PoStnma plačana v golovlnL Leto LXXm., št. 277 LJubljana, torek 3* decembra 194© Cena Din L— LOVENS Izhaja vsak dan popoldne trvxemAi nedelje tn praznike. — Ina era U do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrat 4 Dlr> 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji tneeratl petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14«—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi M ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFHAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflje\a ulica št 5 Telefon: 81-22, 31-23. 81-24, 81-26 ln 81-28 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CEI^JB, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani st_ 10 351, Uelika kitajska zmaga Važen politični dogodek: Ameriška vlada je odobrila čangkafškovi Ki- tajski novo posoj ilo sto milijonov dolarjev Kitajska vojska je odbila močno japonsko ofenzivo na 250 km dolgi fronti v provinci Hupe j — Japonske izgube cenijo na 12.000 mož — Poziv maršala čangkajška kitajskemu narodu čangkajškova kitajska vlada bo smatrala vsako priznanje Vangcingvejeve vlade za sovražno dejanje čungking, 3. dec. s. (Tass). Kitajski vojski se je posrečilo odbiti velijo japonsko ofenzivo, ki se je 23. novembra pričela v srednjekitaoski provinci Hupej. Japonci so najprej napredovali na več metih, toda pczneJe so Kitajci izvedli uspešen protinapad. Neki večji japonski oddelek je bil obkoljen. Na cbeh straneh, zlasti pa na japonski, DijQ v ^h bojih mn'?o žrtev. Cungking, 3. dec. s. (Reuter). O veliki kitajski zrnati v srednii Kitaiski v provinci Hupei poročajo nas ednie podro\n sti: Japonci so v začetku pritekl^ga tedna pričeli z ofenzivo, v kateri j.' bilo tud zelo mnOjjo tankov In letal. Bitke »a £e Vršile ra 250 km dolgi fronti severno-vzhcdno od mesta Ičang. Kita/ci so se pred japonsko premočjo morali na prej umakniti z svojih prednjih postojank. Nato pa so v tridnevn'h boJih Kitajci japonsko prodiranje ustavili. Končno Je bil izveden še kitajski protinapad. Kitajci &o zalili mne^o vojnegra materiala. Ceni.fo, da Japor»ei izgubili na padlih vojakih in ranjencih okoli 12.000 mož. Marša] Cangfca&ek sam je spvročl vest o vcl:ki kitajski zmag; včeraj v posebn m govoru. Cungking 3. dec A A fReuterV Maršal Cangkajšek j? imel včerai v Cungkingu K^vor. v katerem j? rt kel. d^ Si K'tjei odnesli veliko zm^go v pokra.1*!ni Hupe', scvernozanadno od Hankova. japonska je hote'a. je rekel maršM da bi bPa ofenriva uvod v pod p* s poe^dbe z režimom Vang-č'nsrve*a v soboto. Ta posrodba predstavita *tmn košček navdn^ea ns»p'r"a. T k'e bo 8 tem sanr> o*?čii sovraštvo Kitale*"0 d> Jp-^or.^ke C'ngJra*šek j™ prip°rr či1 kitajskemu narodu, rai na t^ podpis ot>~ dbe (v'Trrnr s tem. da bo podvojil odpor proti Japoncem. Ameriška pomoč Kitajski Washing*on, 3. d:c. AA. (Reutre*. Odbor bančnikov v senatu Je ski pno s finalnim cdborom predstavniške zborn:ce odobril sklep vlade, s katerim se K!tarski dale poso'ilo v višini 100 milijonov dolarjev. Finančni minister Morg~nthau je podal o tem potrebna poročila fn in med drug'm izjavil: Gledali bomo. da bomo to pcro'flo Kitajski izročli Čimprej. Zunanji minister Hul1. k; razložil podporo amer'ške vlade CankaJškovi vladi je v zve-*.i s tem pocoj:lnm izTavil. Je in najmanj kar more Amerika Sedaj storiti za Kitajsko. Wa*hHgton. 3. d«*c. AA (Ruter) V dobro poučenih kro^h • \Vashing*onu izjavlja^, da bo finančni mi-^ter Mor^t'au na skupm seji odoora ra bamnt posle senata "n predstavniškega doma obrazložil starce, po katerem naj b' Jaoonska po-eku'a'a zavzett Smgapur in Niz -zemsko Indijo v primeru, če ne b' btia armada general Can"kai?ka še napre: dovolj preskrbama. Verjetno je da bo nova pomoć Kitajsiki omog^ila. da nadaljuje z odporom in da se bo okrepr.a morala v Cung-kin£u. W.-sh?nrton. 3. dec AA. (DNB). Bela hiša objavlja p'smo ravnatelja urada za po-60-iila, ki ga je pos-V predsedn kb Roose-vcltu. V tem pismu je obrazložer načrt o nakupu rud ki jih bo ameriška vla^a ku-p:\a na K:tajskem. Načrt do'«-*da kupovanje volframa, antimona tn kositra na Kitajskem v skupn- vrednost 50 mi'ijonav do'arjev. To kupovanje naj bi se izvršilo v teku prihodnjih let. Uradna kitajska izjava Cungking. 3. dec. s (Tass). Kitajsko zunanje ministrstvo ie objavilo o priliki podpi5a posccDe med Japonsko in Vang-činsTvejevo marionetno vlado v Nankineu uradno izjavo, v kater: pravi med drugim, da ie Vangčingvei ve eizdaialec in >la ie njegova vlada v Nankingu nez^ko/iita. Tudi pogodba, ki io ie Vangčin^vei podpisal, zato nima veljave ker ie nezakonita. Če bo katerakoli država priznala Vans-cinsvejevo vlado, bo smatrala kitajska vlada to kot neprijateljski akt in bo z vsako t~ko vlado odnošaie prekinila Izjava zaključi je z ugotovitvijo, da se bo Kitajska borila do kanca za svobodo in zakon;tost. Nanking. 3. dec. br. (Stfa-u). P^ebni japonski poslanik general Abe je izjavil, da priznava Japonska na Kitajskem kot edino upravno. po'irično in gospodarsko ob'ast vlado v Nankingu. Novi red na Daljnem vzhodu ni mogoč brez tesnega sodelovanja vlade v Tokiju in Nankingu. General je opozoril rudi na plemensko sorodnost Kitajcev in Japoncev Tudi predsednik nankin'ke vlade Vang-JHngvej ie dal ob tej priliki izjavo, v kateri je menil, da geografski interesni momen- ti Japoncem in Kitajcem narekujejo solidarno sodelovanje. Med obema narodoma ac more biti sovraštva. Sovražnosti med Slamom in Francosko Indckino Hanoi, 3. dec. s. (Tass). Associated Press javlja, da je prišlo predvčerajšnjim nad indokltajakim obmejnim mestom Takhokh do letalske bitke med siamsklmi in indo-kitajskimi letali. Bitka je trajala 20 minut. Rezultat še ni znan. »United Press« javlja, da so Istega dne siamska letala vrgla na mesto Takhokh 10 bomb. Dve osebi v mestu sta bili ubiti, dve drugI pa ranjeni. Pri večjem bombnem napadu siamskib letal na isto mesto ki je bil izvršen že v petek, je bilo ubitih 11 oseb, ranjenih pa 23. Simasko topništvo je obstreljevalo francoske monitorje na Mekongu. Francoska vojska Je bila poslana na si- Jugoslavija - močan činitelj v južnovzhodni Evropi Uradni madžarski glas o našem velikem političnem po« menu - Za Se tesnejše sodelovanje med obema državama Budimpešta, 3. dec. AA. Oficielno glasilo »Budapesti Ertesirec v svoji snočni številki med drugi mpiše, da so politični krogi v Budimpešti ob priliki 1. decembra z velikim spoštovanjem omenjali pomen tega dne za Jugoslavijo. Isti krogi poudarjajo, da se je treba zahvaliti modri in daljnovidni delavnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika da se je Jugoslaviji posrečilo, da je v sredini vojne ohranila svoj veliki politični pomen in to ne samo na Balkanu, ampak tudi v srednji Evropi. V vseh ozirih se je Jugoslavija izkazala vredno svojega poslanstva, ki sloni na njenem zemljepisnem položaju. Dasi se mora boriti s težavami, ki so nastale zaradi vojne, se proizvodnja in jugoslovensko politično življenje neovira-ro nadaljuje. Sporazum med Beogradom in Zagrebom je naiugodneje vplival na celotno državno življenje. Ob koncu pravi list, da ne žele samo madžarski uradni krogi ampak da ves politični svet iskreno želi. da bi Jugoslavija še naprei ostala močan činitelj v južnovzhodni Evropi. Grof Gabor Haler, eden izmed prvakov madžarske agrarne stranke, ie objavil v včerajšnjem »Fiiggetlem Magvarorszag« odprto pismo na narodnega poslanca Ze-limskega zaradi njegovega znanega prisrčnega govora, ki ga je imel o Jugoslaviji v madžarskem parlamentu. V pismu prisrčno pozdravlja te njegove besede in podčrtava, da ima prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo globoke korenine med kmečkim prebivalstvom obeh držav. Ob koncu bodri grof Haler poslance Ze-limskega, naj vztraja še pri tesnejšem sodelovanju med obema državama. Turški tisk o našem edinstvn Carigrad, 3. dec. i. Ves turški tisk je objavil vrsto člankov o pomenu jugoslo-venskega narodnega praznika. Tako piše list »Akšam« med drugim, da narodno ze-dinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ni bilo noben poklon, temveč delo, ki je bilo doseženo s krvavimi žrtvami. To narodno edinstvo predstavlja glavno silo Jugoslavije. Opirajoč se na to edinstvo Srbi, Hrvati in Slovenci z zaupanjem gledajo v bodočnost. »Džumhurijet« prinaša zgodovino jugo-slovenskega zedinjenja in pravi, da ie jugoslovensko edinstvo svečano potrjeno s hrvatsko srbskim sporazumom, ki je napravil konec notranjim razprtijam in s tem je bila še enkrat manifestirana volja Srbov in Hrvatov, da živijo skupno za dobro domovine in da se skupno branijo, če bo to potrebno. List »Tan* pravi, da je postalo jugoslovensko edinstvo po hrvatsko srbskem sporazumu, ki je bil podpisan 26. avgusta 1939, mnogo čvrstejše. Nedavno je ban dr. Subašić v svojem govoru po bombardiranju Bitolja izjavil, da bodo vsi Ju-gosloveni skupno branili svojo neodvisnost proti vsakemu napadu od zunaj. Jugoslovensko edinstvo ie eden najvažnejših faktorjev za mir na Balkanu. Danes govori bolgarski mi nistrski predsednik Filov V Sofiji ugotavljajo, ffa je nastopilo pemirjenje na Balkanu Sofija, 3. dec, e. Predsednik vlade dr. Bogdan Filov bo na današnji seji sobranja pred glasovanjem o odgovoru na pre-stolno besedo podal izjavo, v kateri bo najbrž govoril o zunanjepolitičnih vprašan j in. V političnih krogih pričakujejo, da bo ob tej priliki ugotovil pomirjenje, ki je nastopilo zadnji teden v vseh državah ju-žnovzhodne Evrope, razen v Grčiji. Madžarski zunanji minister grof Csaky je v parlamentu jasno poudaril željo Madžarske po ohranitvi miru. Govor grofa Csa-kyja so v Beogradu sprejeli z velikim za-dovoljstvom, V rimskih političnih krogih ugotavljajo, da je nastalo popolno izoliranje Grčije in da niti Ankara niti nobena druga evropska država Grčiji ni prišla na pomoč. Kon ferenca, ki jo je imel predsednik turške republike z nemškim veleposlanikom konec preteklega tedna v Ankari, je zapustila zelo dober vtis v turških političnih krogih in kaže na možnost miroljubne rešitve vseh vprašanj. V tem smislu piše tudi bolgarski tisk, ki zlasti poudarja izjavo trgovinskega ministra Zagorova na konferenci trgovinskih in industrijskih zbornic, da bo bolgarska vlada storila vse, da ostane Bolgarija izven vojne. Novi red v Rumuniji Bukarešta, 3. dec. AA. (Rador). Nekateri inozemski listi in radijske postaje nadaljujejo s širjenjem novic, ki se nanašajo na notranji položaj v Rumuniji in skušajo na ta način neugodno osvetliti 7adnie dogodke. Pr;stoir,i krog: poudarjajo .da se je velikih proslav v Alba Juliji udelež'o nad 100.000 kmetov iz vseh delov Transilvaniie in to najboljše in najbolj stvarno dokazuje vzajemnost vseh državljanskih in vojaških ustanov kakor tudi soglasnost in stroj enost ljudskih množic. Vsi se strinjajo z delovanjem gibanja, ki uvaja novi red, istočasno pa vsa država izreka popolno zaupanje generalu Antonescu in Hori j i Simi. Poročanje izven okvira teh dejstev izvira iz popolnoma pokvarjenih nagibov. Bukarešte, 3. dec. e. V zvezi s tenden-ci ozn i m i vestmi, ki so jih š^ile neke agencije v inozemstvu, češ da je bila rusko rumunska meja zaprta, izjavljajo uradno, da so te vesti izmišljene, prav tako kakor tudi vesti, da so bile prekinjene telefonske zveze med Rumunijo in Rusijo. Moskva, 3. dec. s. (Reuter). Moskovski radio objavlja iz Bukarešte poročilo o nagrobnem govoru, ki ga je imel ob grobu umorjenega . voditelja kmečke stranke prof Madgearua. predsednik stranke dr. Maniu. Moskovski radio pravi, da romunska cenzura ni pustila objaviti govora. Dr. amsko mejo in je v polni pripravljenosti. Bangkok, 3. dec. s. (Tass). United Press javlja, da se boji na slamsko Indokltajsk: meji nadaljujejo. V siamskih uradnih krogih pa izjavljajo da so pripravljeni na mirno poravnavo spora z Indoklno, če ta pristane na siamske teritorialne zahteve Japonska vojska izpraznila Langson Hanoi, 3 dec s. (Ass. Press). Opaženo Je bilo. da so japonske čete zopet izpraz- Maniu je slavil Madgearoa med drogrm kot borca za demokracijo, ki je dal življenje za svoje ideale. Položaj v Turčiji Carigrad. 