratno pogojno reče no moralno držo. vse do zdaj ni sfcnb^ niti los na zbcrske komisije za nadzor jav- Ne Qede na nedvomne razsež- giavi. Po mojem predvidevanju nih financ, svojo barko usmeril nosti primera Ultra, ki se razte- niíi zato ne, ker je bil (Če me tudivtosmer.NelevSin^pur. J GORENJSKI GIAS petek, 10. junija 2000 EKONOMIJ M stefa n .za rgi @ £*glas.st 17 Pahor / dopust preživite doma Takšen apel so predsedniku vlade sporočili predstavniki turističnega gospodarstva, Borut Pahor pa jim je odvrnil, da bo dopustoval v okolici Ljubljane. Boštjan Bogatai Brdo • Okoli sto vidnih gospodarstvenikov in drugih predstavnikov s področja turizma je premierju Borutu Pahorju predstavilo niz ukrepov za bolj še poslovanj e turi-stičnega gospodarstva, ki že već mesecev močno Čuti negativne posledice gospodarske krize. Veliko je odpovedi aranžmajev^ k zmanjševanju obis- ,1 ka prispevajo rudi vinjete in mejni spor s HrvaŠko. V pr- govo udeležbo na srečanju daje vlada jasen znak, da je v turizmu še neizkoriščena priložnost, v Času krize pa morajo skupaj najti skupne poti. "Turizem razumem kot panoge, ki jo je kriza najmanj prizadela, vendar dovolj, da ji je treba pomagati/' je povedal in izpostavil nujno oblikovanje dolgoročnih ukrepov za spodbujanje razvoja turizma, Udeležencem je predlagal redna srečanja. Na predlagane ukrepe ^ je odzval Marjan Hribar, gene- vih treh mesecih se je priliv Borut Pahor je prisluhnil težavam, ki jiti zaradi gospodarske ralni direktor direktorata za iz tujskega turizma zmanjšal za devet odstotkov, v pr- gospodarstv turizem: "Tudi sam si želim več derarja za promocijo tu- vih štirih mesedh je turistič- stev za promocijo turizma Ijavd so poudarili, da so rizma." Za nekatere ukrepe ni obisk padel za pet odstot- (denar bi dobili iz turistične ključne pomanjkljivosti slo- meni, da niso zlahka ures- kov, tujih turistov je manj za takse in koncesij od poseb- venskega turizma v vbdnem ničljivi (hitrejša sprememba enajst odstotkov. nih iger na srečo), prilagodili odnosu do turizma, splošne zakonodaje, da bi sektor ig Napovedi za poletno sezo- intervencijski zakon, kot so cenovne nekonkurenčnosti ralništva prišel v resor gospo- no niso dobre. "Za petino naj za prdzvodna podjetja sub- (drage letalske povezave» vi- darskega ministrstva, usta- bi padel obisk in s tem za trv vencije za poln delovni čas soki stroški dela...), premajh- novitev Ministrstva za turi- deset odstotkov še promet/ (za delavce, ki morajo biti na na odprtost navzsen. Po nji» zem, natančen pregled pora- pravi • Danilo Daneu, pred- delu, čeprav so brez dela - re- hovem prepričanju je nujno be sredstev iz naslova pobra- sednik gostinsko turistična ceptor, natakar, kuhar, reše- treba izboljšati turistično za- ne turistične takse in iz kon- zbomice. Verjame, da bo tu- valeč iz vode predvsem konodajo, odpraviti admini- cesij od prirejanja iger na rizem kljub vsemu obstal, s manjšim ponudnikom turiz- strativne ovire, poenostaviti srečo "Zavzel se bom za pomočjo države in pametnih ma naj se omogočijo boljši vizumski režim, uvesti nove spodbujanje socialnega tu- ukrepov države pa bi lahko pogoji kreditiranja. lelalske povezave. rizma v sklopu v^včciskcga krizo prebrodili "Oidi z odpi- Gospodarstveniki so v raz- Predsednika Boruta Pa- sistema, za pospešitev hitre j- ranjem novih detovnih mest. pravi predlagali povečanje horja so pozvali še, da naj ših postopkov pri pridobitvi "Glede na trenutne okolišči- sredstev za promocijo, pred- jasno in večkrat v čim kraj- gradbenih dovoljenj, za hine, moramo turistično po- lagali, da se turizem opredeli šem času javnosti pove, da tiejšo zakonsko ureditev Tri-nudbo prilagoditi, da bo ce- kot prioritetni sektor gospo- bo dopustoval doma, in naj glavskega narodnega parka," nejša in dostopnejša/ je Pa- darstva, kar bi mu omogočilo to predlaga tudi drugim Sio- je obljubil Hribar in prisotne horja spodbudil Dancu. Med več sredstev za raziskave in vencem. Pahor s« je strinjal, pozval, naj čim prej obudijo ukrepe, ki bi jih morali izve- razvoj ter sodelovanje podje- da je turizem za Slovenijo iz- dialog s sindikati (ti so prejš-sti takoj, le povečanje sred- tij znotraj panoge. Razprav- rednega pomena in da z nje- nji teden organizirali stavko). Kriza tepe zlasti delavce ^ 1, Stran Kako se posamezna podjetja spopadajo z recesijo, so V podjetjih so izvajali Se predstaNlli tudi predstavniki nekatere druge ukrepe za sindikatov nekaterJi gorenj- premagovanje laize. Tako so skih podjetij. V Iskri ISD jim skrajšan delovni Čas uvedli v je' na nekaterih področjih po dobri petini podjetij, v slabi besed^ Boštjana Adamljeta petini podjetij pa so se odloči- proizvodnja upadla tudi do li za znževanje plač. Ob tem petdeset odstotkov. Poleg so kar v polovici podjetij, ki so zmanjševanja števila zaposlc- znižala plače, sprejeli dogo- nih so v dogovoru z vod- vor o povrnitvi razlike v plači stvom zaposlenim plače zni- po izhodu iz krize. Večina de- žali za deset odstotkov, kar pa lodajalcev je ob skrajŠanju de- naj bi jim povrnili ko bodo lovn^ časa zaprosila tudi za spet poslovali z dobičkom, državne subvencijo, ki pa so Mateja Tavčar iz Merkur [o le v enem primeni v celoti, Group je pojasnila, da pri v drugem pa delno dodali k njih ne nameravajo zapreti plačam. Dobra treti'ina dodat- nobene trgovine, zato tudi ne nih ukrepov, ki so jih še upo- bo odpuš^ja, le nekaterim, rabili delodajalci pri prema- ki so bili zaposleni za doio- govanju krize, je v povprečju čen čas, niso podaljšali po- usmerjena v zniževanje že godb oziroma jim jih podalj- doseženega standarda in pra- šujeio za največ tri mesece. vic zaposlenih. "Zaposleni pa občutimo kri "Kljub posamičnim pozi- zo z manjšo stimulacijo zara tivnim zgledom žal naše vsa- di slabših poslovnih rezulta kodnevne izkušnje kažejo, da Številni lastniki in mened- tov." V Hidriî Perles je po besedah Bojana Koširja prodaja žerji splošno negativno psi- padla za štirideset odstotkov, hozo in strah izkoriščajo zato so že februarja prešli na predvsem v škodo delavcev, }6-umi delavnik, hkrati pa za kar ne opozarja samo na kri- deset odstotkov znižali plače, zo vodenja, temveč tudi na Za znižanje plač so se dogo- krizo upravljanja preštevil- vorili tudi v Iskiatelu. je po- nih gorenjskih podjetij/' je jasnil Leon Gros. Potrdil je njihove vsakodnevne izkuš- tudi, da naj bi odpustili okrog nje stmil Rajko Bakovnik 150 delavcev. « Vsi/komaj čakamo počitnice! Kreditni problem: • Adpla^^varija ! od tj đd 6û inM«cev • flona obrestna metA . • so%ni21l$tr&iklodobrttve 4,1'^ th h ii »i i m * rio^i * ^ •I rkOKVNK v Siemens odšel kdo prihaja? / bofn^k