Nekaj vrstic s Krasa. Lakoničen naslov to, kajne? A vendar sem v zadregi, kak naslov naj dam pričujočim vrsticam. 0 nas se malokdaj sliši kaj posebnega. Trikrat, štirikrat v letu poročilo o zborovanjih našega društva, pa jo naš repertoar izčrpan. Ako bi ne zborovali deset let, toliko časa bi tudi r našem glasilu ne čitali tiskane vrste o nas. Čudni polutani smo, kaj hočete g. urednik! Vajeni smo le počasi dihati, životariti, to je naš začetek in konec življenja in delovanja v našem učit. društvu. Nikakor ne smem trditi, da ne delujemo, da ne migamo, ali vse to se vrši z neko tako filistrsko počasnostjo. z nekim redom, kakor gibanje planetov v vesoljstvu. Če se vrši slučajno danes zbororanje, lahko izračunam z matematično natančnostjo, kdaj bo drugo, ^To je kakor v astrouomiji. Namesto izračunavanja povratkov kometov, krožeDJa mesecev, je tu na vrsti ciklus zborovanj. Prenaglimo se ne, zato bi lahko kar konec leta ali pa v začetku začrtal v Vašem listu vse posebne dogodke kakor Falb s svojo pratiko. Okosteneli smo, odreveneli, še burja nas ne more zbuditi iz letargije. nEaj je vzrok ?" utegne kdo vprašati. Na to ne dam točnega odgovora, ker se bojim, da Vas ne bodo, g. ureduik, nadlegovali s kakimi popravki, ker r malenkostih smo mojstri, saj je to dokazalo že par takih popravkoy in opravičb s Erasa v zadnjih dveh letih. Da ne postanem dolgovezen kakor najjezičnejša branjevka z Lesnega trga v Trstu, začenjam s snorjo, ki jo hočem na kratko očrtati. Dne 16. septembra 1909 smo zborovali v Nabrežini. Oho, si mislite, kajne? To poročilo je res tofino. Cez 1VS mesee šele pride, raora biti že za koš. 0, le počasi, saj uagliea ni dobra, dragi kolega! Meni se ni dalo poročati o zborovanju, ker sem si mislil, se bo že kdo znašel, danas nekoliko opiše, saj ste o zadnjem našem zborovanju dobili par poročil, tako, da ste se morali enemu opravieiti v listnici uredništva v 20. štev. z dne 14. maja t. 1. Eer Tidim, da niste ničesar dobili, opišem jaz nekoliko to zborovanje. Udeležba je bila dorolj častna za iiaše razmere. Vedno in vedno pa pogrešam na zborovanjib. nekatere obraze. Saj amo skoro redno isti skupaj. Dnevni red je bil običajen. G. nadzornik Eante nam je referiral o zemljepisju domačega okraja ter zbujal zanimanje za marsikaj, kar se nam zdi pri površnem pogledu malenkostno niti omembe mdno. Obljubil je prihodnjič nadaljefati ter nam podati še mnogo zanimivega iz tega na?idez tako ubožnega okraja. Bilo je nekaj debat, odposlali smo protest proti vladni nakani o nepremestitri koprskega učiteljišča na Dunaj in v Gorieo. Bili smo nekaj uric med seboj. Pri nas je bilo že zjutnj več dragih nam gostov iz Trsta, a popoldne jih je prišla kar cela karavana. Tako smo prebili en lep popoldne med seboj. Marsikaj smo si imeli povedati Le enčlovek nas je pustil v miru. Našega blagajnika, dasi je bil pri zboroTanju, ni bilo na izpregled. No, so nam ostali Tsaj žepi nedotaknjeni ter ni bilo treba šteti sretlih kronic. Nas bo že drugič bolj stresel, o tem smo prepričani. Odšli smo domov, a tam do maja najbrže ne bo več zborovanj, izvzemši uradno konferenco. Starejši ne morejo in ne marajo, mlajži nečejo delati in se truditi, pa spimo lepo kakor krti. Nekaj izjem je, a so le preredke. Za nekoliko se je stanje izboljšalo v zadujih letih, a še redno premalo. Zato naprej — ne nazaj, to bodi naša deviza. S i z i f.