3. dec AA (DNB). Na pristojnem mestu zanikajo novice o razširjenju aile mesto Langson in nekatere druge postojanke v Francoski Indokini ob kitajski meji. Japonska vojska je bila od tod poslana v Haifong ter je na japonskih ladjah odplula v neznani smeri. Liangson in okoUco so zopet zasedle francoske čete. Ni še znano ali gre za nov japonsko indokitajski sporazum ali pa Japonci potrebujejo svojp volafltvo za operacije drugod. obsednega stanja na ozemlje cele Turčije. Izredno obsedno stanje ostane še naprej omejeno samo na evropski del Turčije in sicer na ozemlje okoli Dardanel in ob Marmarskem morju. Egipfski protest v Rimu zaradi bombnih napadov italijanskih letal na gosto obljudene naselbine Kairo, 3. dec. s. (Reuter). V parlamentu je sporočil snoči ministrski predsednik Husein Siri paša. da je vlada vložila pri italijanski vladi diplomatski protest zaradi bombnih napadov italijanskih letal na gosto obljudene egiptske naselbine. Ministrski predsednik je dejal, da bo v tej zadevi postopala egiptska vlada v smislu mednarodnih zakonov. Dalje je ministrski predsednik sporočil, da je bilo v dosedanjem poteku vojne v Egiptu skupno ubitih pri letalskih napadih 155 civilistov, 425 oseb pa je bilo ranjenih. E^ipt?ka vlada je organizirala sedaj poseben odbor, ki ima nalogo, da bolje organizira protiletalsko obrambo civilnega prebivalstva. Vlada je odobrila kredit 180.000 funtov za gradnjo novih zaklonišč proti letalskim napadom. Aktivnost angleških letal Kairo, 3. dec. s, (Reuter). V Adenu je bilo včeraj objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da so samo v preteklem mesecu angleški bombniki iz Adena izvedli 50 napadov na Eritrejo in Abesinijo. 30krat je bilo napadeno pristanišče Assab v Eritreji. Ponovno so angleška letala bombardirala tudi železniško progo Džibuti—Addis Abeba. Smatrajo, da bo zaradi teh napadov zelo otežkočen dovoz bencina italijanski vojski v Abesiniji in da bo zaradi tega prišla italijanska vojska tam kmalu v nevaren položaj. Vojna bo trajala še več let Kanadski ministrski predsednik o vojaškem položaju Anglije — Pomembni gospodarski ukrepi v Angliji Ottawa, 3. dec s, (Ass. Press). V govoru pred parlamento mje izjavil snoči ministrski predsednik Mackenzie King, da je vojaški položaj Anglije sedaj boljši nego ob zlomu Francije ah' kdajkoli pozneje. Mackenzie King je dejal dalje, da lahko samo angleška zmaga reši svet katastrofe in da angleški imperij nikdar ne bo priznal svojega poraza. Ministrski predsednik je opozoril, da bo vojna trajala Še več let in da je pričakovati, da se bo vojno področje na svetu še razširilo. Z vsem tem pa Anglija že v naprej računa. Finančni minister je sporočil, da je vlada v svrho zavarovanja valute prepovedala že z včerajšnjim dnem uvoz mnogih predmetov iz držav, ki leže izven angleškega imperija. Tako bo odslej zlasti omejen uvoz iz Zedinjenih držav v Kanado. Uvoz osebnih avtomobilov v Kanado je sedaj sploh prepovedan. Istočasno pa je vlada znižala carine za uvoz za razne vrste blaga iz Anglije. S tem hoče vlada dvigniti uvoz iz Anglije v Kanado. Petainova vlada se bo preselila v Versailles Vichyt 3. dec s. (Ass. Press) Iz kratkega uradnega poročila, ki pa je izdala snoči francoska vlada o bližnji instalaciji maršala Petaina kot šefa države v Versaiilesu. smatrajo, da se nameravata tako vlada, kakor tudi maršal Petain kot šef države preseliti iz Vichvja v zasedeno Francijo. Tajne radijske postaje na Norveškem OMo, 3. dec. AA. (Štefani.) Policija Je izvršila številne preiskave ob zapadni obali Norveške. Našla je mnogo tajnih radijskih postaj, ki so dajala poročila vojaškega značaja in so tako Angleži lahko bombar-diiali vojaške naprave. Aretiranih je bilo več oseb. Angleška naročila ladij v Ameriki New York, 3. dec. a. AA. (Tass). List »Post Meridianc piše, da je britanska komisija za nakup ladij končala svoj elaborat glede nakupov. Po tem elaboratu je proračunanih 400 milijonov dolarjev na leto za nakup v glavnem trgovinskih ladij. Gradnja teh ladij bi se morala pospešiti, da bo v teku prvega leta gotovih sto ladij. iChicago Trihunee piše, da je Velika Britanija kupila letos do konca oktobra v USA olioli 150 ladij. New York, 3. dec s. (Ass. Press) Ameriško finančno glasilo »VVallstreet Journal« poroča, da bo na željo Anglije ameriška ladjedelska industrija močno razširila svoj program. Pod vodstvom angleških ladijskih strokovnjakov bodo v Zedinjenih državah zgradili 360 novih trgovskih ladij za Anglijo v vrednosti 740 milijonov dolarjev. Angleški V jz v Ameriko VVashington, Z dec. s, (Ass, Press). Po uradnih podatkih so uvozile Zedinjene države v prvem letu vojne iz Anglije za 167 milijonov dolarjev blaga. Uvoz se je nasproti prejšnjemu letu po vrednosti dvignil za 20 milijonov dolarjev. Preprečena zarota mehiških komunistov Mexico City, 3. dec. AA. (Štefani.) Policija je vdrla v poslopje, kjer je sedež komunistov in je bil ob tej priliki ubit major Garcia Galedos, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo 75 oseb, in sicer so obtoženi, da so pripravljali zaroto proti predsedniku republike generalu Avili Camaco. Zarotniki so hoteli ubiti državnega poglavarja ob priliki bližnjih slovesnosti. Curih, 3. novembra. Beograd 10, Pariz 8.95. London 15.70, New York 431 Milan 21.725, Madrid 40, Berlin 172 50. Stockholm 102.75, Sofija 4.30. Bukarešta 2.15. 8 trun 3 daj.'ES zadnjikrat: Na prav svojevrsten način je v filmu prikazan dvig in propast velikopoteznega finančnika, ki BOGATAŠEVA USODA ga zapusti sreča v poslih SPD in ljubezni. — V glavnih vlogah: BasU Rathbone, Sigrid Curie, Viktor UNION Predstave ob 16., 19 in 21. uri! Mar La^Ien KINO — Tel. 22-21 I KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Errol Flvnn — Minam Hopkins, Sijajen ameriški film (Virginia City) »d zastavo svobode Predavanje SPD. Drugo predavanje v ciklusu predavanj o fotografiranju z barvnimi posnetki priredd Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v torek 10. decembra ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Tokrat bo predaval prof. Viktor Petkcvšek iz Maribora, ki je letos potoval iz Zrmanje pri Obrovcu do Kotoia in odtod dalje na vrhove gorske skupine DurmJtorja. Predavanje pod naslovom >Z jadranske obale na vrhove Durmitorja« bo spremljalo 140 izbranih barvnih diapozitivov. Predavanje bo nudilo mnogo zanimivega planincu in fotoamater ju. Boji v Albaniji se nadaljujejo Po atenskih poročilih je položaj za Grke ugoden — Podgradec med dvema topniškima ognjema — Nova italijanska ojaeenja Atene, 3. dec. a. (Atenska tel. ag.). Grški generalni slab Je objavil ponoči naslednje 37. vojno poročilo: Borbe na vsej fronti so se včeraj nadaljevale. Na levem krilu bojišča je sedaj važna cesta iz Santi Quarante v Argiro-kastron pod grškim ognjem. Pri Premeti ju so grške čete zasedle nove pozicije in zajele mnogo ujetnikov. Med drugim vojnim materialom so bili zaplenjeni tudi štirje sovražni topovi. Na planini Ostrovicl so grške čete z uspešnim napadom razpršile sovražne oddelke. Pri tem so zajele mnogo ujetnikov, tako častnikov kakor tudi vojakov. Severno od P od grad ca se boji nadaljujejo in potekajo za Grke ugodno. Angle&ka poročila Atene, 3. dec. s. (Reuter). Kakor je razvidno že iz grškega vojnega poročila, Grki kljub slabemu vremenu in ojačenemu italijanskemu odporu na vsem bojišču v Albaniji napredujejo. Iz grških uradnih krogov je bilo mogoče dobiti nekaj nadaljnjih informacij o položaju na bojišču. Tako javljajo, da so se Italijani umaknili v južno-zapađnem delu bojišča z vrhov gričevja, ki teče tik južno od ceste Delvinon Santa Quaranta. Italijani se skušajo na tem delu bojišč držati uti-jenlh postojank in naravnih utrdb, na katere se umikajo. Pri Pcdgradcu se nadaljujejo boji v goratem predelu severnozapadno od mesta. Tam se ponekod še drže italijanski oddelki, ki jih grške čete skušajo pregnati z njihovih položajev. Grki takoj sproti utrjujejo vsako novo postojanko, ki jo zavzamejo, da se zavarujejo proti možnosti italijanskega protinapada. Zaradi slpbocrn vremena nI bilo večjih ofenzivnih akcij letalstva ne na eni. ne na drugi strani. Ameriška poročila Atene. 3. dec. s. (Ass. Press). Po gorovju na vsej grško italijanski fronti je zapadel sneg. Na se verno vzhodnem delu bojišča leži sneg pol metra visoko. Gorske poti so zato postale težko porehodne in vojaške operacije so zelo otežkočene. Z južnozapadnega dela bojišča poročajo, da Grki ogrožajo sedaj tudi že pristanišče Santa Quaranta. Italijanske čete so se umaknile na višine južno mesta Delvinon. V srednjem delu bojišča so Grki prodrli dalje po dolini reke Aus. Grška vojska je zasedla vrh Polita Politana. Italijani so se pri Premeti Ju umaknili v gorovje sever-novzhodno od mesta. Pri Podrradcu branijo Italijani nekaj po.srto-'ank na planini M opra, severnozapadno od mesta. Stanje na severni fronti Ohrid, 3. dec. e. Na severni grško-itali-janski fronti v področju okrog Podriradca se nadaljujejo srditi boji. V teh bojih pa zaradi slabega vremen* letalstvo že tri dni ne sodeluje. Pač pa je aktivno težko topništvo, ki strelja brez prestanka. Megla pokriva vse ozemlje Zaradi tega edinice ene in druge strani ne morejo napredovati Na potek operacij vpliva hladna burja. Sedanje stanje na sevenv fronti je naslednje: Grki dr/e Korico z vso oko^co, nato predel med Prespansk;m ;n Ohridskim jezerom poleg naše meje do samostana sv. Nauma Gr:ke čete so prodrle se naprej v dolino reke Cerove do podnožja Suhe vode. Italijani dr/e vso oral--, Ohridskega jezera severno od Pcd^radca Njihove čete so utrjene 3 km od Podgradca na pobočjih pogorja Kamije Pc-d^radec je med dvema topni "kima ognjema. Kolikor se vreme ne izboljša in ne pride do novih večjih borb na tem odseku fronte, v krajšem času ni pričakovat- pomembnejše spremembe. Bitolj, 3. dec. e. Na rtalijansko-grški fronti v okolici Podgradca se v teku včerajšnjega dne ni zgodilo nič posebnega. Grki in Italijani se utrjujejo na novih položajih. Topniško streljanje se je ves dan ponavljalo, vendar ni bilo tako močno kakor prejšnje dni. I tal i jai.?*ko topništvo močno bombardira grške postojanke okrog Podgradca. grško pa italijanske položaje na Mokn. Oblačno vreme ovira točne streljanje z ene in druge strani. Na tem odseku je fronta na črti Momolište-Bertova-Dragošaki m se širi dalje. Včeraj je italijansko letalstvo kljub oblačnemu vremenu bombardiralo vojaška skladišča v Korici, prav tako pa tudi cesto Konca-Podgradeč in je oviralo preskrbe grških čet. Dje\'djelija. 3 dec. e. \ *eku včerajšnjega dne se ni slišalo strelrjanja z grško-itali-janske fronte. Po vesteh iz Grčije pa so se kljub neugodnemu vremenu včeraj zjutraj nadaljevale operacije. Po sk!epu grškega prometnega ministra je bila od predvčerajšnj m dalje vzpostavljena redna postna zveza s Korico. Atene, 3. dec. s. lAtenska tel. ag.). Uradno poročajo, da so Grki v bojih za Pod°radec zaplenili med drugim 8 italijanskih topov, 50 strojnic ln mnogo drugega vojnega -riateriala. Snežni viharji na fronti Atene, 3. dec. e. Po padcu Podgradca smatrajo v grških vojaških krogih, da je položaj grških čet povoljen, Čeprav je najvažnejši odsek operacij južna Albanija. List »Proja^ poudarja, da je zaradi hribovitega terena italijanska obramba olaj-gana in da grške čete napredujejo z največjimi težavami. Z vseh strani fronte javljajo o velikih zametih. Snežni viharji se Sirijo od severne Albanije preko vse fronte in ovirajo letalske operacije. List tudi javlja, da so na vseh. delih fronte prispela Italijanom na pomoč nova oja-čenja. Po mnenju lista so bile od začetka vojne iz bojev izločene že tri italijanske divizije. Grški talci Atene, 3. dec. s. (Ass. Press). Po uradnih grških informacijah so Italijani iz mesta Filiates v Epiru, ki je bilo ob začetku vojne nekaj Časa zasedeno po italijanski vojski, po svojem umiku odvedli s seboj 18 uglednih Grkov, med njimi zdravnika, lekarnarje, trgovce in učitelje. Usoda vseh odvedencev je neznana. Kr£ ponovno bombardiran Aten**, 3. dec. s. (Atenska tel. ag.). Grško notranje ministrstvo javlja, da so Italijanska letala včeraj zopet bombardirala mesto Krf. Bombe so poškodovale več hiš in neka cerkev je bila porušena. Rešena posadka angleškega bombnika Atene, 3. dec. s. (Reuter). Posadka nekega angleškega bombnega letala, ki je bilo pri napadu na neko albansko luko sestreljeno, se je sedaj po več dneh srečno vrnila v Grčijo. Letalo je bilo tako težko poškodovano, da je moralo zasilno pristati na nekem majhnem grškem otoku v Jonskem morju. Po dolgi vožnji v malem ribiškem čolnu je končno posadka dospela do grške obale. Angleški poročevalec o prvih bolih v Grčiji Atene. 