Bogataî mili' skih Siemens ka iz kranjskega Iskratela, hkrati notekaio Dostooki za mbe podjetji ne razkriva« Iz kranjskega podjetja pa sporočili, da iz lastništva delni izstop Gorenjske ban- debo izstopa tudi Gorenjska ke. Isicratel, ki ga vodi Andrej banka, ki ohranja 25-odstotrj Polenec, je v zadnjih treh le- delež- Banka bo iz lastništva tih s tridesetih milijonov cv- dokončno izstopila konec rov čistega dobička (leta marca 2012, po delnem iz- 2006) padel na skoraj mili- stopuGorenjskebankepabo nrrw lacřniíka struktura evrov izgube (2008) zmani- naslednja: Gorenjska banka šal za skoraj tretjino. Siemens je na področju javnih telekomunikadi pred časom 25 odstotkov. Iskra Telekom Holding 55,53 odstotka. Siteep rt /J odstotka in lastni deleŽ združil moči z Nokio, z 19,23 odstotka. "Lastniška Tskra'elom struktura umik in izplačilo deleža bo takoj po zaključku postop- V višini 47,7 odstotka. Delež je kupila Iskra Telekom Holding, postopek pa je bil pravno zaldjučen ta torek. Včeraj Siemensa delnega izstopa Gorenjske hankp novih mednarodnih strate Financah spraševali, ških partner s te nakup dele- skih prodal ninjenja zaposlenih in vod banke in Probanke, ki so stev dnifh v skupini Iskra vredne okoli štirideset sporočajo iz podjetja Avtohiša Malgaj Kakovost ni naključje. Izkoristite ugodnosti ob otvoritvi novega BMW salona in se prepričajte .r » Vrhunska kvaliteta je plod dolgoletnih Izkušenj - In teh nam ne manjka, saj naša strast do avtomobilov gori že 115 let. Vemo, da dobrih stvari ni nikoli preveč, zato smo odprli novi BMW saton Malgaj ^ Mirka Vadnova 2a v Kr.-^nju. Posebej za vas pa smo pripravili tudi posebne otvoritvene ugodnosti, zato nas čimprej obiščite in si zagotovite svoj sanjsk BMW pod Izjemno ugodnimi pogoji. i « I t « i8 KMETIJSTVO cvťto. zaplotnik si GORENJSKI GLAS petek. 10. junija 2009 Peternela odnesle nepravilnosti? Na današnjem občnem zboru KCZ Sava Lesce bodo razčiščevali tudi, zakaj je odstopil direktor Emil Peternel. Simon Šubic kvadratnih metrov zemljišč ..............................................................................oh hipodromu, ki so jih Lesce • Za nedavni odstop menda kasneje prodali za Emila Peteraela z mesta di- 24 milijona evrov. Prav tako rektorja Kmetijsko gozdar- naj bi Petemel prekrši] pravi- ske zadruge Sava Lesce naj la poslovanja zadr\ige, ko je ne bi bili krivi zdravstveni odobril skoraj 250 tisoč evrov razlogi, temveč domnevne posojila podjetniku Milanu nepravilnosti pri poslovanju Kepica, ki v Dvorski vasi gra- sicer precej uspešne zadru- di turistični center, in deset tisoč evrov varnostni agendji EUPT. Med drutím mu oči- ge. Uredništvo je namreč ta teden prejelo anonimno pošto, v kitcri Pctcmdu očitajo tajo tudi mnavadno razkoè-več zlorab položaja in prido- je» ker naj bi varnostni agen-bitve premoženjske koristi dji mesečno plačeval po enajst ter druge nepravilnosti. Na tisoč evrov za osebnéga var- vrhovnem tožiistvu so nam nostnika in najem avtomobi- potrdili, da so v sredo prejeli la, do nepravilnosti pa naj bi pošto z enako vsebino. prihajalo tudi pri pregledova- Petemel naj bi zlorabil nju kakovosti mleka dveh svoj položaj in oškodoval članov zadruge. Navedb iz drugo, ko naj bi podjetju Ru- anonimke Petemel in pred- bico Agencija brez obvezne- sednik upravnega odbora ga sc^čtsja u^idviiega odbo- Edvaid Podpcčan ne komen- ra za 690 tisoč evrov prodal tirata zaradi notarsko overje- hčerinsko podjetje Kmetij- nega sporazuma, po katerem sfvo Sava Lesce, ki je imela v lasti tudi osemdeset tisoč se obe strani vzdržita javnih komentarjev. Sir Bohinjski sir si je na 23. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov prislužil posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost. Mateja Rant Srednja vas • "Zelo smo ponosni. še posebno, ker so od ieta 2003, odkar so ti podatki dostopni tudi na spletnih straneh, podelili le še eno to» vrstno priznanje/ ne skriva ponosa direktor Bohinjske sirarne Primož Cvetek Njihov sir je Tli 23. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v začetku junija v Gornji Radgoni dosegel vseh dvajset možnih točk, Priznaaje jim bodo podelili 31. avgusta na 47. med- narodnem kmetiisko- živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Proizvodnjo v Bohinjski si- rami so po dveletnem pre- Bohinjski sir je prejel posebno priznanje za doseženo lz)emno kakovost / foio m» euic,« moru znova zagnali aprila kni, prvi zrel bohinjski sir pa so razrezali dva meseca kas- dodal: "Razlike v primeqavi tem traja vsaj dva meseca, mevala. "Vedeli smo, da zna-z ementalcem so tako v vo- "Hlebe skrbno negujemo in monarediti bohinjski sir, saj neje ob uradnem odprtju si- nju in okusu kot tudi videzu obračamo ročno," je ob tem ga je tudi oče Milana Talerja, rame. Tradicija pravega bo- ob prerezu in barvi. Te zna- poudaril Jože Cvetek. Na dva mojega bratranca, že izdelo- hinjskega sira sicer po bese- čilnosti se oblikujejo pri sa- dni izdelajo sedem hlebov val na planini Dedno polje," dali Primoževega očeta in so- mem postupku izdelave, svo siid, od kalerili vsak lelita je lazložil Piiuiož Cvetek. lastnika sirame Jožeta Cvet* je pa prispeva tudi odlično okrcc petdeset kilogramov. Velik poudarek namenjajo ka sega v leto 1873. 'Takrat je bohinjsko mleko." Postopek strokovnjak iz Ementda ob podpori talaatnega bistriške- izdelave je razložil glavni si-rar Milan Tafer. Sveže mleko Bohinjsko sirarno so pred osebnemu stiku s kupci, tako petdesetimi leti zasnovali v da jih je v trgovskih središčih okviru takratne kmetijske za- in na sejmih pogosto mogo- ga župnika bohinjske sirarje najprej pasterizirajo, izdela- dnige sirarji, ki so prej ta sir če srečati v družbi harmcni- poučil o izdelavi tega šira. va sira v širnem kotlu pa tia- dekdi po planinah. Med nji- karja. "Želimo, da Slovenci Njegov razvoj je potem sicer jatriure. "Simazmja senato mi je bil tudi Franc Cvetek, spoznajo, da spet delamo avtonomno tekel naprej, saj spusti v stiskalnico, v kateri stari oče Jožeta Cvetka. Prav pravi bohinjski sir." Prepo- gre za povsem svojstven sir s se hlebi stiskajo 24 ur." Sledi zalo so se tudi odločili 2â ta zn^ ga je mogoče po rdeči posebnimi značilnostmi," je petdnevno namakanje hle- podvig in odkupili sirarno, ki nalepki, na kateri je bohinj- razložil. Primož Cvetek pa je bov v slanici, zorenje pa po- je zaradi stečaja dve leti sa- . ski planlar. Kranj Manjii zakol živine LjijdgANA Petnajst let Zavoda za gozdove Slovenije Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v ! Pred kratkim je minilo 15 let delovanja Zavoda za gozdove aprilu zakol vseh vrst Svaii v primerjavi z marcem