3. dec. s. (Reuter). Posebni Reu-terjev poročevalec na bojišču pri Korici javlja, da so postojanke, ki jih sedaj zavzema grška vojska, mnogo ugodnejše od onih. na katerih so bili Grki ob izbruhu vojne. Poročevalec javlja dalje nekaj podrobnosti, pod kakšnimi okoliščinami so se ob izbruhu vojne pričele med Grki in Italijani sovražnosti. Grške obmejne položaje pred Korico je tedaj čuval en sam polk. Ob 6. zjutraj, ko je prejela grška vojska povelje, naj bo pripravljena za napad se r i zgodilo nič. Šele 5 ur pozneje sredi dneva so opazili Grki v dolini pod svojimi postojankami italijansko vojaško kolono, ki se je brez kritja polagoma pomikala proti meji. Grki so otvorili ogenj in so vso kolono uničili. Nekaj časa pozneje so italijanski bombniki bombardirali grške postojanke, t-^da vse bombe so padale po 50C m daleč od *cilja in niso povzročile škode. Drugega dne so Italijani izvedli prvi napad z močnim oddelkom, v katerem je bilo tudi več tankov. Grki so se morali nekoliko umakniti. Z edinim protitankovskim topom, ki jim je bil na razpolago so uničili pet italijanskih tankov Nato :e grške položaje na nekem griču napad!a italijanska pehota. Prvi oddelek, ki je prešel v napad, je bil popolnoma uničen. Ostalo vojaštvo tega bataljona se je predalo, razen 20 miličnikov, ki so se borili junaško do zadnjega in so vsi padli v boju Poročevalec pravi, da so se v pričakovanju močnejšega italijanskega napada Grki nato sami umaknili na utrjene postojanke nekoliko za mejo. Ko pa italijanskega napada več dni ni bilo, so poslali svoje izvidnice na albansko ozemlje. Izvidnice so ugotovile, da italijanski položaji tam sploh niso branjeni. Tedaj so Grki izvedli proti sunek in so napredovali naiprej 4 km v albansko ozemlje. En sam grški vojak je bil pri tem ranjen od eksplozije pasti, ki so jih položili Italijani. Grška pehota je nato zajedla neko postojanko itailjanskega topništva. Zažigalfte bo Dočim je bila v Londonu mirna noč, sta doživeli dve mesti v zapadni Angliji hud napad London, 3. dec. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Snoči kmalu po nastopu mraka so sovražni bombniki napadli neko mesto v zapadni Angliji. Napad se je v dokaj velikem obsegu nadaljeval do tik pred polnočjo. V mestu je bilo povzročenih več požarov, škoda na hišah, javnih in poslovnih zgradbah je znatna. Nekaj oseb v mestu je bilo ubitih, oziroma ranjenih, toda po dosedanjih podatkih število človeških žrtev ni veliko. V prvem delu noči so bile vrjjene bombe tudi na vzhodno Anglijo, južni Wales in nekaj drugih točk v Angliji. Povsod je bila povzročena le majhna škoda in človeških žrtev je malo, čeravno je bilo nekaj oseb ubitih. Naknadno je ugotovljeno, da je bilo v včerajšnjih letalskih bitkah izgubljeno eno angleško lovsko letalo. Pilot se je rešil. Dve sovražni letali sta bili včeraj nad Anglijo sertreljenl. London, 3. dec. s. (Reuter). Preteklo noč so glavni sovražni napadi veljali zapadni Angliji, predvsem dvema mestoma na jugozapadu. Eno izmed teh mest je bilo v zadnjem času ponovno napadeno od sovražnih letal. Tudi preteklo noč je trajal napad na mesto več ur. Največ škode so povzročile zažigalne bombe, ki so zanetile mnogo požarov. Tako je zajel požar tudi neko otroško bolnišnico, toda žrtev med bolniki ni bilo. Poskus napada na drugo mesto je protiletalsko topništvo z močnim zapornim ognjem skoro popolnoma preprečilo. London je Imel zopet popolnoma mirno noč. Tudi drugod v Angliji, kjer so bili iz-le in tudi letalskega alarma ni bilo vso noč. Tudi drgod v Angliji, kjer so bili izvedeni napadi v manjšem obsegu, je nastopil v drugem delu noči popoln mir in od nikoder ne poročajo o poznejših letalskih napadih. Nemško poročilo Berlin, 3. dec. AA. (DNB). Močni oddelki nemškega letalstva so v pretekli noči Ln zgodaj zjutraj opravili polete v smeri proti važnim vojnim ciljem, zlasti pa v smeri proti Bristoln, ki je že bil težko poškodovan. Tako bi letala dokončala bvo-je delo pri rušenju in razdiranju industrijskih in pristaniških naprav, kakor so to storila v Coventrvju in Southamptonu. Bombardiranje Southamptona London, 3. dec. s. (Reuter). Notranje ministrstvo javlja, da znaša skupno število smrtnih žrtev ln težko ranjenih pri napadih na Southampton v nočeh na nedeljo tn ponedeljek samo 370. Amsterdam, 3. decembra. AA. (DNB). O bombardiranju Southamptona je angleški radio dodatno objavil, da so poleg predmestij bombe napravile veliko škodo tudi v poslovnih središčih. Na mnogih krajih v mestu so bile prekinjene plinske, vodovodne in električne napeljave. Pri tem je bilo ugotovljeno, da kljub silnemu napadu število žrtev med civilnim prebivalstvom ni bilo veliko. Po zadnjih poročilih pa je Število ubitih narastlo na 370. San SebastLan, 3. dec. AA. (Štefani). Poročila iz Londona dokazujejo, da je bombardiranje Southarnptoua, ki je trajalo dve noči, po svoji gilcvitosU prekosilo ne samo obseg ampak tudi učinkovitost bombardi- ranja v Coventrvju. VTelegraph«, glasilo angleške propagande, je včeraj priznalo, da je škoda v sred'šču mesta in v dveh predmestjih ogromna. Poročilo ameriških vojaških opazovalcev Washington, 3. dec. s. »E\change Tele-gnaph« javlja, da sta ameriškemu generalnemu štabu podala tajno poročilo o rezultatih nočnih bombnih napadov dva posebna ameriška vojaška opazovalca, ki sta se pravkar vrnila iz Anglije. Poročilo se nanaša predvsem na udejstvovanje protiletalske obrambe ponoči, tako zlasti uporabe lovskih letal, dalje načina ugotovitve, da se bližajo sovražna letala ter možnosti povečanja vidnosti ponoči Potopljen angleški rušilec London, 3. dec. s. (Reuter). Admiraliteta javlja, da se je angleški rušilec Steadv (905 ton) potopil. Ladja se je v slabem vremenu zaletela ob obalo škotske ter je bila pri tem izgubljena. Pet članov posadke je utonilo. Steadv je bil eden najstarejših angleških rušil cev. Irska pripravljenost za vsak slučaj Amsterdam, 3. dec. AA. (DNB.) Kakor poroča irski radio, je de Valera v svojem govoru v Waterfordu izjavil, da preživlja Irska zelo nevarne čase in da je zato treba storiti vse za njeno obrambo. D*1 Valera je rekel, da pričakuje, da bodo mladeniči od 20. do 25. leta starosti pristopili h krajevnim obrambnim četam. Rekel je še, da mora biti Irska pripravljena ne samo vojaško, temveč tudi gospodarsko. S potrebščinami je treba zelo šte-diti in vsako najmanjšo ped zemlje je treba obdelati in posejati. Pripravljeni moramo MU za vsak primer, je ob koncu izjavil de Valera, Železniška nesreča pri Brežicah Brežice, 3. decembra. Tovorni vlak. ki prihaja Iz Zagreba, je pri pasiranju železniške postaje Blance davi ob 6.13 zaradi premaknjene kretnice skočil s tira. Prevrnilo se je osem vagonov, fitirje so popolnoma razbiti, ostali pa močno poškodovani. Med njimi sta tudi dva nabiralna vagona. Nesreča se je zgodila med 677.300 in 677.400 km. človeških žrtev ni bilo. pač pa je oviran železniški promet, ki se sedaj vrši s prestopanjem. Zaradi te nesreče je imel današnji dopoldanski beograjski brzi vlak znatno zamudo. Z Jesenic — Proslava zedinj«*nja. Na državni praznik ao bile vse Jesenice v zastavah. Povsod je prevladovalo praznično razpoloženje. Dopoldne je bila v župni cerkvi slovesna služba božla. ki so se je v ve'ik^m številu udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, mestne občine, KI D, dolge vrste gasilcev, rezervni oficirji. Sokoli v civilu, koroški borci, učitelstvo, Šolska mladina ter zastopniki in člani mnogih narodnih, kulturnih in stanovskih društev ter organizacij. $\£c*ivec svete* otrobom sliši Sles&e • • Ljubljena. 3 decembra Na današnji dan pted NG leti se je rodil v kmečki hiši v Vrbi na Gorenjskem France Prešeren, po domače Ribičev Fren-ce. \a ta dan se je rodil slovenski pesniški genij, ki mu je bilo usojeno prehoditi tinjevo pot velikegr duhovnega ustvarjalca Ni bil prvi otrok Ribičev, a bil je prvi Ribičev sin in prvi slovanski sin, ki je v duho\~ni borbi zmagat najprej nad seboj, potem nad domačimi tekmovalci in končno nad prvaki tedanje eviopske duhovne elite ter se uvrstil zmagosla\ no s svojo genialno poezijo med velike t\-Grče evropske književnosti. Tuko /e prehodil pot in izvojeval zmago, kakršno mcie izvoevati samo izrazit gen/;. Drobna je knjiga »Poezij*, ki predstavlja slovenskemu narodu in vsemu kulturnemu svetu duhovno zapuščino Ribiče\e-ga Frenceta, a nam Slovencem je pesnik z njo postavil tenielj za našo duhovno rast. Pojavil se je kako- zvezda vodnica nad našim nbzor jem it, nam pokazal pot v bodočrmst j ako te zabteste> da so ostali v njegovi senci v**' oko/, njega za dolga desetletja In še \edr.o nam sveti njegov genij in Se vedno nas očrevi. Svettl nam bo in nas (jgreval dokler bodo hodili po tej zemlji sinovi in hcete slovenskega naroda. Debele knjige so bile že napisane o drobnih Prešernovi! »Poe zitoda čim bolj ga gledamo od bhzv n gs skušamo doumeti do zadnjih vzt: kov in pra\zrokov, 'em večfi m tem zagonetne jšt nam je Taki so vsi geniji Pojavijo se in so potomcem uganka a nrih leč Tvei n% široko in globok r. in ketže vser- pot i bodočnost. Premagali bili sosedje vajeni, da delavca Rudolfa Kalana, 39let-nega postavnega fanta tudi po več dn: ni bilo na spre^lea. Ka:an je hodil svoja pota in tudi tedaj, ko so ga videli zadnjič živega, jc pravil, da gre v Selca, kar pa ni bilo res. Nesrečni obupanec se je na podstrešju doma svoje sestre Marije, ki služi neki_- v Ljubljani, obesil. Na mrtveca so čist«/ - 'učajno naleteli otroci sos dov. ki so sicer prinašali Kalanu hrano. Sosedje so bili namreč toliko dobri, tla so od časa do časa pomagali Kalanu s hrano. Nesrečnega mladeniča so sku:ali oživeti, vendar brez uspeha. V zadnjem času je bil Kalan brez vfakega premoženja, tako rekoč na cesti, čeprav je prejel Še pred dobrimi desetimi leti premo-ženje, vredno nad 100.000 din. Kalanu ni b;!o za umno gospodar Upropastil ga je alkohol. Odprodaja! je kos za kosom, imetje je kopnelo, dokler ni prišel ob vse. Stanoval je od časa do časa v stanovanju svoje sestre, navezan na pomoč dobrih ljudi. Njegovo bivališče je bilo več ko borno. Preje! je menda se pred dobrimi 14 dnevi iz Ljubljane tisoč dinarjev, pa niso imeli obstanka pri njem. Očitno obupan nad svojim zavoženim življenjem je obračunal končno sam s seboj. KINO MOSTE Danes, jutri in v četrtek ob 20. ur pikanten velefllm prekrasnih žena POLUDEVICE Maria Bell — Jean Prevost GUNGA-DIN Viktor Mac Laglen, Douglas Fair-banks, Garry G ran t Prejšnje tedne smo opozarjali na revne dijake, ki študirajo v Ljubljani, ter trkali na plemenita srca, da bi jim pomagali po s\*ojih močeh. Javnosti je treba izreči priznanje, da ni ostala gluha, kar se ni le pokazalo pri novinarski nabiralni akciji, temveč tudi na nedeljskem novinarskem koncertu, vendar pa nas ni nihče tako prijetno presenetil kakoi reven btvši dijak, ki se je oglasil v našem uredništvu. Bilo je precej hladne, dijak nr. >e prišel v uredništvo brez suknje in klobuka ter bojazljivo potrkal na vrata Vislih ?mo. da je prišel prosit podpore, a je nekako sramežljivo povedal, da je pripravi ten poučevati brezplačno dva revna dijaka prvih razredov realne gimnazije češ sedaj je nezaposlen in bi rad čas koristno zrabil, dokler ga ne pokličejo k \-ojakom. Dejal je, da je bil sam reven dijak ter da p'*iv dobro ve, kako hudo }e študirati v revščini. Dobrotnik je absolvent trgovske šole in njegov na-lov hranimo v uredniitvu. Štev. 2/7 >SLOVENSKI NAROD«, tare* S. decembra 1940. Btran 3 DNEVNE VESTI — Promet na Hftki progi obnovljen. Po napornem delu so v nedeljo zopet obnovili promet na liSki progi, da je Split dobil svezo z zaledjem. Burja je nanesla na progo velike zamete snega in zaposliti so morali številno delavstvo. Mnogo dela so imeli tudi, da so spravili na progi delno iztirjen in zameten tovorni vlak. — Iz Splita poročajo o številnih nesrečah na morju, ki jih je povzročila orkanska burja v noci od sobote na nedeljo. Tako je bilo poškodovanih precej jadrnic. Ponesrečila se je tudi italijanska ladja >Capo d'Istfia«. Bila je na poti iz Albanije v Trst. Neurje jo je presenetilo v bližini otoka Ugljana. — Slovensko prosvetno društvo »N'arod-ni dom« v Zagrebu vabi na Miklavževo, ki ga priredi v soboto 7. t. m. v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19/H. Darila se sprejem, jo v petek 6. t, m. od 18. do 20. in v soboto 7. t. m. od 15. do 20. — V četrtek 5. t. m. ob 17. bo otroško Miklavževo. Darila se sprejemajo v sredo 4. t. m_ od 16. do 20. in v četrtek 5. t. m. od 15. do 17. — Vse zagrebške Slovence opozarjamo na bogato društveno knjižnico, ki posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ter vsako nedeljo od 11. do 12. — Uvožen cel<>Tni kontingent bombažne prejo iz. Italije. Razmere v naši tekstilni industriji so se začele normalizirati odkar je zopet nekoliko bolje urejen uvoz surovin. Septembra in oktobra so uvozili bombažne preje na račun periode julij-septem-her še zelo malo. Sele po uveljavitvi uredbe o kontroli uvoza tekstilnih sirovin je izdala direkcija za zunanjo trgovino večje število uvoznih dovoljenj. Od tega kontingenta ni bilo uvoženo še okrog pol milijona kg surovin. Do zastoja je piislo zaracii ti ker ni bil dosežen sporazum z za-stopn ki tekstilne industrije. V zvezi s tem p<.r , jo, da indrustrijci ne bodo hotk skleniti sporazum in pristojna italijanska ustanova namerava ponuditi blago Priza-du. Kar se tiče cen bombažnega prediva za zadnje trimesečje, sporočajo, da italijanske ustanove pričakujejo predlog od naših ustanov, da bi se lahko začela pogajanja. — Letos smo pHdeiaii za 38 odstotkov več krompirja kakor lani Lani je bilo zasajeno s krompirjem 269.5S6 ha, izkopanega pa je bilo krompirja na površini 263.170 ha. Pridelanega je bilo 13.8 milijona stotov krompirja, ali 52.10 stotov na ha. Po najnovejših podatkih je bilo letos zas jonega krompirja na površini 272.795 ha in po sedanjih cenitvah ga je bilo pridelanega povr rečno na hektar nad 80 stotov. Računati pa smemo, da znaša pridelek najmanj okrog 70 metrskih ste tov na ha. Potemtakem je bilo letos pridelanega 19J. milijona stotov krompirja, to se pravi, da je bila letošnja letina rekordna v zadnjih 10 letih. Doslej je bila najboljša leii-na leta 1934, ko je znašala 18.4 milijona stolov. letošnja letina je bila torej za 3S ©ost. boljša od lanske. Zaracii tega je po-px>lnoma neupravičena bojazen, da bo začelo primanjkovati krompirja, kakor je bilo tudi neupravičeno navijanje cen. — - Pred Izdajo uredbe o Izvozu rjavega premoga. Zdaj potrjujejo iz Beograda vest, da je v i avnateljstvu za zunanjo trgovino izielm osnutek uredbe o izvozu rjavega premoga in lignita. Uredba bo Objavljena nrjbrže že v tem tednu. Doslej so izvažali premog le po predpisih, ki so bili določeni za vsak primer posebej. — Polr°šnja premoga v državi zelo porasla. Produkcija pa tuH poraba premoga je letos v naši državi mnogo večja kakor lani. V prvih 10 mesecih letos je znašala produkcija premega 1,200.000 ton več kakor lani v enakem razdobju. Po najnovejših podatkih je tudi ugotovljeno, da je zelo po i asi a poraba. Predvsem porabijo železnice mnego več domačega premoga kakor lani in sieer približno četrtino ali 400.000 U n F leta so nase železnice uporabljale v veliki meri uvoženi premog iz KVmoije in Bolgarije, železnice porabijo j več premoga zaradi znatno povečanega tovornega prometa. Tako se je to-v. ni promet v prvih 9 mesecih tega leta povečal za 149.304 vagone ali za 11.3«/©. Povečala se je tudi poraba premoga v industriji. Nekatera industrijska podjetja porabijo letos premoga celo 150 do 200'Vo ve^ kakor lani. — Del.»gacjja naše tekstilne Industrije odpotuje v Rusijo. P.ihodnji teden odpotuje v Rusijo delegacija naše tekstilne industrije za: adi nakupa bombaža. To potovanje je bilo že nekajkrat odgođeno. V de-legaKjo so določeni naslednji gospodje: Paviović. Sire in pišer. — Uredba o izvozu rjavega premoga in lignita, v direkciji za zunanjo trgovino je izdelaj i snutek uredbe o nadzorstvu nad iz »zom r; Lvega premoga in lignita. Izvoz premoga iz nase države deslej ni bil urejen in urejevali so ga le od primera do pri era. Nova uredba bo baje objavljena že prihodnji teden. — Pocenitev me% v Zi grebu. Urad za nadzorstvo cen je predpisal pocenitev svežega in suhega mesa v Zagrebu za 1 do 2 din ori kg. Nove cene so stopile takoj v veljavo. — Italijanska ladja najedla v ostju Neretve. V usti u Neretve ie v četrtek nasedla italijanska ladja »Asseria« iz Reke. Ladja ie plula iz Metkovića s tovorom 450 ton stavbnega lesa. Ladia ni poškodovana in ie uoanie. da io bodo kmalu rešili. — Milijon din za žrtve poplav. Vlada ie skleiVIa da bo izplačala miliion din žrtvam zadniih poplav v južnih pokrajinah. — Velika podražitev sardel. Zadnie ^a- ?o izvajajo velike ko!ičine rib Dreko Sušaka v Italijo. Sardele so dosegle posebno visoko ceno. V četrtek so lih nrodilali 00 12 din k a v prodaji na debelo. Predlanskim so V- sardele do 3 di 3.50 din. — Markiranje divjačine v znanstveno namene v dvornih lovttčlh. Uprava dvorcih lovišč v Beogradu je markirala v svojih revirjih ustrezajoča število koristne dlakaste in pernato divjačine z alumini-jBStimi r>rstani odnr^sno markicami z napisom »Uprava Dvora Beograd«, medtem ko je di^ jačina v dvornem lovišču Belie markirana z markcami z napisom Dvorsko lovište Belie*. Vsak prstan in vsaka markica :ma razen napisa tudi svojo številko To markiranje Hvjačlne je bilo izvršeno -aradi toga. da bi se ugotovilo kretanje divjačine. Vsako, ki bj đfvjaOno, markb-ano s prednjo omako ustrelil, ujel ali na dnie OB&a našel io oapTOiea, da pošlje te značke upravi dVC Uh lovi" \ Beogradu ter da točno javi, Kje m kdaj je bila žival z odposlf-.o značko najdena, ustreljena odnosno ujeta. Stroške za odpremo značk bo uprava dvornih lov1*c v Beogradu drage volje povrnila. — Splitska tovarna cementa je včeraj ustavila iieio. Poročali smo, da je splitska tovarna cementa odpovedala svojemu delavstvu delo na 14 dni, in odpuščenih je bilo 700 delavcev. Včeraj je odpoved stopila v veljavo. Do odpusta delavcev j« prišlo zaradi ustavitve izvoza cementa in zaradi manjše porabe v državi. Tovarna ima v svojih skladiščih okrog 3000 vagonov cementa. — Nesreče. Posestnikova žena Ana Mel-flr Iz Zelimljega je padla doma z lestve ln si zlomila več reber. — Posestnika Petra Mavsarja iz Sp. Gorij pri Bledu je v hlevu brcnil konj v glavo in ga hudo poškodoval. — 81etnemu Jakobu Odarju iz Starih Fužin je iz sole domov grede vrgel tovariš v oko oster kos lesa Poškoaba je težka in bo deCek najbrže ob oko. — V Kranju Je padla s kolesa 301etna tovarniška delavka. Angela čimžar in si zlomila, desno nogo. — V bolnišnico so prepeljali ponoči tudi 441etnega poklicnega gasilca Ivana Kocjana ki se je ponesrečil pri gašenju požara na Vodnikovi cesti. Padel je skozi razkopani strop in se pobil po vsem telesu. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo pretežno jasno ir. stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumboru 11, v Splitu 10, v Dubrovniku 9. v Žirju 6, na Visu 5. v Zagrebu 3, v Beogradu 2, v Ljubljani in Sarajevu 1, v Mariboru —7.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.7. temperatura je znašala -7.0, na aerodromu —10, v Mariboru —12. Iz Ltabliane — Zvišanje pokojnin upokojencem tobačnih tovarn, po obvestilu iz Beograda bodo zvišane pokojnine vsem upokojencem tobačnih tovarn. V ta namen se bodo upokojenci v Ljubljani sestali 4. decembra ob 16 30 »pri Vrhničanu« nasproti tobačne tovarne. Na tem sestanku bodo upokojenci podrobno poučeni o zvišanju pokojnin, kakor tudi delavci o zvišanju plač glede na naraščanje draginje. —lj Smrtna ko^a. V splošni bolnišnici je po daljšem bolehanju umr] zaradi osiab-ljonja srca g. Adolf Rabič, dolgoletni faktor Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Pokojnik je bi! po reoru z Gorenjskega in se je izučil tiskarske stroke v bivši Bamber-govi tiskarni v Ljubljani. V črni umetnosti se je izpopolnjeval tudi v tujini, po svetovni vojni pa je služboval kot korektor in faktor v Delniški tiskanu, kasneje v Jugoslovanski in nazadnje v Učiteljski tiskarni. Pogreb pokojnika, ki ni bil priljubljen samo med svojimi poklicnimi tovariši, marveč med širokim krogom znancev bo jutri 00 15. izpred mrliške veže spl:Sne bolnišnico na pokopališče na Viču. Pokojnemu bedi ohranjen lerp sponrn, žalujoči sopiogi. <: 1 ter sorodnikom pa naše iskreno sožalje! lj— »Gledališče mladih« v Ljubljani bo vprizoriio v prvi polovici decembra L?-skovčevo dramo -»Dva bre ova«. Delo pripravlja gosp. Zvonimir Sintič. abso ven1, dramske šole v Pragi. —lj Vso prodajalce In pro!7va:alcf» mil 1 opozarja mestni ap: ovizce;jcki oddelek, naj mu najkasneje do 6. decembra prji-vijo vse svoje zalege mila, natančne količino in vrste mila, obenem pa naj zaprosijo za dovoljenje za nadaljnjo prodajo zalog mila. ki se ga po naredbi ministrstva za trgovino ne sme več dajati v promet. Opozarjamo tudi. da določa ta uredba občutne globe do 100000 din in ?aporoe ka-sni do 6 mesecev. —lj Za na£o deco. V četrtek 5. t. m. bo v drami prva letošnja uprizoritev mladinske igre ^Snogulčica-r v stih.h in priredbi Pavla Golie. z Levarjevo. Janom in Miro Danilovo v glavnih vlogah. Icrro bo obiskal tudi sv. Miklavž s številnim m lepim spremstvom ter bo razde-il med otroke darila, ki bodo prispela pravočasno, v sredo 4. t. m. in četrtek 5. t. m. dopoldne v dramo k vratarju, opremljena z natančnim naslovom oh darova ne a. Starše in mladino opozarjamo, da letos sv. Miklavž ne bo nagovarjal posameznih otrok, temveč jim bo samo razdelil darila. Okoličane in obiskovalce s podeželja prosimo, naj si pravočasno pismeno ali telefonično (46—11) zagotovijo vstopnice. — Sv. Miklavž naproša obenem gg. trgovce, ki prodajajo slaščice, pecivo, šolske potrebščine itd., naj prispevajo daidda za tiste otroke v gledališču, za katere bo sv. Miklavžu zmanjkalo daril. Za darove, ki jih bodo z navedbo tvrdk poslali do četrtka opoldne v dramo k vratarju, ae bo sv. Miklavž darovalcem na odru med predstavo še posebej zahvalil. —11 NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —I j Zaščitna šola mestnega poglavarstva v Ljubljani je v soboto zaključila svojo četrto serijo tečajev za zaščitne ekipe. V prvih štirih tednih svojega dela je izobrazila našim industrijskim podjetjem 100 obveznikov pasivne zaščite za zdravstveno-kemično službo in prav tako 100 obveznikov- za gasilsko-tehnično službo. V teku je tudi zdravstveno-kemični tečaj v tobačni tovarni, ki ga poseča 41 tečajnikov. Istočasno se pripravljajo tečaji za hišno zaščito v najožjem pomenu besede (industrijska zaščita je namreč samo de! hišne značite), kjer bo dobilo potrebn3 navodila in pouk za primer potrebe nad 6000 obveznikov, nadalje tečaji za obratne odbore industrijskih podjetij, tečaj za poveljnike javnih zaščitnih gasilskih ekip itd. Ker bo vse to izvršeno, če ne bo prehudih zaprek, še v teku letošnje zime. je razumljivo, da ima zaščitni urad. pod Čigar okriljem šola deluje, polno dela. Pretekli četrtek in petek si je delo zaščitnega urada in šole ogledalo odposlanstvo higienskega, zavoda iz Skoplja. ki organizira v Skoplju pasivno obrambo. Funkcionarji zaščitnega urada so jim razkazal! vse doslej opravljeno delo. Ogledali so si zaščitna dela tehničnega značaja, kjer so jim zlasti imponirala zaklonišča pod Gradom, obveščevalne naprave; razložena jim je bila organizacija vsega zaščitnega dela v našem mestu in naposled tudi delovanje zaščitne šole. Presenečeni so bili nad dobro založenimi in urejenimi skladišči zaščitnega materiala, zlasti še. ker je vse to veliko delo bilo opravljeno z razmeroma izredno majhnimi stroški. Po njih lastni izjavi shiži danes zaščitni umđ z zaščitno šolo kot vzor ostalim mestom v naši državi. Omeniti moram«, da so predstavniki higienskega zavoda v Skoplju. namreč načelnica kemijskoga oddelka in odseka zračne odbrane ga. Radmila Ivanovič, zdravnica ga. ar. Milica Dinić-MiljaJcović in inž. Branko Potic absolventi specialnih tečajev v vojno-higlenskem zavodu v Beogradu ln O bili-čevu. —lj Požar v &i*kt Nekoliko pred 1. ponoći so bili mestni gasilci nujno pozvani na Vodnikovo cesto v Šiško, kjer je izbruhnil požar v poslopju Laaanove gostilne. V podstrešni sobici nad salonom, kjer stanujejo krosnjarji, se je ponoči vnel od zakurjenega štedilnika leseni tlak. Ogenj je kmalu z^ijei še druge lesene predmete v sobi in prežgal tudi stiop, ki so ga morali gasilci razkopati. Ogenj je bil pogašen že v teku dobre pol ure in ni povzročil večje škode. —lj ZIMSKO PERILO KuruiCmk Nebotičnik —lj V Ljubljani so umrli Od 22. novembra do 28. novembra: Potcrč Martin, 53 let, stavbni polirt Zvezna ul. 5 Jure Anton, 52 let. žel. sprevodnik, t . ovdanska c. 9; Jenko Katarina. 48 let, kuharica, Go-rupova ul. 9; Pojškruh Adolf, 32 let, ključ, pomočnik. Stozioe 86; Se lan Apoloni ja, 77 let. vdova mest. uslužbenca. Poljanski nasip 14; Skuhala Ludvik. 60 let, inž. major v pok.. Snežniška ul. 12; Božič Ljudmila roj. Hiršman, 32 let, uradnica ^-Jutra«, žena narednika pilota. Hrenova ulica 14; Adamič Vekoslav, 55 let, trgovec in poročnik v p., Sv. Petra c 31; Potocar Martin. 53 let. narednik vodnik v p.. Go-sposvetska c. 14; Rozina Avgust. 5S let. delavec, Kovaška ul. 7, Dravi je; Gorjanc Karol, 69 let, poštni poduradnik v p., Kongresni trg 2; Mathian Ivan, 77 let, tovarnar, Dreni kova ul. 31. V ljubljanski bolnici so umrli: žohar Ivana roj. Pavšek. 47 let, zasebnica, Grajska pl. 1; Lebeničnik Franc. 66 let, preužitkar, Zajasovnik 25 pri Motniku: Merjasec Ivan, 41 let, miz. pomočnik. Celovška c. 63; Vargek Nikola. 