zmanjSal, i Slovenije kot javne službe v obliki enotne ustanove. Zavod povečat se je le zako! ovc. strokovno usmerja gospodarjenje 2 gozdovi z izvajanjem V slovenskih klavnicah je bilo v aprilu v primerjavi z marcem ! javne gospodarske službe v vseh gozdovih, ne glede na last- 2009 zaklanih za približno 13 odstotkov manj prašičev, za ! ništvo. Ustanovitev zavoda je bila pred petnajstimi leti posedem odstotkov manj konj, za dva odstotka govedi in za : memben razvojni korak, saj omogoča enotno, strokovno in dober odstotek manj perutnine. Hkrati je bil kar za 59 : smotrno usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in uspešno odstotkov večji zakol ovc. PribliSno enako zmanjšanje jo ! sodelovanje v nekaterih mednarodnih projektih. Zavod se je zabeleženo tudi pri masi zaklanih živali. Manjša kot v mar- i uspešno vključil v urejanje prostora in sodeluje pri náčrtová- eu je bila masa zaklanih prašičev (za skoraj 13 odstotkov), ! nju upravljanja območij Natura 2000, kjer imajo gozdnogo- perutnine [2a sicora; pet odstotkov) in konj (za tri odstotke). : spodarskt načrti vlogo upravljavskih načrtov teh območij, Večja kot prejšnji mesec pa je bila masa zaklanih ovc (prib- : kar je edinstvena rešitev v Evropski uniji. Zavod za gozdove ližno za 44 odstotkov) in goveda (za slab odstotek). ima na področju javne gospodarske službe 750 zaposlenih, Zakol živali v klavnicah je precej manjši tudi v primerjavi z : od tega je štiristo revirnlh gozdarjev in več kot 250 univerzi* lanskim aprilom, in sicer pri prašičih za približno za 34 ; tetno izobraženih gozdarskih strokovnjakov. V sestavi zavo- odstotkov, pri konjih za okoli 15 odstotkov, prt govedu da deluje tudi deset lovišč s posebnim namenom, v njih je dobrih 13 odstotkov In perutnini za dobre štiri odstotke. V i 75 zaposlenih, pretežno so to poklicni lovci. V zavodu po- enaki primerjavi pa je bilo zaklanih za dobrih 31 odstotkov : udarjajo, da je njihovo delo velikokrat v navzkrižju z interesi več ovc. Po statističnih podatkih v letošnjem aprilu v sloven- : po gozdnem ptosluru ir« pridobivanju dobi in iz gozda, zara- skih klavnicah ni bilo zakola živine iz uvoza. M. C. ; di česar je pogosto težavno. M. G. Marija Grilc, mlada kmetica !eta 2008 Siiilhiei 2009 J in ČZD Kmečki glas, Zveza kmetic Slovenije ter Občina Cerklje na Gorenjskem i vljudno vabijo na izbor kmetice 2009 f V sotx>to, 20. junija 2009, ob 17. uri v športno dvorano OŠ Davorina jenka, Cerklje na Gorenjskem. ! Po razglasitvi Mlade kmetice leta 2009 sledi zabava s Hiinim ansamblom Avsenik P Prisrčno vabljeni! I « I * f f I * t GORENJSKI GLAS pçtçk» 19. junija 2009 i I Planinski kotiček: Gradiška tura (793 m) i drenalinsko Nanoška planota na svojem zahodnem robu kaže navpižnc stene, iz čvrstega in gladkega apnenca. Tod naokoli so številne športne plezalne smeri, različnih težavnostnih stopenj, med njimi pa je tudi zavarovana plezalna pot; ena težjih pri nas, a žal, kratka. Jelena lumn Naia današnja tura je primerna za obisk tudi pozimi, spomladi in jeseni; poleti ne najbolj, ker je enostavno prevroče, a če jo olaščete dovolj zgodaj» je Se vedno lep trening za visokogorske zavarovane poti. Glede na to, da je ena težjih zavarovanih plezalnih potí pri nas, je uporaba samovarovalnega kompleta skoraj nujna, saj predvsem v zgornjem delu poteka po izpostavljenem razu. Svetujem tudi uporabo čelade. saj jc nad našo glavo kar nekaj gru§ča, ki ga lahko sproži tudi kakšna žival. Izhodišče za turo je va Vstop v F urla novo smer na Gradiško turo / ^eiend justm Gradišče. Z avtoceste Ljub- Najlepši del smeri • raz / p«»: Ww« lostin Ijana-Koper zavijemo proti smer boste potrebovali 15 minut, do vrha plezalne smeri 30 minut, do vrha Ture pa še nadaljnjih 45 rrinut Pobudo, da se nadeia zavarovana plezalna pot do vilia Gradiške ture, je dal predsednik PD Vipava dr. Otmar Čmilogar, župnik, ki je tudi preda\^ na ljubljanski Teološki fakulteti. Bil je tudi eden od tistih» ki je zabijal kline v skali. Baje je razdaljo med njimi meril s pomočjo svojega telesa, zato se še danes kdo, ki je manjše rasti, dlje Časa pomudi na kakšnem mestu. Plezabia pot je bila nadelana 13. junija leta 1969, poimenovana pa po Fricu Furlanu, ki je v njenih Pc^led na grapo z Gnezda / foto fe^^a >u«ir. stenah leta 1952 i^ubil živ« ljenje. Razgledni mostičekje Vipavi. Peljemo se mimo ta- jetno je prav, da je smer na}- raza. To je najlepši del ture. bil zgrajen leta 1971, poime- ble Vipava, ko nas smerokaz težavnejša že na samem 2a- NapTpdujpmn ob varnih in novali pa so ga Gnezdo, Pri usmeri desno v Gradišče. Po četku, kajti prepričana sera, trdnih jeklenicah vse do vrha postavljanju mostu je ra- približno dveh kilometrih da bo ta drzen uvod marši- Trikota, kjer se ferata združi mreč ena od prostovoljk, ko asfaltirane ceste, prispemo koga odvrnil od plezanja po s pohodno potjo. Raz je res- si je ogledovala okolico, na parkirišče. Maikadje nas ome/ijeni ferdli. Sracr polt- lúčiio izpostavljen in če ste vzkliknila: "Glejte, gnezdo!" usmerijo v gozd. Pot najprej ka ob jeklerdd, po strmi za- kanček vrtoglavi, se v ta svet In most je dobil ime. poteka desno, nato pa zavije jedi navzgor. Skala le trdna, raje ne podajajte. Svetovala Sestop po ferati je zahtev- ostro levo. Tik jxkJ vstopom stopi pa precej r.arazen, tako bom uporabo samovaroval- nejši kot vzpon, zato vam v smer se desno odcepi peš da se je včasih potrebna nega kompleta, čelada je pa svetujem, da si zanj izberete pot ra Gradiško turo, peš malo ustaviti in premisliri, tako ali tako obvezna opte- tisto običajno pol, ki je pa pot, id jo bomo mi uporabili kara dati noge in kam se pri» ma. Vedite, da se gibljete po tudi stmia in zahteva previd- za ud?ben in lep sestop. Za- jeti z desno roko. Na vrhu zahtevnem tersnuî Napre- nost Vmes boste morda na- varovana plezalna pot na zajede skalni svet postane dujemo ob varnih in trdnih leteli na športne plezalce, saj Gradiško turo poteka po iz- malenkost lažji. Preko ozke jeklenicah vse do vrha Triko- je v tem delu na desetine raziti trikotni skali: omenje- police dosežemo lesen, raz- ta, kjer se ferata združi s po- različno zahtevnih plezalnih nemu sektorju so športni gledni balkon, ki smo ga že hodno potjo. smeri. Gradiška tura je vse- plezalci tudi dali ime Trikoî. prej lahko opazovali od avto- Markirana pot nas vodi na- kakor dostojen trening za vi- Drznila bi si trditi, da je mobiia in se čudili, kam se prej do vrha Gradiške ture. sokogorske ferate. vstop v Furlanovo smer na podajamo. Razgledamo se Steza je precej strma, sploh Gradiško turo najbolj zahte- po Vipavski dolini, malo si tik pod vrhom. Z vrha je