47 let, delavec, Vilharjeva c. baraka; Gu-zelj Jože. 5 dni. sin dciinarlce, škofja Loka; Žabic Marija, 60 let, žena posestnika. Vrhnika. Vilfan Marija, 53 let. žena mlinarja, Roževina 26 pri Tržiču; Za^ar Frančiška roj. Deračin, 56 let, zasebnica. Rožna dolina, C. II-5a: elemente Jože. 32 let. orodničarski mojster, Stožice 133; žgajnar Anton, 48 let, mes. pomočnik. Domžalska c. 4; Moith Justin, 2 meseca, sin čevlj. pomočnika, Podgorje 112 pri Kamniku; Tan-šek Milena, 6 tednov, hči služkinje, r5ixg 20; Seči Anton, 32 let, delavec, Uršičeva leka 9, obč. Gančani pri Dolnji Lendavi; Jelinčič Ljubo, 29 let, elektromonter. Sv. Jakoba trg 5; Kožuh Stanislava, 7 mesecev, hči žel. zaviraea, Zeleznikarjeva ul. 28: Miškulin Tomo. 65 let, krošnja r, Vodnikova c. 17; dr. ŠtcindI Viljem, 39 let, zdravnik. Maurerjeva ulica 18. —-j Drevi ob 19. velik zabavni bmeov-ski večer. Zbirališče pred Daj-Damom. —lj Darujte praktično! Najlepše darilo za vsako roko, je >Ji'.£Opatenti otrokOrn sponx*amo, da se oglasim s spremstvom danes in jutri ob 17. v palači Bata. Vaš dobri »v. Miklavž. 518—n —lj Pečen puran in vino Hamburger, gostima l^ovSin. 517—n ffce(etnica KOLEDAR Danes: Torek, 3. decembra: Frančišek Ksaverij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pod zastavo svobode Kino Sloga: črna mačka Kino Union: Bogataševa usoda Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva: predavanje ravnatelja Josipa Lapa o strožr.icah (fižolu, grahu itd.) in plod-nicah (bučnicali- paradižu litih) ob 19. v kemijski dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici Razstava slika Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. BEtUBNBLEKARNE Da • Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Rarnoi. Miklošičeva ce^la 20, Ifurmaver, Sv. Petra cesta 78. Naše s!efi~!Išče DRAMA Začetek ob 23. uri Torek. 3. decembra: Razvalina življenja. Red A Sreda. 4. decembra: Lepa Vida. Red sreda Četrtek, 5. decembra: ob 15. uri: Snegul-čica. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20. uri: Skrivalnice. Red četrtek Petek 6. decembra: Cigani. Red B Sobota. 7. decembra: Krog s kredo. Izven O P K K A Začetek ob 20. uri Torek, 3. decembra: Figarova svatba. Red torek Sreda, 4. decembra- Friderika. Premiera. Red premier3ki. Gostovanje tenorista Joeipa Gostiča »Ljubljanski Sok«4« prirt.Ji tudi letos za svojo in ostalo mladino Miklavževo popoldne 5. decembra ob 16. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila 3e sprejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu do začetka prireditve. Sokol n priredi Miklavžev večer za mladino v četrtek 5. decembra ob 16. v gokol-skem domu v Trnovem. Dariln spreiemamo isti dan od' 15 naprej v pisarni v domu. Otroci smejo priti le v spremstvu ocLraslih oseb. Smrt z zastrupljenjem Maribor, 3. decembra V prenočišču gostilne >Wilson< na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora so naš U mrtva 21 letnega čevljarskega pomočnika Karla Seskarja iz Ljubljane in 21 letno služkinjo Marijo Koračen iz okolice Novega mesta. Pripe!jala sta se »noči z mariborskim vlakom iz Ljubljane in najela prenočišče, v katerem sta zažgala oglje in vdihavala strupeni plin. Prej sta še zamašila vse razpoke v vratih. Zapustila nista nobenega pisma, tako da vzrok njune tragedije ni znan. Prepeljali so ju v mrtvašnico na Pobrežje. Iz Celta —c Razmere na delo\*ncm irgu. Pri celjski borzi dela je bik Lim v evidenci 400 brezposelnih (214 moških in 186 žensk) nasproti 388 (182 mo'kim in 20* ženskam) dne 20. novembra. Delo dobiio: 2 hlapca, po l mizarski in kovaški pomoćnik. 6 kmečkih dekel. 3 kuharice 2 služkinji in 1 po-strežnica. —c Hudi incidenti na Olimpcn-em igrišču. Med ligino tekmo Cjubljana-Olimp, ki je bila odigrana v n^d^ljc popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju, je Olimpov igralce ("'ater v 8 minuti dru-Cega polčasa napade! sodnika g. Konica iz Maribora in ca z udarcem s pestio po^o-dova! po levem licu Mato je skočil b g. Koniču še Olimpov ijj'a'fc Flis in udaril g Konica od zadaj s pesti^ no vratu. Sodnik je oba igralca seveda takoj izključil in bo tud? sodno po^t'-p«: pret njima Ko sc je g. Konic po tekmi preoblačil v sod niški kabini na igrišču ie prosi1! navzočega celjskega poverjenika sodniškega odbora da bi poklical službu jočegi policijskega stražnika, ki mu je hotel g. Konic prijaviti dejanski napad Čatra in FHsa. Poverjenik je prosil enega izmed nogometnih sodnikov, da bi poklical stražnika V tem pa je predsednik Celjske nogometne podzveze in SK OHmpa g. Andrej Svetek nahrulil poverjenika sodniškega odbora, češ kaj ga to briga, in mu zagrozil, da mu bo primazal dve klofuti. G Svetek sc bo moral zaradi svojega ravnanja seveda zagovarjati pred r>nsto;n!m forumom. —c Nesreča v tovarni. Pri delu v Ccrk-manovi tekstilni tovarni v Laškem je stroj v soboto zgrabil 42Ietnf.ga ključavničarja Erika Filipiča in mu hudo r* *.'< oval levo roko. Filip;č sc zdravi v ceiisk h. >n:ci —c V celjski bolnici sta umrla v soboto 76lctni zasebnik Jakob Z.dan^ck s Med-loga pri Celju in 25le*na delavčev« žen* Alojzija Sivkova s Pečov ja pri Teharju. Z Zidanega fssosta Na narodni praznik 1. decembra so se po slovesnem opravilu, zbrali v gasilskem domu člani gasilske čete. da Dr;sostvuieio odlikovanju njih predsednika Fr Avseca in poveljnika Antona Jakoša Po domoljubnem nagovoru ie župni starešina Gu-ček v imenu gasilske zajednice osebno izročil odlikovanja srebrne križce za zasluge na gasilskem polju in ličnj diplome. Slično od!il:ovanie ie preiel tudi oredsed-nik čete v Rimskih toplicah l£. Rcpin, G LTle. tajnik gasil. žuDe za srez Laško, pa je v imenu gas zajedni e izročil od'iko-vanie poveljniku čete v Hrastniku Štefanu Freslu. sv. Nikolaia »ta bili tudi dve sv. nafc. Ob 8. za šolsko mladino, ob 10. za ostale, za predstavnike oblasti, uradov in naša društva. Praznik zeđinjenla v Litiji Litija, 2. decembra Za praznik 1. dece: Vora ie izdal ;it:j ki S<>koi posebno število svoje«* \ društv 'negu glasila »Litijski Sokol Uvodno be edo je nap'sa! pisatelj Vladimir Levstik. V pesniškem zanosu prikazuje vrvi december, kar nam ie bil vsa leto doslej, letos r>a nam je še steterno b^lj pri s-rcu. Nikoli nismo tako ugodno čutili, da je država, ki nam io ie prinesel prvi december I. 1918.. naše edino zavetje "Dreti temnimi silami, ki bi nas hotele naoraviti drhal brezpravnih sužnjev. Rojstni dan naše države ie vsem Slovencem. Hr. at ns\ in Srbom začetek neti navzgor. p:-ti k luči. poti na višine svobrdnoga ravnom av-nega človečanstva. Kakor še nikoli, se nam upiraio zdaj naše misli v trojici mogočnih stebrov: v narodn > edinstvo. v naša srca zakoreninjeno svetost očitno dedžčine — načelo nedotakljivosti naše zemlje, tretji steber naših misli na ie naš mladi kralj. Prvodecembrska številka 7 besedami našega vodilnega književnika le bila simpatično sprejeta in jo bomo hranili v spomin, ko nam ie ob tem Drazniku sr>r^govoril br. Vladimir Levstik t. nI na sokolski večerni akademiji v našem Sokolskim domu, Br. Levstik ie v pesniškem zanosu prikazal našo ljubezen do domovine in naše odnose do praznika zedmienja. Za svoja močna izvajanja je bil večkrat gromko prekinjen v zahvalo za svojo narodno izpoved. Akademija v Sokolskem domu ie bla živ dokaz razgibanega dela v našem Sokolskem "domu in so sodelovali uri ni^i že najmlajši Sokolički in Sokoličice. ob^ji naraščaj, ter članstvo. Akademijo ie otvori 1 starosta br. Lejo-vic. Po govoru br. VI. Levstika ?o se razvrstile telovadne točko, deklamacije, r^ev-ske točke ter dramatizirane pesnitve. Ob tej priliki je bilo sprejetih tudi več novih članov v vr^te našeeja Sokola Njihovi zaobljubi ie Drisostvovala vsa množici stoje in rx>nosno so novi člani in naraščaj oo- Ijubljali sokolski prapor kot simbol sokolske ideje. Oder ie bil večeru nrimerno ooremlien. pri uvodnih točkah sta bi^a na odru tudi oba praporščaka, tako članski kakor tudi naraščajski s svoiima praporoma. Zaključna točka ie bila najnovejša pesnitev književnice Ruže Lucije Petelinove: »Naš narodni zaklad^, ki so ga dovršeno in s toplimi občutki podali člani in članice naš^ca dramatičnega odseka. Točka bo gotovo pohvalno sprejeta tudi na drugih odrih. Proslavo v Sokolskem domu ie zaključila državna himna. Za 1. december sta bili uspeli akademiji tudi v litijski ljudski ir mešxan-ki šoli. Mladina i? s svojimi nastopi dokazala, da spada gojitev nacionalnih č"S*ev med temolie razrednega dela jugoslavenske^ učJielj~tva. Taki mlad'nV ki bo izš^a iz rolc svojih narodnih učiteljev, bre^ skrbi lab':^ -»auoamo bodočnost naše države Ob dnevu naš^aa rx>membneca praznika je bil naš trg ves v zastavah. V cerkvi 1 Proslava Jeseniškega Sokola Jesenice, 2. decembra V pro&Lavo praznika zedmienja je bila ▼ nedeljo dopoldne slavnostna seja uprave Sokola, katere se je udeležila skoraj vm sokolska družina, ki je veliko dvorano So-kolskcga doma napolnila do kraja. Sokolska godba na pihala jc zaigrala sokolsko koračnico, ob kateri je bila izkazana čast državni zastavi Starešina br Rudolf Ogrin je v lepem govoru očrtal pomen državnega in sokolskega praznika, prosvetar br. Ver ko pa je prečital savezno poslanico. Po slovesni prevedbi dece v naraščaj, naraščaja v iSlanstvo in zaobljub' med letom pri stopi vsega članstva §o bple razdeljene diplome najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam ter zastavice in krasna plaketa, ki jo je poklonil naraščaj Ljubi lanskega Sokola naraščaju jeseni^-ga Sokola o priliki meddruštvenih narasčajskih tekem na Jesenicah in v Ljubljani. Slavnostna seja je bila zaključena s himno »Hej Slovani« Zvečer je bila v nabito polni dvorani slavnostna akademija ki je odlično uspela Akademijo je otvorila godba s sokol sko koračnico, nakar »e br Fr Klavora orisal pomen složnega ž;vljenja med poeti i n c i in slovanskimi narodi. Godba na pihala je zaigrala državno himno »Naše Ta-try«r in "Djurdjevak« Nara>čajniki so dovršeno pokazali izredno težke proste vaje in žc:- berno odobravanje. Pev*.*.' zbor »Sava« ie pod vodstvom pe-vovodje g M. Jerama zapel pesmi »Ujedinjena domovina«, »Mladini« in »NTa Adri ju«. Ženski naraščaj je nastopil s skupinskimi in rajalnimi vajami, moški naraščaj pa na bradlji. S svojimi skupinskimi vajami z dolgimi palicami je izzval viharne ovacije občinstva Tudi sevm^rica č'anic s krasnimi skupinskitr: in rajalnimi vajami ie žela zasluženo odobravanje Mladi sol.m Kn;fic ie odsvira i na flavti štiri glasbene *očke m žel živahno odobravanje Konservatoristka s Pa^-la Frlanova je dovršeno odpela pesem »PtI zibelki« in arijo iz »Rusalke« ki io je morala zaradi ovacij občinstva poiiavfti Br KnifTCa in s Frlanovo je na klav rju spremljala s. Rožena Cernivčeva. Akademijo je zaključil pevski zbor »Sava«, k: *e zapel pesmi »Slovence. Srb. Hrvat« ».Motic« n »Na dan«. Vrli pevci so bili deležni viharnih ovacij. Vse telovadne, pevske in glasbene točke so pripravili br. Pristov. Vari Susnik. s. Hafnerjeva in Poharjeva ter br. Kleč in Je-ram. Akademija je imela izrazit slovanski značaj. Velika udeležba občinstva je pokazala, da ceni delo oožrtvevalmh sokolskih bratov in sester in da se v polni meri zaveda velikega pomena narodnega in državnega zedinjenja se prav posebno t teh težkih dneh. Iz Zagorja Prvi december je ves revir prošla,;, na najbolj dostojen način. Slovesnega cerkvenega opravila so se udeleži.e vse sole ter deputacije pomembnejših društev, občine, uradov. TPD in estalega obćinsiva. Sole so imele tudi svoje interne proslave s pestrim sp> redem. Sokolove akademije na predv£Č:i' državnega praznika se je kljub neugodnemu vremenu udeležilo lepo število občinstva, ki je z velikim odobravanjem sprejelo begati spored, ki je obsegal telovadne nastope vseh oddelkov. Naše sokolsko društvo je s tem pokazalo sadove svojega tihega, neumornega in uspešnega dela za narod in domovino. Sveto Barbaro. zaSčitnico rudariev. so rudarji praznovali na don državnega praznika s tem. da so se z godbo na čelu ob udeležbi ravnateljstva, obratovodij. inženjeri ev in vseh ostalih pripadnikov rudarskega stanu udeležili slovesnega cerkvenega opravila. Družba ie po sari navadi ra-zdelila tako zvani »Barbarin denar« med rudarje ki so prej ali zneske od 35 dinarjev navzdol kot posebni r>ri-boljšek. Namestu pogostitve, kakršna ?e biLa običajna do smrti pokojnega kralja Aleksandra, je TPD nakazala drugi rudarski skupini kakor vsa zadnja lela ^ečji znesek za podporo vdovam rudarjev ln staroupokojencem. Bučnega oraznovania v skladu z resnimi časi ni bilo. »Celjske grofe«, pomembno edersko delo pii^atelia in režiserja liublian?ke drame dr. Bratka Krefta bo uprizorjeno na sokolskem odru v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. To bo otvoritvena predstava na novo pre\irejenem odru, v slikovitih kostumih dobe, v kateri se drama edigrava Prelaganje vodovodne napeljave v odseku Potoške vasi se bliža zaključku. Preko ozemlja, izpod katerega Dridcbiva TPD premog in ki se je sesedalo, ie prejšnja napel; . /a mnogo trpela in so bla popravila zaradi nezaželjenega pomanjkanja vode na dnevnem redu. Končno je prišlo do sporazuma med TPD in obč no v tem smislu, da ie TPD prevzela vse stroške, ki so v zvezi s preložitvijo cevovoda na trden teren. S tem ie. uoaimo. dokončno odstranjen vzrok nezadovoUstva ter bomo preko zime imeli dnvoli vode. če ne bo zopet Drišlo kai vmes. Strahovalec fenSk in deklet ie nekaj časa o mraku straši do cestah ter z neko zagrizenostjo deli klofute vsem. o katerih si misli, da v takem času ne st>adajo na cesto, temveč bi morali biti doma za osclo Nedavno ie premikastil znano žensko s Švepcvne kar s pendrekom, kak t pripoveduj eio. Vprašan ie le samo. v ko'iko so v to igro vpleteni tudi drugi, samozvani strahovalci. ki na tak način ščitijo mora1« v dolini. Orožniki so nekaj suml.iivcev že zaslišali, toda direktnee-» dokaza ie manjkalo, zato so jih izpustili. Iz Itoleniskfft T^****e Sokolsko društvo v Dol. Topl'cah e tudi leto5 praznik zedinjenja slovesno proslavilo. V okrašeni dvorani soko'skega doma se ie zbralo članstvo odlnoitevflTio Javnosti na ie orisr^vohalo mi";'1 fcolstvu prijaznega občinstva Leori si vesnost ie ponovno dokazala, da re v*ri-ui članstva sokolske^a društva z~ve 'a vc'i- čine sokolsko ideje. Primarna oroslava bila tudi v Š>»r1 D on o1 d a s,«iSK«* ^o*:o so se udeležili 7astonniki vseh tuk jšnllh uradov in društev. koncert Ljubljanske filharmonije K včerajšnjemu našemu poročilu o lepo uspeli tradicionalni novinarski proslavi 1. decembra objavljamo dodatno še poročilo našega glasbenega referenta. Ljubljanska sekcija Ju^cbiovenskega no-VliUiiAJvu^a zui uzruja je piu&.av.Li pidjuuk ZeoLujciija s siaviiuouiun tconceruhu ^uu-ljan^e iLuiaiinoiiije, s ceiner je pienciiaia trauicija a-»taueuiij in se luu>Lo^u muiome-sLua & kvuiiieuio kon^cruio oouiio, najprimernejšo za počastitev siavnuoumi uo-gookov. bporeci siavuucsinefca iimai maničnega Koncerta je bil spel l^Kijucno slovanski m je v prvem dem obsegal poieg caj-kovskega skiadbi domačin sjv.auai.eije v Vinica m Skerjanca. VseKakor je zanimivo, da navedena skladatelja in z njima se nalogo ostalih članov novejše slovenske skladateljske generacije ćeualje boij vidno i uspešno prehaja v programsko glasbo in se odmika absolutnemu, kar utegnemo komentirati kajpada iz različnih vidikov. Arničev »Zapel jivec«, zgrajen na konkretni zamisli, ki jo nagiuai celotna izpeljava in ji da v muzikaoiiem smislu značaj programskega bolj kot čisio esteL&Kega, kaže nasproti njegovim dosedanjim delom nekatere prednosti, zlasti kar se tiče smiselnosti oblikovane izueiave ter vsebinske poglobitve. To najnovejše delo pioUovitega skladatelja je pomo vnanjih in notranjih doživetih nasprotij, ki pe^trijo celotni muzikalni potek in mu dajejo močno dinamično potenco. Tudi instrumentacija je zelo dobro izvedena ter dokazuje racionalno, premišljeno izrabo najboljših instrumentalnih možnosti. Celotna skladba daje občutek dosledne doživljajske sleditve in močno učinkujoče umetniške celote. Skorjančeva »Marenka«. simfonična, koreografski fundirana pesnitev, je v predmetu Se bolj stvarna, osredotočena na omejeno zamisel, kot »Zapeljr vec*. Skerjanc jo je zajel z izrazitim doživetjem in iz nje oblikoval zelo dojemljiv muzikalni lik, v katerem je izstopil skladateljev subjektivni naglas morda močneje in jasnejše kot v kateri koli izmed njegovih ostalih dosedanjih stvaritev. Gradnja je oblikovana in vsebinski duhovita ter smiselna, instrumentacija pa je odlična kot v drugih delili avtorja, ki je izboren poznavalec instrumentalne tehnike, skerjančeva »Ma-fenka« in Arničev »Zapeljivec« sta skladbi lepe umetniške kvalitete, pomembno bogatita slovensko simfonično literaturo in zaslužita tudi drugod odgovarjajočo pozornost. Na koncertu jima je sledila stalno in razpoloženjski dokaj drugačna ćajkovske-ga »Koncertna fantazija«, arhitektonski zanimiva skladba, pri kateri izstopa po svoji vlogi klavirski part, pisan tehnično izredno komplicirano in vsebujoč mnogo čustvenih fines. ki jih more verno izraziti le polnovreden pianist. čajkovskij je s svojo »Koncertno fantazijo*: ustvaril zelo učinkovito skladbo, katere blesteč klavirski solo in barvita instrumentalna zvočnost zapuščata močan vtis. Drueri del koncerta je obsegal prekrasno Dvorakovo ^Simfonijo lz novega sveta«. stvaritev razkošnih doživljajskih globin, eno najlepših del slovanske simfonične glasbe. Iz nje veje nedosežna osebna sila velikega tvorca ki je znal v čudovitih melodijah in harmonijah, svežem, razgibanem ritmu, klasično dognani obliki in v sijajni instrumentaciji izraziti svoja doživetja na ameriških tleh v kar najbolj pristnem načinu. Zlasti II. stavek moramo smatrati za biser simfonične literature, enako pa so tudi ostali stavki (Adagio - Allegro, Scherzo. Allegro con fuoco) vzoren spoj klasičnih in romantičnih elementov s češkim nacionalnim duhom, duhovito drzni po domislekih kljub strogi formi (razen v svobodnejšem poslednjem stavku > in tvorijo sk lpno z Largom izrazno do najvišjih možnosti stopnjevano umetnino, ki poslušalca očara ln več ne premine iz zakladnice njegovih najvišjih vtisov. Solistični del iKoncertne fantazije« je izvajal naš priznam pianist, rektor Glasbene akademije prof Anton Trost, katerega izvedba je pri | oslušalcih zapustila najglobji vtis. O podi nostih njegove igre spričo njegovega slo\ ^sa pač ni potrebno govoriti. Ton. ki mu je nastavek stabilno plastičen, dobi pri njeni posebno estetsko zaokrožen zvok, ki se v enakovrednem sorazmerju veže s celotno linijo tako, da nastane povezana, strnjena celota. To velja bodisi za izoliran ali večji kompleks, vsled česar oblikuje pianist zgoščen, dognan lik, plastično nasičen in uravnotežen. Trostu klavirska igra nedvomno ni tehnični problem, katerega obvlada do največje dovršenosti, ampak veliko bolj in predvsem psihološko-umetnostni problem, ki ga vodi v neprestano poglabljanje in povzroča na- stoj poduhovljenega podajanja, najvišje stopnje, ki Jo lahko doseže pianist. Prav zato vzbuja njegovo izvajanje občutek odmaknjenosti od stvarnega v čisti duševni svet, kar vliva izvajani umetnini polnega, do T,,ajveč1ih globin doživetega življenja VellJci klavirski solo. v katerem je presenečalo smiselno estetski povsem pogo jeno stopnjevanje, je podal lahkotno, pa doživljajski izrazito, čeprav je ta del prenapolnjen tehničnih težkoc; isto velja seveda tudi vse ostalo megrovo izvajanje, ki je bilo zares zrelo mojstrsko in nam predstavilo pianista v vsej podobi njegove umetniške potence Koncert je dirigiral Drago M. ftijanec, ki se je v skladbe poglobil in skupno s solistom izoblikoval koncert dostojne estetske višne. Najboljše pa je — mislim — predstavil čajkovskega. kjer je bil orkester, razen na nekaterih mestih, s solistom v dovolj odgovarjajočem intenzitet-nem razmerju. Tudi Dvoi ak je bil podan razgibano, sam bi si želel prav v tej skladbi sicer večje dinamične ter vsebinske izrazitosti, kar pa utegne biti tudi stvar osebno pojmovane interpretacije. Sigurno in interpretacijski dojemljivo je zajel dirigent AmiČa ter Skerjanca ter predstavil obe njuni skladbi učinkovito. cestni Tvurr^bn' ***rod Občina LJubljana i Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod tiskar, faktor in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne, izpred mrliške vele splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 2. decembra 1940. Globoko žalujoči ostali Ne morem pa prezreti dejstva, da je bil program naštudiran prehitro, vsled česar je občutno trpela kvaliteta Izvedbe. Prav vsled nedovoljne priprave so nastale raz-Učne pomanjkljivosti ritmičnega, tudi into-nativnega in čisto tehničnega značaja, kar je kajpada oviralo tudi temeljitejšo vsebinsko poglobitev. Razen tega pogrešam v orkestru nekatere odlične člane, hkratu pa sem mnenja, da je filharmoničnemu kot elitnemu orkestru potrebna večja kvalitativna izenačitev sodelujočih, kar je za skupnost izvajalnih smotrov vsekakor potrebno in pomembno. Ne da bi nameraval komur koli vsilievatl svoie vtise in mnenja, sem prepričan, da bi dirigent ln orkester mogla svoie snosobnosti. s katerimi razpolagata, ob odstranitvi pomanikliivostl mno<*-o boli uveljaviti in bi tehko Izgradila koncert tiste umetniške višine, ki bi jo fllhar-monlčni orkester moral doseči. V splošnem je nudil slavnostni koncert večer lepega estetskega užitka in so bili orkester, ki se je zelo potrudil, dirigent ter zlasti solist, deležni iskrenega priznanja. cd. _ lino. Nimamo, kar ie menda drugod precejšnja redkost v teh časih noben:ea brzojava niti telefona Tudi zdravn š ;? pomoči nimimo v bližini Ziaj. ko imamo še do železnice slabe. nepeh:dne cest?, oa smo res usmiljen i a vredni. Prosimo oblasti, na i nam priskočilo na Domoč. Iz Brežic Zaradi popravljanja nerabna cesta Sv Križ. 1 decembra Z Doleniske^a. iz občine Mirne drži cesta nrsko Sv. Križa do Litije, središča našega kraia V zadnjih letih it bi! rx> tel cesti Dreceišen oremet in S3 ie pokazalo da potrebuje na nekaterih mestih razš r-ienja. na drusih mestih oa zbo jšanja Naši kmečki pr-b valci so bil. zelo veseli ko so se začela PODravila sevedi oa im^mo sedai svoie nevšeeno mneme o večletnih oooravilih ki se še niso končala oač oa so cesto SDravila v tako stanie da ni za nobeno rabo Prebiva ci od Sv Križa ter iz višiih hribovskih vasi kakor Bez v in d-u^ih krajev uporabljajo sedai ce^to ns ?ataž pod Zaplazom in naprei do dolenike železnice Cesta od Sv Križa oa do Mirne ie na nekaterih mestih tako razvlečena in le zlasti do mokrih dn^h tako ilovnata da se živina podreza do trebuha v b atu in morajo redkim voznikom ki se uoaio še nro-ti Mrni vlačiti z nadčlo/eškim nao n vozove iz batnih iezer K im ie Drišla nekdaj toliko uporabiiana mirnska cesta! Ljudie rodrmaio se Dntožuieio in prosijo, na i bi se cestna podra vila vendar že enkrat dovršda. na merod jnih ms'ih na se izgovanaio da Um Dnmanikuie denarnih sredstev. 2elimo. da bi oriše, kak odločujoč; mož oosleiiat našo razrvano cesto, pa bi nam prav gotovo D es' ro*. 1 denar za nadalima oonravila. Sai ie taka cesta sramota vse D,teniske, vozni i .-kozi blato oa mora zbuditi sočutje z živ 1 ni in vozniki Veliki zneski ne bodo potr?bni. ker Dcmagaio tudi domačini s tlako V krajih, kier ie oreveč b a ta bo treba cesto Lzčistiti in io tak vati. T rcn ie namreč ilovnat in ie tam na vrak način potrebna plast kamenia za dober testni te-mrlj. Nujno potrebno bo ravoziti t m°" j-ne^a kamenia za dolžino v.-ai d^I kilometra Vsako nonravliani1? in zbolišavanie ce=ie broz trdih tal bo bob v steno Naši« kraji ?o že tako m^čno odr^zini od civilizacije Imamo nerodno zvezo z do- — Slovo sodnika g. Janka Kaiiovška. Zdi se da t* pretek'o ^ 'Rtili časa. ko smo spre-'eli v svojo sredo sodnika g. Jnn-ka Karlovška ki je bil po službeni dV£-nosti premeščen k našemu sodišču iz Pre-valj. živel pa je med nami vendarle že štin leta. V tem Času s' je pridobil krog iskrenih pri'atel ev in znancev ter tovarišev. Kako nam je bil drag, pričq dejstvo, da se je zbralo k njegovi odhodnlci pretekli petek nad 30 oseb. zagfopn:kov oblasti, uradnikov sod'šča in dm*rih prijateljev Od odhajajočega tovariša ln sodelavca sta se poslovila z Izbranimi besedami starešina sodLšča g Karel Ivane in v imenu pisarniškega osebja pred~tomik pisarne g. Miloš Lebič Vrstili so se poslovilni tovori prijateljev, v kater:h smo našli potrditev da je bil g sodnik res priljubljen v Brežicah kakor malokateri S svojo priljudnostjo je zbral okoli sebe znatno število iskrenih prliateljev. ki jim je žal, ker odhsia vendar pa mu hkrati čestitajo k napredku v s'užbi saj nastopa mesto starešine pri sreskem sodišču v Višnji gori Želimo mu na novem službenem mestu mnogo zadovoljstva in sreče! Iz Krškega — Spominsko predavanje Preteklo sT*e-do je priredilo tukajšnje soko'sko društvo predavanje v spomin na 25'e'nico Mb~nske gol^rote Za predavanje je bilo med prebivalstvom veliko zanimanje, saj je dvorano povsem napolnilo Večer Je otvoril starosta br Davorin sterk. ki je najnrej pozdravi! predavatelia br. Kru'eja iz Sevnice nato pa v kratkih besedah orisal pomen te proslave Predavatelj br KruTej. Ki se je sam udeležil umika srbske vo'ske preko albanskih gora nam ie v živih besedah orisal vso tragedijo umika-oče se srbske vojske kakor tudi vsa njona junaštva. Občinptvo je predavatelja nagradilo z dolgotrajnim aplavzom — Dav'or'n fctcrk — 501etnik. Pred dnevi je minilo 50 let. odkar je zagledal svet pri Do'n^em Logatcu br Davorn Šterk eden naših naimarlivejših sokolskih delavcev, že kot mlad učteijiščnik se je začel udej-stvovati v sokolstvu. ko je nastopil svojo prvo službo v Krškem, pa se je njegovo delo Šele prav začelo Takoj je postala nanj pozorna tedanja avstrijska oblast, ki se ji je zdel mladi uč'telj preveč s^vano-filsld. Bil je premeščen v Radeče, k'er ie dolga leta s^žboval ter pustil ?e danes vidne sledove svo'ega dela v soko^tvu. Po prevratu je postal šolski nadzornik v Ptuju kjer ;;e ostal do leta 1936 ko *e bil zopet imenovan za učitelja Teta 19°8 pa mu je bila zopet priznana nadzorniška služba in sicer v krškem srezu. V Ptuju je bil društveni prosvetnT in blaga mik, župni prosve^ar v cel ski župi. k'er je s po nej-šim prosvetarjem br. Kovačč^m kot referent za soko'ske čete mnogo pripomogel da se je sokolstvo tako močno razširilo Ko je pršel v Krško, smo ga takoj videli v naših prvih vrstah, letos pa ga je v pri- znanje njegovih zaslug izvohio celokupno članstvo za starosto krškemu Sokolu, kjer uživa nedeljeno zaupanje. Kot Sokol ln šolnik je bil vedno neumoren delavec na prosvetnem področju. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Jugoslovene in Sokole. K čestitkam ob njegovem jubileju se pridružujemo tudi mi. Obenem mu že'imo, da bi se lahko čimprej združil s svojo ljubljeno družino. ^ i * *>■ - - v - • » Josip GostiČ Sonja Ivančičeva K premieri I.eharjeve spev o: gre p Friderika«, v operi se nam obeta prijeten muzi-kalen dogodek z uprizoritvijo tega dela. Glavni partiji bosta pela: Frideriko Sonja Ivančičeva, Goetheja pa Jos p Gost i č, čl^n zagrebške opere kot gost Go-st!č zavzema v zagrebškem ansamblu odlično n.esto in si je tiko v Zagrebu knk->r prej v Ljubljani piidobil s svoj m vztr lj-nim. skrbnim in umetniško visokovrrdnim delom velik ugled in priljubljenost. Ivančičeva se je z uspehom uveljavila tudi kot operetna moč. Oba pevca bcs'a izvrš la v te, spevoigri zanimive naloge, saj bosta predstavljala dve zgodovinski osebi ki sta znani vsemu kulturnemu svetu: pesnika Goetheja ln njegovo mladostno ljubezen, Frideriko Hi.onovo, ALI OGLASI Seseda 50 par. da veh posenej r*reKiici. izjave oeseaa dm 1.— davek posenej 4a pismene odgovore glede malin oglasov je creba priložit) znatuKo - Popustov za mait on tekate ae priznamo Beseda 50 par Davek posebei Mapnaniš' vnesen * din Tl'DI SV. MIKLAVŽ bo izbral najbolje in najceneje v trgovini »EDO« CE\LJI Pr ešernova 48. M) IAK KM U.NJE 2uriian;e vezenje zaveb pe-ila, munogrsniov ^umDr.ic — •Mika zaloga peris po i din iiilijana«. GosposveTska c 12 -> frančiškanska t u Zlit- -»*- malih oglasov Slov Narodu« ki ho VSAKOVRSTNO /I A TO -tiijanlt ui sreorc K' pujt po iajvt<;jih (rn:«h A tin/lt — Ljubljana FrančiškansU« d *b L •1l Naimamši rneseU - iln Pitano štajersko PERUTNINO v vsaki rimožim najceneje na stojnici »NIKO« na Vodnikovem trgu. 2CS5 IIISA 10 štirisobnih stanovanj z vsem komfortom in 2 stanovanji brez comforta, solnčna stran, pogled na splitsko luko. ugodno naprodaj. Informacije: J. Missia, Spiit. Tartagllna 19-1. 2742 SFPER-TEHTNICO novo. dvigne 20 kg, prodam. M. Langus. ćešnjica. Srednja vas. Bohinj. 2743 NARODNA iSKARNA LJUBLJANA l detektiv namennrnn nekoliko v zadrrsri. — No^cl sem tole stevleni.jico. Izvolite pogledati Ime vaše tvrdke ^*e na nii . . . Možic si je počasi nataknil naočnike, potlej pa je pazljivo pogledal stekleničico. — Pustite jo tu, — je deial končno. — Morda pride po njo. kdor jo je izgubil. Detektiv se je delal. kr>kor da je v zadregi. — Hm . . . veste . .. tega bi ne mogel storiti, — je jech'al namenoma. — Veste . . . zaradi nagrade najditelju. — Ah. tako, — se je zasmejal možic. — No, da vidimo. Izza pulta je potegnil debelo kniigo in trajalo je precei dolgo, nreden ie nn*el. kar ie iskal. — Evo ... tu .. . sto.ii ime . . A. Mumhi. Toda natančnejši naslov ni označen Kaj mislite storiti zda j ? Detektiv se je zahvalil m odšel. To je bila napaka, velika napaka. On ni pričakoval, da bo Morbidus v apoteki povedal svoje pravo ime, čeprav sta mogli biti začetnici A. M. njegov monogram. kakor sta lahko bili tudi začetnici koga drugega. Toda upal je, da bo zvedel v lekarni vsaj nekaj. Vse njegovo delo in vse njegovo pričakovanje od poseta v lekarni je bilo zaman Ne, zares ni bilo vredno hoditi še dalje po tej sledi. Ni bilo vredno hoditi k zdravniku, ki je napisal recept in ni bilo vredno niti ugotoviti, za kakšen strup prav za prav gre. Ta preiskava bi zahtevala preveč časa, koristila bi pa malo. Na drugi strani se je pa moral Tovvnsend požuriti. Njegov stari načrt se mu je zdel mnogo prikladnejši. Šlo je namreč za to. da bi ponoči vlomil v omaro, kjer je bil spravljen sveženj modrih aktov. Jutri zjutraj bodo ti akti predloženi Rursellu in bodo potem gotovo izginili v tresoru, kamor si ne bo mogel nikoli priboriti dostopa... Toda treba se je bilo požuriti, ta načrt je bilo treba uresničiti še to noč. Sele ko se je detektiv odločil za ta korak, je opa.-zil. da so ga bile misli tako prevzele, da niti opazil ni, kdaj in kako je prisnel do hiše očeta Sama. Za hip je še pomislil, da-li bi sploh vstopil v hišo in se pokazal, preden krene na not za svojim ciljem. Toda potem je odločno prestopil prag — Dober večer, oče Sam! — je zaklical veselo. — Dober večer, Marion. Sam se ie delal užaljenega. — Vaša svetlost se izvoli šaliti. — je deial resno in dostojanstveno. - Vaša svetlost zahaja zdaj samo v najimenitnejše hiše ... — Ne govorite neumnosti, oče Sam, — se je zasmejal detektiv. Tedaj se je zasmejal tudi Sam. — Ne, ne, saj se ne jezim, Kenntlbury, — ga je zagotavljal. — Vse sem že zvedel. Rešil si moje dekle izpod konjskih kopit. Zato bi te najraje poljubil, pa vem ... ti si tudi tu preskromen, da bi pričakoval to od mene. Tovvnsend je sedel v svoj kot in čez dve uri je čisto pozabil, da so na svetu sploh razbojniki, strupeni plini in skrivnostni modri akti. Bil je zopet prijeten večer, kakršni so bili po njegovi krivdi zarn'e čase vedno redkejši. Tu se je smejalo, kramljalo, šalilo in dovoljevalo Marion, da proslavi Tovvnsendovo junaštvo s posebnimi kolači. Šele ko je kukavica v starinski uri desetkrat zakukala, se je Tovvnsend spomnil, da je bil zasnoval načrt. Zamrmrnl je nekaj besed v opravičilo, potem je pa vstal in odšel v svojo sobico. Previdno je odmaknil posteljo in enako previdno dvignil iz tal eno desko. Iz skrivališča je vzel že od prej tam spravljeno orodje. Posebno pazljivo si je ogledal ključ, ki ga je bil naredil sam, primerjal ga je še enkrat z odtisom v vosku, ki ga je bil napravil v ugodnem trenutku s Hopkmsovim ključem Čas mu je bil odmerjen zelo kratko. S;cer bi bil porabil ugodno priliko, da bi bil odtisnil še druge ključe, viseče na istem obroSku. To:!a ta ključ je bil nedvomno najvažnejši In če je bil Totvncendov posnetek točen, bo zadostovalo pol ure, da odpre omaro. Urejuje Josip Zupančič H Za Narodne uskaruo Fran Jeran // Za upravo m inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani M/+$/+/+%5S%$X%$$+%^+%/%$E$/$%$%$X 02070202081006050810060401020010060207100605080508100610060508050802060507060508000601060406100810061006 Periklejev Theorikon v mariborskem gledališču Mestni ubožci so imefi tudi letos na praznik ze-din]en;a brezplačno predstavo v gledališču, ki je bilo nabito polno Maribor, 2- decembra Perikiej je bil, kakor znano, oni veliki grški državnik, ki je poleg drugih, demokrati«* o ih in socialnih naprav oskrbel tudi posebo.1 državni sklad, tako zvani »Theorikon« ali >Thertka<, ki >c stičen našemu kinogledaliscnemu dinarju v korist gledališčem. Ta sklad je vsem ubogim omogočil obisk in užitek v gledališču in pri drugih prireditvah z značajem državnih praznikov. S to kulturno ustanovo je modri grški državnik doprinesel dokaz, kako daleč se državna oblast zaveda visokega pomena gledališke kulture v interesu državne misli. V duhu tega klasičnega grškega zgleda se je pred leti porodila tudi v Mariboru misel, da bi bilo tu ob državni meji, še posebno pa za razrvano dobo, v kateri živimo, zselo umestno, da se tak državni sklad uvede tudi pri nas. To idealno pozi v-Ijenje pomembne kulturne zamisli je oskrbelo zaenkrat le Narodno gledališče v Maribora. Pred dvema letoma Je bil uprizorjen »Divji lovec«, lani »Celjski grofje«, letos pa C. Gola rje va zabavna veseloigra »Vdova Roslinkac. Za pravilno razdelitev vstopnic je poskrbel mestni socialno politični urad z načelnikom g. A. Brandner-jem na čelu. če ne bi bil upravnik nafte ga gledališča g. dr. Radovan Brenčič storil nič drugega, velikega in važnega kakor to, potem je njegova nesporna zasluga predvsem dvojna: da se gledališče navzlic zapravljanju glede subvencije vendarle va 1 žuje na visini, za katero lahko Mari-brr zavidajo večja mesta z neprimerno višjo državno subvencijo. Samo oni, ki jim je znano, kdo nosi ogromno breme rizika, da gre ves gledališki aparat svojo začrtano pot preko vseh ovir in v zadnjem času še ponižujočih beračenj za pravičnejšo porazdelitev javne podpore, bo lahko pritrdil, da ta ugotovitev osebno na naslov drja BrerhMČa nI neosnovana. če je to veliko, kar Je zares dr. Brenči-čava osebna zasluga, pa je zgled Perikle-je-vesra »Theorrikonac v Mariboru prav tako ali se tem večja plemenitost. Važno Je poudariti, da je plemenitost rodila že tradi- cionalno brezplačno predstavo za mestne reveže na praznik L decembra. Pri tem zbuja veliko zadovoljstvo zavest, da je storil tudi v prid revežem nekaj lepega, zgleonesa in da je prav v tem oziru v vsej Jugoslaviji edini, ki lahko reče: Evo. tudi ubogi med našim prebivalstvom uživajo urico veselja in v tem razpoloženju praznujejo naš največji državni praznik- Pii tem se nehote vai.juje miael. kako lepo bi bilo, ako bi gledališka uprava lahko omogočila več sličnih brezplačnih predstav. Vsi reveži bi lahko prišli na vrsto, če bi bilo to mariborskemu gledališču omogočeno s pravičnejšo razdelitvijo sredstev v prid našemu ljubljenemu obmejnemu torišču omike in odrske umetnosti. Prišli so mestni ubogi in napolnili gledališče. Zanimiv prizori Koliko jih je med njimi, ki so prvič v gledališču. Ozirajo se na v.?e strani in si vsako podrobnost zvedavo ogledujejo. C. Golarjevo imenitno veseloigro »Voovo Rošlinko« so prišli gledat, potem ko so dobili pri mestnem socialno-političnem uradu brezplačno vstopnico. Pred predstavo je toplo spregovoril šef mestnega socialno-političnega oddelka g. Anton Brandner. Opozoril Je navzoče na pomen praznika zedinjenja, ki je važen tudi za naš proletariat. Izrekel je gledališki upravi toplo ptiznanje za plemeniti korak, s katerim je bilo omogočeno tudi mestnim ubogim, da se na primeren način razveselijo in pri tem zavedo pomena praznika zedinjenja Svoj nagovor Je zaključil z vzklikom: živel naš kralj Peter n., živela Jugoslavija! Predstava, pri kateri so naši igralci in igralke odlično sodelovali Je napravila na navzoče tako globok vtisk. da se kar niso mogli ločiti od gledališča Še dolgo po zaključku prijetne, zabavne veseloigre. Pripomniti je, da je sprožil važno misel Pe-riklejevega »Theorikona« v Mariboru novinar g. Franjo Pire, ki si zelo prizadeva, da bi se ta hvalevredna zamisel primerno izpolnila v še večjo korist mestnim revežem. Onemogel samotar v skalni votlini pod Ruško cesto žalostno življenje 26 letnega brezposelnega delavca Franca Tarkuša iz Limbuša pri Mariboru Maribor, 2. decembra 26letni Franc Tarkuš iz Limbuša doživlja tragiko številnih mladih ljudi, ki tavajo po mestu brez kruha in zaslužka. Prišel je v Maribor iskat dela, ki ga pa ni dobil. Nekaj časa je živel od dobrote plemenitih ljudi. Ko pa je pritisnila zima. ni vedel, kam bd se zatekel. Delavskega azila v Mariboru nimamo, za prenočišče ni imel denarja. Zatekel se je v neko skalno duplino sredi strmega dravskega nabrežja pod Ruško kočo. Tukaj je spal. tukaj je bival, kadar je bilo slabo vreme. Podnevi je iskal dela. ponoči pa se je zatekel v svojo skalno duplino, živci je kakor pu-ščavnik ali samotar tocškodoval oko 381etni strugar Alojzij Polak iz Studencev. Zcravi se v bolnici. Micika P. se je naveličala življenja in je hotela zaužiti strup, domači pa so to njeno r.amero preprečili. Iz Slovenskih goric — Smrten strel v srce. 441etni posestnik Alojzij Vogrinec lz Ruperč v Slov. goricah se je zaklenil v sobo in ustrelil najprej v steno, nakar je naperil samokres proti sebi in se ustrelil naravnost v srce. Bil je pri priči mrt«»v. Poizkusil Je že dvakrat s samomorom, pa Je bil vedno pravočasno rešen. Bil je invalid in je verjetno, da je njegov samomor posledica invalidnega stanja ter da je šel v smrt v duševni zmedenosti. Mariborski trg Slej ko prej se opaža na mariborskem trgu nar.