ču- Nadmorska višina: 79} ven detajl celotne smeri, saj odpotíjemo in nadaljujemo dovit razgled na celotno Vi- Višioska razlika: 500 meje nekaj metrov treba preple- po grapi naprej. Strm vzpon pavsko dolino in na številne trov (160 m plezaln^ dela) zati prosto, kar za neizkuše- prekinemo s prečenjem v majcene vasi nad njo. ki me- Trajanje: 2 uri in 30 minut ne ni ravno enostavno. Ver- desno, do izpostavljenega jijo na Kras. Do vstopa v Zahtevnost ickifkif StnnjaJi se boste, dd 50 planine, rastlinje ifi živali res tâki, gora je moja muza opis lil e o pesmi. Redno ccna knjige: 15,50 EUR Za naročnike 10'odstotni popust: 13,95 EUR Cenikimcie nMi^i Gorenjski Glas Naročila sprejenidmo na: 04/20Î 42 41, narocníne^g-alas.siái na Gorenjskem ce^id A. KidiiLVSđk .do ure, petek do 16. ure. Jedi za poletne dni 80 KUHARSKI RECEPTI Iahh Štrukelj juha iz buče kak S ni m drugim sirom, Priprava: Goveje zrezke pokrita. Ko so rulade meli- dag margarine, to dag pnseja' kruhovimi kodcami in juho potolčemo. Porežemo jim ke, izgotovimo omako, tako nih àrobtin, 2 jajci. Se^avine. 6 dag masla 0I1 gratiniiamo, da se sir lepo žile, jih soiimo, popopramo da omako pomokamo, zali- Priprava: Krompir še to- margadne, 6 dag ^ zapeće. ter obložimo z nadevom, ki jemo, dodamo smetano in pel olupimo in takoj preda- ga pripravimo tako, da de- malo rdečega vina. Omako čimo, ohlajenemu dodamo bulo drobno sesekljamo in povremo. Ruladice odvije- margarino ali olje, jajca in na hitro prepražimo na ma- mo in jíh damo na krožnik, sol. Dodamo Še ostro moko Sestavine: 4 goveji zrezki sti. Druge dodatke nareže- prelijemo s pripravljeno in zdrob ter pognetemo v te- (notranje stegno, lahko pa mo po dolgem in jih položi* omako. Ponudimo jih s Ši- sto. Pustimo ga počivati stroka č^na, y o dag jedilna buče, sol, poper, vejica peteri- I/a, na kocke narezan krvk, naňhan parmezan, sladka smetana po okusu. Goveji ptički Esterhazv Priprava: Na maslu ali tudi rostbij), soi, poper, ha- mo na zrezke. Zrezke zvije- rokimi rezanci ali pa krom- krajši čas. Spočitega razva- margarini prepražimo se- dev: malo svinjske masti ali mo in jih zvežemo z močno pirjevimi Štruklji, sekljano čebulo in česen, pa margarine, 1 srednje veli- nitjo ali tanko vrvico. Pova- pete^ilj in na kocke nareza- ka čebula, 8 dag prekajene ljamo jih v moki in na hitro Krompirjevi štruklji no jedilno bučo. Juho nekaj slanine, nekaj kaper, 4 drob- opečemo z vseh strani, s^ praženími drobtinami časa kuhamo, jo začinimo s ne kisle kumarice, sardelni ji- Nato jih zalijemo z juho ali soljo m poprom. Kuhano leti ali sardelna pasta, itlica vodo. DuSimo jihdopolovi- Ijamo, ga premažemo s stepenim jajcem in na maščobi prepraženími drobtinami. Testo zvijemo v Štrukelj, ki ga zavijemo v pomaščeno Sestavine za krompiTjevo te- alufolijo. Kuhamo ga v sla-zmeljemo s paličnim mešal- gorčice, 1 žlica moke, 5 dag ce, nato dodamo še na tan- sto: $0 dag kuhanega in preíla- nem kropu 30 minut, odvisnikom in zgostimo s smeta- masti, malo juhe. s/S i kisle ke rezance narezano kore- řenego krompirja, 20 dag ostre no cd debeline štruklja. Ku- no. Juho potresemo z naribanim parmezanom ali smetane, 2 srednje debela ko renČka. nje. Nato jih dušimo do moke, 4 dag margarine, j dag mehkega. Posoda naj bo zdroha, 2 jajci, sol. Nada>: 10 hanega odvijemo in ponudi« mo k ruladicami. i è 4 t i 20 ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek. 10. junija 2009 Krvavec Na Krvavcu pobirali kamenje Na Krvâvcu so v soboto že tradicionalno záčelí poletno sezono s pobiranjem kamenja. Tradicionalne akcije se je udeležilo več kot Ï20 prijateljev Krvavca, med njimi Člani PaSnih skupnosti Jezerca in Kriška planina» člani smučarskega kluba Triglav in Združenja učiteljev In trenerjev Kranj, imetniki sezonskih smučarskih vozovnic, zaposleni in drugi. V štirih urah so pobrali približno sto kubičnih metrov oziroma okoli 170 ton kamenja, ki ga bodo porabili za obnovo cest in urejanje okolice ob postajah žičnišWh naprav. S tem tudi letos kravam na kr- vavšlch pašnikih ne bo tako hudo Škripalo med zobmi. Kabin- ska žičnica bo sicer v poletni sezoni obratovala vsak dan. S. S. Kamnik V rebalansu največ za zimsko službo Kamniški svetniki so sprejeli rebalans proračuna. S prerazporeditvijo sredstev řell nbčina ublažiti posledice gospodarske krize, zato so sedem tisoč evrov namenili za odpiranje novih delovnih mest, po pet tisoč evrov pa Karitas in Rdečemu križu, čeprav so mnogi svetniki opozarjali, da bi moralo biti de« narja za humanitarne organizacije precej več. Dodatna sred- stva so namenili knjižnici v Šmarci, z osemdeset tisoč evri so svetniki potrdili tudi težko pričakovano dokapitalizacijo druž- be Velika planina, d. o. o., sto tisoč evrov pa so z rebalansom namenili za nakup Plačnikove železniške postaje, kjer bo občina uveljavila predkupno pravko^^ Največ razburjenja je povzročilo povišanje postavke za zimsko službo, ki je s 450 tisoč evrov poskočila na 850 tisočakov. ). P. na tekmovanju ZDA Trije maturanti Škofijske klasične gimnazije, vsi trije Gorenjci, so dosegli tretje mesto na mednarodnem računalniškem tekmovanju. Marjeta Žebovsc Pred dnevi se je s finala m edoarodnega računalniškega tekmovanja American Computer Sdence League (ACSL), ki je bilo 23. maja na Bob jones High School v Huntsvillu, Alabama, ZDA, vrnila skupina treh dijakov Škofijske kbsične gimnazije (ŠKG) iz Ljubijane: Nace Hu-dobivnik iz Naklega, Jurij Volčič iz Skolje Loke in Matej Žebovec iz Smlednika. "ACSL poteka že trideset let in na njem sodelujejo (u^enri osnovnih in <;rednjih Mentorica Helena Medvešek In tekmovalci Mat^ Zebovec Iz Smlednika, Nace Hudobivnik šol iz Kanade, ZDA in Evro- iz Naklega In juri j Volčič 12 Škofje Loke pe. Dijaki tekmujejo najprej v štirih predtekmovanjih, na matiko, v ZDA pa so skupaj 2 in si ogledali marsikaj zani- in si razporedili delo." Tek- katerih mora vsak dijak izde- mentorico odšli najboljši tri- mivega, med drugim tudi movanje je bilo razdeljeno na lati programsko rešitev dolo- je. "Najbolj naporna je bila Nasin center v Huntsvillu, dva dela: najprej so tri uie in pol programirali, potèm pa so imeli eno uro za posamično čenega problema ter rešili te- pravzaprav pot do tja. Tja potem pa so si vzeli še nekaj oretične naloge s področja ra-čunainištx-a. Na finalno tek- smo v torek. 19. maja. polete- ur za pripravo na tekmovali iz Zagreba najprej v nje. Če so se doma celo šol- reševanje dvanajstih kratkih movanje organizatorji pova- Munchen, od tam v Was« sko leto pripravljali, so morali računalniških nalog. Dobro bijo najuspešnejše šde. ŠKG hington in naprej v Alabamo. kar nekaj znati» drugo pa je so se odrezali in med dvanaj- je letos, na tekmovanju ACSL Zaradi časovne razlike smo odvisno oJ iztiajdljivosti in ta- stiini skupinajni finalistov v sodelovala prvič," je povedala prišli tja sredi popoldneva, lenta. Tekmovanje so začeli skupini Intermediate 3 (sku- mentorica, sicer prcfesorica informatike na SKG Helena Čeprav smo bili pokonci že optimistično razpoloženi in pine srednješolcev s po tremi dvajset ur. Seveda se nam ni se v skupinskem prcçramira- tekmovalci) zasedli odlično MedvešeL Na predtekmova- zdelo, da bi šli že "ob osmih" njukardobro odrezali "Novo tretje mesto. Tekmovalci so njih je sodelovalo 13 dijakov, spat," se spominjajo fantje, je bilo že to, da smo delali v se vpisali na tri različne §tu- skupini, prej smo bi]i tekme- dijske smeri: fiziko, matema- met na maturi izbrala infor- Prve tri dni so bili bolj turisti d. Dobro smo se organizirali tiko in računalništvo. veČina si je za izbirni pred- "Naspali smo se Šele doma HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Hèto{*Q li obfÉfO MUťiemimo po (el«bnQ CH/20l'4?-OO.fihu 04/KlMMi ill na Sl^lwehovl cAn i, T KríAju u • do ponMdiU m fcirâi ^11.00 ure^ (nu oqthw n ponuťb v ruOriU UrMnoi^M lanez rozman s.p. - rozman bus, lancovo 4240 radovmJlrrilt^rtOM lofto lA dvf^ t«rtO br«z 9 f>c pQ^QČno tMto« (ono V» fotOQfvf^ » fatognfstef« me^nn CvMSora f^â vezava, 112 srrant 19 EUR ro&nlkom njske^a ^tasa mepcpusti toi* prùww Ml ppftràia Gorenjski Glas na; 04/3014241, na rocnlr>»^g-9las£i na glasu, Bleíweisova A. Kranj, vuk dan od 6. do 19. ure p«tekdo 16. ure. é Mna MAS t2/44 EUR teljslta cena: Cam SffiMe pItolfinofiidlpctftfBia Gorenjski Glas Narot!^ spfejemamo na: 04001 O 41, all na Gorer)sk«fn 9letsweiso\Q 4, Kranj« vsakdan od S. do 19 ur«, p«t«k do 1 (. ur«. è i i MALI OGLASI info GORENJSKI GLAS CKîtek, ly. junija zoo y LOTO Rezultati 48. kroga • junija 2009 2. 3» 9. 23» 37 in 20 Lotko: 200491 Loto PLUS: 2 3.2S, 35.54i 36 in 13 Predvideni sklad 49- kroga za Sedmico 950.000 EUR AVTOMAŠ ĆEŠNI EVEK 22, CERKLJE Renault Clio. let. 2004; Renault Clio, let. 2000; Renault Twin go, let. 1999; Renault Kangoo, lei. 2000; Renault Megane, let. 2000; Škoc^a Fabi», let. 2003; Seal Iblza, let. 1999, VW Golf, let. T999; Hyundai Accent, let, 2002; Daewoo Matiz, let. 2003; Opel Corta. let. ^999; Cit* roèn Saxo. let. 199^ Fiat Punto. let. 200c; H/undai Getz, let. 2003, Predvideni sklad 49. kroga za Lotka: 60.000 EUR Predvideni sklad 49. kroga za PLUS: 40.000 EUR KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490 012 GG Gorenjska 96 MHz Rad domplan T:04?06S 700, Fr04/2068TO^MiMl 64743} iiMr Mmûlv^ U i * ^ANOVANjE PRODAMO Knr^ Vodovodni trfsobno v rkddstr. v czmeri 74.S4 rm, L potrebno obnove. CK r^ plin, dv^al« ni vp^rto vZiC cer* 99.Geo>ce motnost ^itve t^coj. Kranj) $orfij«vo nntifi. dvosobno v iii ri5^<íovljeno razen kopel* nice 200^*2008. lastna etažna CK na olje, vpisano v ZK* cena 97 000,00 EUR. Gvtfica pri Trifàj, ^osobno, vitobo pritličje v Izmeri ^o m2, potrebno obnove, CK, izgr. t 973, ceia $5.000,00 € UR. Preddvor, enosobno v mansatdl ism^i^ 48,00 ma, v hiiï m samo Uri Stanovanja, L izgr, 1960, stanovanje izdelano 1.199% CK, c»na 79.500,00 EUR HISE« PRODAMO Krani, Bv^riic^. vÍ^oki>pfítlíČna, tlorisa 120 ma na parceli velikosti 549 T)2, CK na oift, tel* garala, di^e parkirni mesti, sončna lega, hiSa je lepo vzdrževana, i* egrad* 19S1, cena 396,000.00 CUR, vselitev mo2id kon«c leta 2009* Trrteniki na izredno lepí sončni ^okacrji, med etažna s 300 m2 uporabne stanov, povrSine na para po meri* VIKEND «raODAMO Tmenik-Orte, sldan, vjsokopritJb£j)l^ tlorisa 46 mz na parceli velikosti 478 m2, lepa sončna 'okadja, garala, dostop tlakovan, ob vikendu tud mania brunanca, I izgr. 1997« ona 2$o.ooc,oo EUR* Trrtenik • Orie^ bivaler>, vi$oks> pritličen tfonsa 3$ m2, kfet zidana, ostalo leseno, na parceli velikosti 426 m2, f. izgr* 1983, obnovljen I* 1999. CK na «Ije, terasa, drvarnica, internet, cena 175*000,00 EUR, vsehlev po dogovorj. PARC£LA • PRODAMO Krtnli pfub NaUemui v industrijski coni v izintii mz za proizvod^ njo, skiadilča, parMriiče, cena 149 EUR/mi in ie«a* ^B EUR/mzzako-munáloi prispevek. L' - i D WW.C0RENJSKICLAS.S1 I V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi uHci v Kranju, bMt Oom JLA prodajamo novo» tako) vseljrvo 2 » sobno stJnovanje vizme* ri 61,50 m: s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni Hii* V poslovno stanovanjskam obj^ctu na Nazerjevr utici v Kranju, bívii Dom j LA, prodajamo novo, takoj vseljivo 2^1 • sobno stanovanje v iz* mtri 76.3^ mi z dvema pripadajoči* ma parki mima mestoma v parkirni hiSi in s pripadajočo shrambo. V poslovr>o stanovan)skem objektu ru Nazof)evi uHd 3 v Kranju« na me^ Sbj r«kdari;«ga Doma JLA« pfoda^ mo poslovni prester za pAarr>l41;o dejavnost v dupnl amvi mž- wn bomo ved^OT po«f«dov»U, te nM I ben pofcicii I* iiFvato J y Otl^ »16. PRVI KVADRAT» d. o. o. Savsb C. 22. Krafl) «•atslov: ^pro|eh^gmail.com ïr*' 031/67^464 Krani, Bléwttsova cesta, novo^d* njd. V 4 stanovanj$ km objektu pi> damo dve prHliCriÍ4>sobni stanov^iv povTzdni s kJetjo. kjer so shram* ba, pralnica. In veliti hoby prostcr skupne povrSin« 150 m2 in 80 ms velikim atrijem» cena 280000,00 EUR Dve 7-sobni stanovanji stropiu povezani z mansardo, veliks terasa, in del kleti skupne povpSne 2»0 mz. Cena }6o.ooo.oo EUR. Vsakemu stanovanju pripadaš dve paricimi mesti, ob objektu pa je tudi cca. 200 ma zdenih povrSin, ki so namenjene skupri rabi. Objekt bc zgrajen energijsko s^arfino 2 dobro izolacijo» ogrevanje, ianřtama voda, poleti pa tudi htajen,ebo izveder>0 2 vodno Ù p^Iku. Čirćenarebu rtasrijï'Ob gozdu prodáme enodružinske hiSo, zgrajeno do 3. PCF velikosti 200 ma na parcdi kcsti 400 m2 Cena aio.ooo^co tUK. Kranjslca • center mesta 300 rn od smučito v novejši veístanovao-jski hiii prodamo popolnoma oprenljen apartma vei. 40 mz v prít^iQu, ki mu pripada tudi klet. eno parkirno mesto v garaif m «r>o zunanje. Vsi prikiju&i samostojni. Cena (2S.ooo.oo EUR. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: ma1íoglasi@g-9las.$i ÚARAŽE ODDAH GARAŽO v najem v LoM - Qro-hd<^evo na$eli8, 16 m2, za daljši cas, ft 070/$28-240 90037 ID Mále o^lâse spiejemamo: za objavo MOTORNA v petek < v sredo rom v trejenem. mirnem dolu Radov^ê ce. « 040/576-155, ga Ankaeooarja NUDIM SOBE samsKim osetum ali dalavcam. s souporabo Kopalnice in kuhinje, v Str8ž^6u pri Kranju, perkimi prosicr. corkâ 120 EUR/mea îkupaj s stroški, 070/868-617 HISE PRODAM HAFNARslSVO NASËUE, prooamo polovico stanovanjaka^ dvojčka, tr 051/366-622 V PODREČf prodam stanovanjsko novog radnjo, tř 051 /36^22 V PREDDVORU ^ v pripravi gradnia stanovanjskega dvojčka, 9 O 61 /386-822 V STARI LOKI i» v priprav* gr»»^ SO-ncmskega KoaoA Sttmn^ 3 pgh slrj^ 102 m24 atrij 100 m2. mansaidno 120 m2. Lepa sončna lokacija, trgovina, šola. vrtec, izvoz na avto cesto, neposret^ na bbžfna tantra Kranja prodamo. Atrisko stanovanje z ograjenim auijem 1.490.00 €iTn2. mansaro-no 1.290 €/m2* 8,5 96đđv, tlfF0:04í m 742.(91 807 S77 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM Vltm&> hk 1.ÔB, v raćun vzamem mizarski prvi ladlnik, infcrmacije zvećer, V 031/638-753 MUM; VOLKSWAGEN Po« 1.6. I. 97, 47.000 km, s^rvo, AES, 5 vrai, cena podogovoru. «041/549-713 msr« KUPIH OSEBNI avto, enoprostorec a sedmimi sedeži, ohranjen, letrik 2004-2007, «051/311-180 S0037J1 DRUGA VOZILA POČnr^lŠKO pnh*0. «031/69^627 ttC0TJ7 AVTODELI iN OPREMA PRODAM LETNE GUME 165/70/14 no^ KICK ber. rabljena Contlnerital. po en Kos, O 041/656-149 dotaití PLATiSĆA. GUME railićne avte v^ tf menzij, malo rabljen? akumulator-ji. n 041/722-625_ioa^M SUZUn Igne: »«>Tipiet res«) iiiac^ 01 gunt, 165/70/14 M'^S ter oronceno 12 V a avOâfiNâend. 9041/722-625 STROJI IN ORODJA PRODAM KROŽNO vodno žago narrúzni režat-nik za rezanje kamenja, granita, keramike ... a pomikom mize. rabljena, profesionalne. o 040/3S2-095 scoseas MANJŠO mizar$ko kombinirko, 9 031 /372-504 VILIČAR Indoa. 2 toni, diesel, sen.« volan, 9 041/678-607 POSLOVNI STIKI COTOVIN$Ki KREOm DO io LET ZA VSE ZAPOSLENE, UJD) ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE. do 50 % obr., obveznost' niso ovira. Tudi Icre-d^i rra osnovi vozila in ieasingi. Možnost odpiačiia na poiožni- ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kuliovec Robert s.p,, MRftsl(a22,2000 Maribor, oa/252M^26,041/750560 QRADBBNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL I PRODAH erroNSKF cev» n io, fi is, a 20 in opeko Zidak, 9 051/664-167 9003M' KUPJM SpiROVCE, 10 tom. 10x 12 at 10 x 14, dOtara$-7m.OO<1/2^M64 ocm^ STAVBNO POHliTVO PRODAM 4 DVOKRILNA garwa vrala 2C0 a 220 cm s kOinn^dm okvirom in podtto^m, 9 051/441-745 8oca'4i UPOVA kii9,'4 Ion., dobro ohrani C«na 50 EUfí. «031/203-996 KURIVO PRODAH DRVA merraKA aii r&zzagana. mozn« dûstâva Vû4W7ift-niQ DRVA mciinosi plaàla ^^ obn)ke, m» trska ali razzagana, možnost dosiave. 9 040/336-719 ^ MOMS? DRVA rnesana, bulci«. fidDef, javor, je* hrast. mošuGt razreza in dostane. cene 40 EUR, 9 070/323033 occo»' DRVA suha bukova razžagana In nj(\^ prst, «031/561- » n^PMBVv» In trrtA QTV rva) sKjc^ Z gcrtsem in ^ Pnxam Cud visdtoOBćni čistiec (125 tw). «041/37^7 STANOVANJSKA OPREMA ÛOSPODBUSIQ AMRAT1 PMDAM GLOBINSKI vodni 031 /6d$-922 9 OGREVANJE, HLAJENJE PR004M KOLEKTORJE zd gret^ vode IMP, 9 v* « * GLASBILA MIDI modul Korg I 5M in Roland SC-86, intorator Voice'One, ugodno, brezftt^no, «041/589-989 Soosnj ŠPORT, REKREACIJA PRODAH FANTOVSKO kolo, 24 ool, malo rabljen in tepo ohranjen, cena 60 EUR, « 031/491-190 00037^0 MOSKO 26-colsko kolo na td prestav, vsa oprema m nove roierie ât. 42, « 041/858-149 9003744 VEČ RABUENIH koias. moških ir ženskih znamke Rog cocent orodam, «04/25-11-978 TURIZEM ODOAM apartmaie in 90te v Metajm - Pag hisa rta serri plaži ptVneno za áwine z 0M(i.9 30365/969-230062 V NOVIGRADU oddam aparlma za 4 oseb«, lapa (okae^ja biî2u morja. « 041 /60 W70 HOBI MODAH KOMPLET alovenskih znamk v albume MahmiGd leta 1991-2009, «04/53-1&-664 STARINE PRODAM STARIN E • več kom^. volovsl^h jarmov (30^ EURI.zbirto 10 parov sta-rodobnih lesenih smuči v kompletu (1.000 ajR). vinsko preéo na vzvod 4 2 X 1,5 m (550 EUR) za turisSéno deto> raco, miizei, «041/640-314 sooa?« OTROŠKA OPREMA PRODAH OTROŠKI vo^ček • lupinlrto, âvt0â»d9i otroka. « marelo, zložljivo. in nahrbtnfk za «003739 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okubstiâil precedi za očala m hantaMne leče. Popustza ipoto- jer^ce in šfudente ot nalwj očal. Oc0-vrih ur star dve leti, « 040/951-707 ZQRABLJALNIK 280 S(P. r%akladalnc prikolico 25 SIP, seno v kockah, « 031/343-177 S403M1 KUPIH za zemljo. Tomo ^nkt^c, pr^ klop na diri ^jake. lahko tudi v okvan ali sl^^sem staniu, «041/$77-605 TRAKTOR Zetor, lahko poèkodovan ali řen, » TRAKTOR Zetor, Univerzále, âtore al^ IMT. «051/203^87 Boosns PRIDELKI PRODAM ČEŠNJE na drevesu c«k3tno deoyo. cena 20 EUR za ODDAH KOŠNJO Trsvnika. brezplačno, « 04/51-41-114 M037d3 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAH BIKCA betgllca starega 10 Pni, « 031/416^94 90M7^ BIKCA simentalca 041/378^2 14 dni. « flM37&& Čeb»hoa «041/347475 ČB BIKCA, starega 3 041/254-711 DVA ČB bitea. « 031 /5d&077 ooo3'$i KOZiCO, staro eno teto. primemo za zakol, cena 60 EUR, «031/469-506 dOOd7i7 KRAVO primemo zs dojiljo, « 041/612-263 MESNATEGA mladega jagenjčka, « 1-111 »CIÛ3745 PAŠNO telico ciko, brejo 8 mosooov « 04/25-03-220 PAŠNO kravo do;iljo s leiatom bikcdfli, «04/57-23-634,041/798-668 90C0731 TEUCO simentalko za nadaljnjo re|o. « 04/53-33-123 Mûjrba TEUČKO mesne pasme flmuan, staro 3tedne. «041/937-640 wcmoa TEUČKO slmentalko staro 10 dni, « 04/51-85-163_8003734 TEUČKO slmentalko stare 14 dni, « 031/097-556 TRl0gen^«,«O51/441'713 r^^ VEČ ČB «let, «04/&&03-056 KUPIH eiKCA SIMENTALCA, starega do 10 dni, «041/503^23 SIKCA ali teiico simentaba, starega do 10 dni, «051/204-264 eooM^i eiKCA simentalca staresa do 14 oni, « 041/841-835 BIKCA masne pasme, teža okrog 150 kg, «041/916-180 9003707 BIKCA siiientaka ali križanca. 10 dol starega. «04/53-38-851 9M37i« BIKCA smentslcâ ali mesne pasme težkega nad 130)«. « 031/883-608 OSTALO PRODAM MESO za na žar ali razkosano po vsál želji, tudi dostavim, «041/566-429 M0373d JALOVO kravo slmentalko za zakol, pèenioo In ječmen, Sp. Bitn^ 21, « 04/23-11-9S4 MONTAŽNO m, širina 1,8 m, 031 /360636 nicc. dolžina 2.7 višina 2,3 m, « PLASTIČNE sode, 200 I. 5 kom. pri-meme za namakanje sadja, dostava, 040/431 -634 KUPIH TOČILO za med. 3 ali 4 satane, « ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIH INŠTRUKCIJE. uspeâflo instruiram angleščino za osnovne fn srednje šote. Forma, Mateja Bœjc, s,p.. Zadrags 25. 4203Duolie, «031/670-442 flřťfMIf 4 i I GORENJSKI GlJ^S petek, 10. junija 2009 MALI OGLASL ZAHVALE ~ 23 BAR MONIKA téčedokle 23đetovdti«ž-b). Oelcpvni i8ft od 12. do 19. oz. po dogovoru, âjE>ec Monika S D.. V^esovo dtta. iJ^nifi, tr 040/330060 «úsasr DELO dobi kuhar. picopeK. Qoatiina Loga:. Loçar Igor s.p., H[>tema2e 3a, Preddvor, tř04V36^5i »»34?? i&ČEMO pniemo oeKie za deio v Kava barv. delo je d/oi2men$lso, v Stražiá' ću, JakeJj n osrail d.n.o., Benedikova 1. Krani. «070/666-61? wo3673 ZAPOSLfTEV za proOatato stopnie. vrereoo (n «cxnuni^tfttivno 2a predajo rać, tekstian danioe9a c^cgf^ma Pisne poriudDe na naslov. Socčeh, d. 0.0.» Cesta svoCcda 15. 4260 Bed V P£ KRANJ priučimo in zaposlimo te- ofonkûto/ko, dolo od pcnodcljko do petka od 8. do 14. ure, fantom Internationa). d.o.o.« Ul. M. Grevenbroich 13, Celie. tt OSI /435-U5 «xmsi ZAPOSUMO mizana. Robert Zddnaw ap., S^ c. 44, 031 /371-65S liĆEM IšćEM DELO ko( rertovator vrtnih palčkov In slik krajine i>ho2iti láČCM DELO varstvo olrok. okolica Kxanja. V 351/224-068 I^ĆEM DCLO, uroifl/n 20lcn«> •<> meje. «041/718^308 IŠČEM DELO. porrtoà pii pospravljanju, delo na vrtu, Kran) okolica, Trtič Tř03l /227-726 I^EM DELO, mla}si upokojenec vd> jen def v >Ttu, na kmetiji, gradbišču, Itd,, tř040/851-199 WC07Í4 ONE MAN BANO Igra gtaaoo za vse onio^nn^ti v InkAlih Ali nn rifvni), 031/505-163 STORITVE HUDI y AOAPTACME, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite áMarpe, urejanje h Hakovanie dvorièô« z našim ali vaš^m materialom, SGP Bytyqtd,n.0., Stružen 3d. Kron}, « 041 /222-741 watHi ADAPTACIJE, v$a gradbena dela, notranje on>el9< fasade, adaptacije, tisr kovanje dsoriž^, ograje, kamnite ikarpe )n dmnike, kvalitetno, hitro In poceni, SGP Beni, d.o.o.,SťU2evo 7, Kranj, 9 0^1 /561-838 eco34«^ VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi (5)m Cm A* mtov» J« iSOe iMmirMft»» >99 € ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonéè. dovoz poti. partdfiéč. ooiag. pralnih pioit, izd. beton^Hh in kamni- bh àkarp, Adrovic Si Co. d n.o., Jelov-škova 10, Kamnik. 9 01/Ô3-&4-614, 041/680-731 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, S. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzifl, rotoji. rolete, lamelne zavese, piiae zavese, ko- mamlKi« markize, wwwa^hks.net 90033S4 B ELJENJE in glajenje aten, antigiívíčni premazi, ban/anje napuéčev ki fasad, dekorativni ometi In oplesM, Pavec tvo s.p.. PoObrezje 179, Naklo. Q 031/392-939 ĐECAMO vsa zidaraka dela. notranja orriete in fasade z naéim ali va&m me-teríak>m, AránW, d.o,o.. Žabnica 47, Žabnica, »041/288-473.041/876-388 FLORUANI, d.o.o,, C. na 8hjo 41, Kranj izvaja v^a gradbena dela od temeljev do slrehe. adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite ákarpe, tlakovanje dvoriáč, «041/557-871 eoofw? GRADBENIK REXHO d.nx., Ader^as 13, Cerfd^. a od te malj 9/ do efrehe, notranji ometi, vee vrste tsaad, kamnite ika/pe, adaptacije, urejanje tn tiakova* nje dvor^. « 041/589^96 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zu^ariova 6, âendu( irva^ v»a gradbe na dela, notranje omete, vse vrste fasad, a(tiptacije< novogradnje, tiar kovanje dvof^, hvalrtetno, Hitro in poceni, tt 051/354-039 doossie IZDELUJEM Kamnite Škarpe m osftjjem đMCvisča.teefnTai6i$p,Zg.6itnielOl a, C40/99&536 IZVAJAMO sanacije dtmniKov, vrlanje. zklava, moniaza novih, popravila starih, nudimo dimne obloge, dimne kape Novak & Co. d.n.o., Ljubljanska 89, Oomžale, o 031/422-800M«Meo NUtXM pomoć ori vzdrzevonju hise, ći^ ćenfe. žaoaiie Ov. odyoz smeti, ir^srtte zelenic ter kultiviranje »ml«, Stai^slav Jereb. Gfohajeuo nas 11. SK Loka, 9 041 /75&«58.041 /503-216 POSEK in spravilo lesa na območju Goreniake. U-LES, Matej Urti. s.p.. Bodeéče 18, Bled. V 031/561-613 PREVZAMEM vsa zidarski>fasader$-ka dela z va^m ali naiim neenakim, Alufoski Qeorgies p.. Alp^ cesta 13. Bled. «031/524-914 STORITVE - vo, Obletnice, Rok3, d.0.0.. La?P v TuNnlu rojstno dn^, piknike, vTnh^ii 70. 041/801-448 0003040 liČ£H POMOČ za dementno osebo, 9 031/B6&401 90037« IZ0BRAZ6VANJE NUDIM PLESNI TEČAJI za posameznike, pare. manjâe skupine in mladoporočence - začetki In trajanje po dogovo- rul &tudio Tango. Sritof 3lè, Krârj. 9 03192 UĆINKOVrTE Inštrukcije angleščine, francoàâne. nemêâne, slovenščine, ma-temetS^ in fizil« za osncur« ède in ared-nje soie; pnpirave na pos), Zbrije 22. Medvode. 9041/981-210 HARMONIKO 6, Es, As poceni pn»- dam, rezan les če^je 0,160 m3. vhoc^ vrata macesen, 9 04/2^12- lOt, 040/244-823 OVČJE Kože. 329 , 9 06t/380- 9003722 WWWXORENISKICLAS.SI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naS upokojeni sodelavec iz SAVAT^CH • Me&ilnire Janez Valant rojen 1946 Od njega smo se poslovili v torek, dne 16. junija 2005, ob i(3. uri na pokopališču v Predosljah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava zahvau V 73. letu starosd lus je zapustil naš dragi tnož, oče, dedek in stric v Ivan Skrtanec iz Škofie Loke Isbeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene cvetje in s>eče. Hvala službi nujne medicinske pomoči škofja Loka. Hvala tudi gospodu župniku Matiju Selanu. pevcem in pogrebni službi Alois za lepo opravljen obred, iskrena hvaJa tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽahijoČi vsi njegovi Poju, pojte, drohnt ptice, preienitc vse megtue. da bo sijoh soniece na moje drobno srčiu. (sloifcnska ljudska J V spomin Minilo je leto dni, odkar smo se oinogo prezgodaj poslovili od dragega moža. očeta, starega ata » Andreja Hafnerja '959 ' 2008. iz Frankov^ naselja S5 v Škof^i Loki V na5ih srcih je pustil mnogo toplih spominov. V spomin žena Tinka, sin TomaŽ z Lidilo, sin Marko z Nives, vnuid in vnukinje Špela. Meta, Lenart, Urban, Jerca In Manca. V škoiji Loki, 1$. junija 2009 Kogarnosiš v srcu, ta m umre. ostaja ljubezen in spomin na skupru dni, ostaja upanje na snidenje tam mià zvezdami. zahvala Ob boleči i^ubt naše drage mame Frančiške Dolžan roj. Bolkâ, ^1929 >2009 IsVseno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, priiateijem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za mašne namene in nam v težfáh trenutSdh stali ob strani. Posebna zahvala g. Stanku Boijb in g. Jožetu Klunu ^ lepo opravljeno pogrebno slovesnost ter lepe poslovilne besede. Še eniaat hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi. Priporočimo jo v molite«. Hčerka Marta z družino Kranj, junij 2009 Ni ve^e bolečine, kot v dneh žalcsH rtOîiti v srcu snčnih dni spomine. Dante zahvala Mnogo prezgodaj nas je v 64. letu starosti zapustil naš diagi mož, oče, dedi, brat, stric in tast Janez Valant a Predoselj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam sočutno izrekli soža- ^e, darovali cvetje in sveie. Hvala gasilskemu dmštvu iz Predoselj, Svetu Krajevne skupnosti Piedaslje in praporščakom, Neizmerno smo hvaležni podjetjem Sava Kranj, Merkur, d. d., in Mersteel, d. 0. o, Islcena hrála pevcem iz Predoselj, trobentaču, pogrebnemu podjetju Navček in g. Sreču jermanu za lepo opravljen obred. Posebna zahvala gre govonuku g. Andreju Bi-tencu za res lep govor. Vsem najožjim sorodnikom m dobrim sosedom pa smo neizmerno hvaležrú za besede tolažbe in nesebično pripravljenost pomagati v teh, nam tako težkih trenutkih. Vsem prav Sc er\laac iskrena hva)a. Žalujoči vsi njegovi Pozdravljeru) bodi Soriko polje, kjer moji oCaki v grobih Uic. kjerzibelje moja sUda nekdaj, kjer rojstna stoji k hiïa mi zdaj. (S. Jenko) zahvala v letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil nal dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric Alojz J D. d. Rokolov Loize : anez kalan Lojze z lame Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem. sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se g. župniku (anezu Šavsu za Jep poslovilni obred, pogrebni sltižbi NavČek, pevcem, nosačem in g. Marjanu Robleku za lep poslovilni govor. Vsem imenovanim in neimenovanim, Id ste nam v težkih txenutldh stali ob strani, nas tolažili in našega dragega Lojzeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vs i njegovi lama, GoriČica pri Ihanu, junij 2009 i i t 24 GORENJSKI GLAS petek, 19. junila 2009 Anketa Neskončna gradnja cest Mariana Aha6č Minuli konec tedna je gorenjsko cestno omrežje spet doživelo infarkt. Nič boije ni med tednom, ko vozniki za pot med Kranjem in Radovljico porabijo Še enkrat toliko časa» kot bi ga, če bi bila avtocesta normalno prevozna. Matjaž Cumzej, Radovljica: "Vsak dan se vozim proti Ljubljani in prav neverjetno je> koliko Časa traja vožnja. Samo za preboj skozi zapore med Peračico in Tržiško Bistrico rabim pol ure. Katastrofa!" k V v: Janez Mavec, Radovljica: "Predlagam, da se vsi, ki odločajo o gradnji avtoceste» za mesec dni preselijo na našo, gorenjsko stran gradbišča» in se od tu vozijo v Ljubljano, pa bodo kmalu hitreje gradili." Mateja Vavpotič, Podvin: "Ko grem proti Ljubljani, se od doma odpravim četrt ure prej kot sicer» ker vem» kaj se bo zgodilo nekaj kilometrov naprej... Kakorkoli, vesela ser^ avtocestnega odseka proti Jesenicam." Klavdija Eaškovč, Radovljica: i Miran Zupan, Lancovo: "Vsakdan se vozim v Ljub- j "V Kranj se vsak dan vozím Ijano. Tudi zastoje bi spreje- i po stari cesti. Tu se zgoščen ia, če bi na gradbišču videla j promet ne pozna tako zelo kakšnega delavca, pogosto j kot na avtocesti, pet minut ne dela nihče. Meni pa ti za> : več potrebujem do Kranja» stoji vsak dan vzamejo vsaj ; če grem v času največje gne- po pol ure v vsako stran.^ če» to je ob sedmih zjutraj. Zbirali ste štiri številke Od februarja do maja ste v prilogah Gorenjskega glasa izrezovali številke in jih lepili na kartončke. Dina Kavčič V štirih Mercatorjevih centrih (Sa\^ otok» Primskovo, Jesenice in Lesce), ki so sodelovali v nagradni igri» ste v nabiraliuke oddali kar 401 kartonček. Obljubili smo, da bomo iz* žrebali 48 srečnežev, Id jih bomo brezplačno odpeljali na enodnevni izlet. In ker . > obljuba deia dolg. so tukaj imena izžrebancev: Zdenka Starman» Bes niča: Irena F url an, Kranj; Štefanija Drol, Žabnica; Pa\ia Vrhovnik, Mavčiče; Vinko Hobič, Kranj; Marija Hafrer, Kranj; Anton Medvešek, Kranj: Andrej Starman, Besnica; )ožc {eram, Kranj; Jože Zavrl, Mavčiče; Matjaž Be reko, Besruca: Marinka Čufar, Jesenice: Marjeta Poljanec, Medvode; Ivanka Markovič, Podnart; Karolina Hobič, Kranj* Irena Mravlje Kranj' Strniia in Marija Volčjak pri žrebanju nagrajencev. / fou^ Tin* Doki Sonja Bercko, Besnica; )ože Čufar» Jesenice; Franci Po- Košnik, Kranj; Stanko Jan- vešek» Kranj; Vinko Bene- kaj zanimivega, družbo nam dobnik, Jesenice; Slavko žekovič, Železniki: Milka dik, Selca; Marjan Perčič» bosta delala tudi direktorica Panjtar, Blejska Dobrava; Globočnik» Cerklje; Kome- Golnik in Jelka Jiiratovec, Gorenjskega glasa Marija VolČjak.in vodja oddelka za Ker ste imeli srečo pri žre- operativni marketing v Mer« Tadej Šporn, Blejska Do- lija Stempihar, Kranj; Vin- Radovljica. brava; Marija Blaž. Cerklje; ko Osterman. Kranj; Mira Vili Kamenšek, Kranj: Mi- Cmrečnjak, Besnica; Angel- bu, si rezervirajte sredo, 15. catorju fanez Strniša. Vse, roslava PavUč, Kranj; Mar- ca Kokalj, Selca; Rica Panj- julija.Taloatseboinoskupaj kar boste rabili za izlet» je janca Omejc, Kranj; Minka tar, Blejska Dobrava; Panika odpravili raziskovat Gorenj- udobna obutev» kopalke in Sračnjek, Bled; Milka Podo- Potočnik, Šenčur; Alenka sko. Najprej se bomo osveži- obilica dobre volje. Organi- bnik, Jesenice; Milka Silar. Korošec, Žirovnica; Marija li na svetem zraku na Voglu, zator izleta je Turistična Žabnica; Blanka Martin jak, Korošec. Jesenice; Iztok popoldne nadaljevali s kopa- agend ja Odisej. Obvestilo z Kranj; Francka Jarc. Naklo; Skuber, Jezersko; Anica njem vodnem parku, natančnimi napotki boste Francka Riga, Kranj; Marija Perdč, Golnik; Marija Med- Vmes bomo počeli še marši- prejeli po pošti. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo še sončno in poletno vroče. Ponoči se bo pooblačilo. v soboto bo oblačno tn deževno. Občutno hladneje bo. V nedeijo bo precej oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Še bo hladno in vetrovno. Af «ncija RS u rte^ie. Urad a m«tiorolQSi (o PETEK i SOBOTA //// 12/30^C i 13/irc NEDELJA rrrr lO/lô'^C OCetMC 31/14^ Ab Zotnff Ù 33/Nt o (Hkâ 31/21 'C Kaanj Odprt nov prodajno servisni center BMW Avtohiša Malgaj» pooblaščeni prodajalec in serviser vozil BMW, je v sredo, 17. junija, z otvoritvenim dogodkom v Kranju na Mirka Vadnova za odprl velik sodoben prodajno ser* Vfsni saion BMW. Strankam bodo poleg celotne palete vozil BMW zagotavljali servis, diagnostiko vo2Í[, karoserijske sto- ritve ter posebnost» celovito ponudbo nege vozil. Poleg tega bo kupcem na voljo cel program originalne dodatne opreme in nega vozil. Ob odprtju je v novem salonu zaposlenih u strokovnjakov, izkljjčno iz gorenjske regtje. Nov objekt so s prerezom traku uradno odprli Andrej Maigaj, lastnik Avtohi* Ša Malgaj, Gunther Schuster, finančni direktor BMW Group Srednja in Vzhodna Evropa, in kranjski župan Damijan Perné. M. G. Pred dvor V nedeljo jubilejni pohod na Sv. fakob Pred dvajsetimi letf je sedanji župan občine Preddvor Miran Zadntkar, takrat predsednik turističnega druitva, organiziral prvi družinski pohod do cerkve sv. jakoba. V nedeljo, 21. junija, Turistično druSrvo Preddvor vabi na že 20. družinski pohod na Sv. Jakob. Izhodiščna točka je v Podaku ob 7. uri» pri koči PD Iskra pa bo od 8. do 12. ure kulturni in zabavni program, vmes bo ob 10.30 tudi maša v cerkvi sv. jakoba. Zupan občine Preddvor pa bo okroglo obletnico izkoristil za sproščen pogovor z drugimi gorenjskimi župani in njihovimi družinami. V koči na jakobu jih pričakuje ob 9.30. D. 2. POJ ptifttnÂ^jiQ RADIO KRANJ d.0.0. Sliltartov« ul. 6. KRANJ mpPOH (64) 281-2221 (04) 2022-222 (OSI) 30U0S TAX: (04> 2fli '222S (041 2fl1- somsi:/ rn^sm mh*uc 6-po^a; www»radio-kranJ.8i I I i