ščanje draginje. Tako so pričele sedaj mlekarice prodajati mleko po 3 din iiter. Po poročilu št. 48 mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu naslednje cene: Krompir merica po 11 din. čebula po 2 50 do 3 din. česen 8 do 12. kislo zelje 5 din kg, kisla repa 3, karfijole po 2 50 do 10. ohrovt po 0 50 do 2 din glava, hren S do 9. zelena po 0.50 do 3. šopek peter-šilja 0.50 do 1, endivija po 0.50 do 1.50. kupček motovilca, radiča, špinače ln kolerabe po 1 din. Pripomniti je. da ao ti kupčki seveda zelo majhni. Dve do pet redkev 1 din. šopek majarona 0.50 do 1. kup pese 1 din Sadje: jabolka prodajajo po 6 do 12 din kg, hruške po 10 do 16, suhe slive po 16 do 24, celi orehi 16, luščeni 48 do 52. ko-4tftnj 4 do 6 din kg. liter 2.50 do 4 din Pečen kostanj po 8 din kg. Limone prodajajo po 2 do 1.50, pomaranče no 1 TO do •°. šlpek po 5 gd 4 din liter. Fižol stane L56 (o 7 din litev ( eni- naraščajo tudi pn žitu: iiter pS**-n ce 2.75 do 9 Cm. liter rži 3. ječmena 3 koruze 2.50 do *.50. ovsa 2. prosa 3 g"> 3.50, a:de 2. nrogene«ra nšen \ 7 ajdov?gn pšena 7 dc 8 din. Ribji trg: belice po 9 do 10. morske ribe 16 r*o 38 morski rakf 42. Občutno So poskočile cene tudi mlečnim izdelkom: liter smetane s*ane 15 do 20 din kg surovega masla 44 do 48 čajnega masla 56 do 60. kuhanega masla 50 do 54. domačega sira 12 din. Jajca so po 1 75 do 2 konzervirana po 150 do 1.75. Perutninski trg: kokoši 28 do 38 din. piščanci 30 do 80. gosi 60 do 80, purani 40 do 90. race 25 do 28 din. Domači zajci so po 15 do 40 din. Meso: govedina 15 do 16 din. teletina 15 do 16, svinjsko meso s kostmi 20, izlusčono 22 do 24 riba 24. zajec 22. salo 24, slanina 23 do 24. pljuča 12. Jetra 14 do 15. rebrea 18 do 20. glava 10 do 12. ledvice po 3 do 4, noge po 3 din. Torek, 3 dec. ob 20.: »Za narodov blagor«. Red B. Sreda, 4. dec: zaprto. Četrtek, 5. dec.: zaprto. Petek, 6. dec. ob 15.: ^Pikica in Tonček*. Premiera. Otroška predstava v mariborskem gledališču. Ustrezajoč splošni želji, se je gledališka uprava odločila,, da zopet postavi na oder tudi otroško igro. Na vrsto pride na Miklavža 6. t. m. ob 15. Kastnerjev zelo priljubljeni »mladinski dramatični roman*- »Pikica m Tonček« v KoSičovl režiji. Nastopi tudi Miklavž z razkošnim spremstvom. Darila se sprejemajo pri dnevni blagajni. »Miklavž prihaja« je igra, ki bo ostala deci v trajnem spominu. Na pravljično prirejenem odru v Sokolskom domu bo prikazano nebeško kraljestvo z vsem svojim čarom in bleskom. Deci bo to popoldne nudilo v živem prikazu vse. kar bere o Miklavžu v legendah in pravljicah. V igri nastopa Miklavž, nešteto angelov in hudobcev z Mefistom na čelu. Omeniti je še prav posebno, da nastopi v igri tudi ljubljenec mladine, glavni junak lutkovnega odra, šaljivi ašper*ek. Mamice bodo prišle polnoštevilno s svojimi malčki 5. t. m. ob 16. v Sokolski dom. »lieseti brata na sokolskem od ni v Studencih. V soboto ob 20. je sokolsko gledališče v Studencih uprizorilo v Sokol-skem dor^u slovensko ljudsko igro v treh dejanjih j Deseti brat*. Igro, ki jo je zelo pripravno dramatiziral režiser Franjo Sor-pik iz Ruš, je zrežiral Korče. Vloge so bile zelo srečno razdeljene. Deseti brat. ki ga je zelo živo in naravno podal Mlakar, je žel nad vse priznanje. Tudi Krjavelj Nandeta Kavčiča ni zaostajal za Desetim bratom, ker je stalno prinašal nekaj humorja na oder. Dolef - M. Kavčič se je prav dobro odrezal s svojim pijancem, medtem ko je bil Kvas - K o r č e za svoi učiteljski položaj premehak. Marjan-š k i-1 a n, ki mu ni manjkalo niti malo grobosti nasproti Kvasu, je svojo nehvaležno vlogo odlično rešil. Priznanja vredne so bile tudi vse ostale vloge do zadnjega dekleta, kmeta in fanta. Zelo privlačna in okusna je bila scenerija, ki je prizor za prizorom še bolj poglobila ter držala gledalce vedno v napetem pričakovanju, še bolj pa je poglobilo drugo kakor tretje dejanje zelo primerno petje »Enakosti« za odrom. Ni ga menda blizu odra, ki bi lahko podal tako dovršeno igro kakor studenški sokolski oder, ki je že na precej visoki stopnji. S sobotno predstavo je bila tudi zvezana vsakoletna proslava 1. decembra, pri kateri je pozdravil vse navzoče starosta stu-denškega Sokola Jože V o k a č, slavnostni govor pa je imel šolski upravitelj Julij K o n 11 e r. Na odru je nato E. G r g i č govoril q pomenu praznika 1. decembra. Godba »Drava« iz Maribora je zaigrala himno ter sokolsko koračnico, pelo pa je pevsko društvo »Enakost< iz Studencev. S te predstave kakor tudi proslave 1. decembra, ki je tako sijajno uspela je vsak gledalec odnesel najlepši vtis. Igro, ki je v soboto zaradi velikega navala nekateri niso mogli videti, so v nedeljo zvečer ponovili. Za tiste, ki je tudi v nedeljo niso videli, jo bodo ponovili sredi januarja, -ač. Izpred sodišča — Mož ln žena obsojena. V zvezi s poročilom o uboju v vinogradu v Jiršovcih dodajamo, da sta bila posestnik Jurij Drakšič in njegova žena obsojena, in sicer mož na 4 leta ječe, njegova žena pa na 6 let ječe. Smrt z z Max iborr, 3. decembra V prenočišču gostilne »VVilson* na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora so našli mrtva 211etnega čevljarskega pomočnika Karla šeškarja iz Ljubljane in 21 letno služkinjo Marijo Koračen iz okolice Novega mesta. Pripeljala s* i se smoći z mariborskim vlakom iz Lju' jane in najela prenočišče, v katerem *£ i zažg-ala oglje in vdihavala struper plin. Prej sta še zamašila vse razpoke " vratih Zapustila nista nobenega pisma, tako da vzrok njune tragedije ni znan. Prepeljali »o ju v mrtvašnico na Po:-»:«žje. Ročna blagajna s 40-000 din je izginila iz sfkladišča Vlade Rac!ena v Slov. Bistrici Orožniki poizvedujejo za storilci. Iz Celia —c Razmere na delovnem frgu. Pri celj-sJci borzi dela je bilo l. t. m v evidenci 400 brezposelnih (214 molkih in 186 žensk) nasproti 388 (182 moškim in 20* ženskam) dne 20. novembra. Detfo dobiio: 2 hlapca, po 1 mizarski in kovaški pomočnik, 6 krneč kih dekel. 3 kuharice 2 služkinji in 1 po-strežnica. —c Hudi incidenti na Olimpo\-em igrišču. Med 1i£ino tekmo Ljubliana-Olimp, ki ie bila odigrana v n-d^jc oopoldne na OMmpovem igrišču v Caberiu pri Celju ie Olimpov igralec Čatrr v 8 minuti drugega polčasa napadel sodnik« g Konica iz Maribora in ga z udarcem > pestjo poškodoval po levem licu. NTa?o je skočil h C-Koniču še Olimpov i^-a'ec Fbs in udaril g Konica od /adaj s p^ti^ po vratu. Sr 1-nik je oba igralca seveda takoj izključil in bo tudi sodno postopa! pref njuna. Ko se ie g. Konic po tekmi preoblačil v sodniški kabini na ignsču ie provi navzočega celjskega poverjenika sodniškega odbora, da bi poklical službujočega policijskega stražnika, ki mu je hotel g. Konic prijaviti dejanski napad Čatra in Flisa. Poverjenik ie prosil enega izmed nogometnih sodnikov, da bi poklical stražnika V tem pa ie oredsednik Celjske nogometne podzveze in SK Olimpa g. Andrej Svetek nahrulifl poverjenika sodniškega odbora, češ kaj ga to briga, in mu zagrozil, da mu bo prima/al dve klofuti G. Svetek se bo moral zaradi svojega ravnanja seveda zagovarjati pred •iristr^nim forumom. —c Nesreča v tovarni. Pri delu v Gerk-manovi tekstilni tovarni v Laškem je stroj v soboto zgTabi! 42letnega ključavničarja Erika Filipiča in mu hudo poškodoval levo roko. Filip;č se rdravi \ celjski bolnici. —c V celjski bolnici sta umrla v soboto 761etni zasebnik Jakob Zidanšek iz Med-ioga pri Celju in 25le'na delavčeva žena Alojzija Sivkova *> Pečo-v ia pri Teharju. Z Zidanega mosta Na narodni prarnik 1 decembra so se po slovesnem opravilu, zbrali v gasilskem domu člani easilske čete. da prisostvujejo odlikovanju njih predsednika Fr. Avseca ;n poveljnika An*ona Jakoša Po domoljubnem nagovoru ie župni starešina Gu-ček v imenu gasilske zajednice osebno izročil odlikovnnia. srebrne križce za zasluge na gasilskem oolju in lične diplome. Slično odlikovan ie ie treiei tudi nredsed-nik čete v Rimskih toplicah Ig. Repin, G Ule. tajnik gasil, župe za srez Laško, pa je v imenu gas. zajednice izročil odiko-vanie poveljniku čete v Hrastniku Štefanu Freslu. Praznik zeđinfenfa v Litiji Litija. 2. decembra Za praznik 1. decembra je izdal 'itij^ki Sokol oosebno število svojega društvenega glasila »Litijski Sokol*. Uvodno besedo ie napisal pisatelj Vladimir Levstik. V pesniškem zanosu prikazuje prvi de-»ember. kar nam je bil vsa leta dosicj. letos oa nam ie še stotemo bolj pri srcu. Nikoli nismo tako ugodno čutili, da je država, ki nam io ie prinesel prvi decr-^n-ber 1. 1918.. naše edino zavetje pred temnimi silami, ki bi nas hotele napraviti drhal brezpravnih sužnjev. Rojstni dan naše države ie vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom začetek piti navzgor. p~ti k luči. noti na višine svobodnega ravnon av-nega človečanstva. Kakor še nikoli, se nam upiraio zdaj naše misli v t oiici mogočnih stebrov: v narodno edinstvo. v naša srca zakoreninjeno svetost oč?tne dedšČine — načelo nedotakljivost: na5e zemlje, tretji steber naših misli pa ie naš mladi kralj. Prvodeccmbrska številka z besedami našega vodilnega književnika ie bila simpatično sprejeta in jo bomo hranili v spomin, ko nam je ob tem prazniku ?orego-voril br. Vladimir Levstik tudi na sokoUki večerni akademiji v našem Sokolskom domu. Br. Levstik ie v pesniškem zanosu prikazal našo ljubezen do domovine in naše odnose do praznika zedinjenja. Za svoja močna izvajanja je bil večkrat gromko prekinjen v zahvalo za svojo narodno izpoved. Akademija v Sokolskem domu je b la živ dokaz razgibanega dela v našem Sokolskem domu in so sodelovali nri nij>i že najmlajši Sokoiički in Sokoličice. cb ji naraščaj, ter članstvo. Akademijo je otvoril starosta br. Lajo-vic. Po govoru br. VI. Levstika so se razvrstile telovadne točke, deklamacije, pevske točke ter dramatizirane pesni*-, c. Ob tej priliki je bilo sprejetih tudi več novih članov v vrste našega Sokola. Njihovi zaobljubi 4e prisostvovala vsa množica stoje in ponosno so novi člani in naraščaj poljubljali sokolski prapor kot simbol sokolske ideje. Oder Je bil večeru primerno ooremlien. pri uvodnih točkah sta bila na odru tudi oba praporščaka, tako Članski kakor tudi naraščajski s svojima praporoma. Zaključna točka :e bila najnovejša r«s-nitev književnice Ruže Lucije Petelinove: *Naš narodni zaklad«. Id so ga dovršeno in s toplimi občutki podaji člani in č'a-nice našega dramatičnega odseka. Toika bo gotovo pohvalno sprejeta tudi na drugih odrih. Proslavo v Sokolskem domu ie zaldfti-čila državna himna. Za 1. december sta bili uspi.. akademiji tudi v litijski ljudski in m - an ki šoli. Mladina ie s svojimi nastopi d^ra^la, da spada gojitev nacionalnih čustev med temelje razrednega dela jugosloven.>kerra učiteljstva. Taki mladini, ki bo izška iz rok svojih narodnih učiteljev, brer skrbi lahko zaupamo bodočnost naše države. Ob dnevu našega pomembnega praznika je bil naš tre ves v zastavah. V c~rW: sv. Nikola'a Sta bili tudi dve sv. maši. Ob 8. za šolsko mladino, ob 10. za estale, za predstavnike oblasti, uradov in naša društva. M A1.* POLOŽI DAJ? DOMU NA OLTAR J Proslava jeseniškega Sokcla Jesenice, 2. decembra V proslavo praznika zedinienia je bila v nedeljo dopoldne slavnostna seja uprave Sokola, katere se je udeležila skoraj vsa -kolska družina, ki je veliko dvorano So-koiskega doma napolnila do kraja. Sokofl-ska godba na pihala je zaigrala sokolsko koračnico, ob kateri ie bila izkazana čast državni zastavi Starešina br Rudolf Ofirin ie v lepem govoru očrtal pomen državnega in sokoTsikcea nra/nika. prosvetar br. V črko pa jc prečita! savezno poslanico. Po slovesni prevedbi dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in zaobljub* med letom pri-stopivšega čTanst\a so bile razdeljene di-olome najboljšim tekmovalcem in tekmo valkam ter zastavice in krasna plaketa, ki jo je poklonil naraščaj Ljubljanskega So»-kola naraščaju jeseniškega Sokola o prili« ki meddruštvemh naia^čajskih tekem ns Jesenicah in v Ljubljani. SlavnoVna seis ie bila zaključena s himno »Hej Slovani« Zvečer je bila v nabito polni dvorani slavnostna akademija ki je odlično uspela Akademijo le otvr rila godba s sokol «ko koračnico, nakar \t br Pr Klavora orisa? pomer složnega ž;vljenu med poe-dinci in slovanskimi narodi. Godba na pihala je /a:Djurdjevak« tfavaSČajnikl so dovršeno pokazali izredno težke pro&te vaj« in želi burno odobravanje. Pevski zh t »Sava« ie pod vodstvom pe-vovodje g M. Jerama ?apel pe«-mi »Ujedinjena domovina« »Mladini« in »Na Adri-iu*. 2enski naraščaj je nastopil s skupinskimi in rajalnimi vajjrni moški naraščaj pa na bradlji. S svojimi skupinskimi vajami z dolgimi palicami je izzval viharne ovacije občinstva Tud- sedmorica č'anic a krasnimi skupinskim' in rajnlnimi vajami ie žela zasluženo odobravanje Mladi «olist Kn:fic ir odsvir.il na flavti štiri glasbene "očke 'n žel ži\;ihno odobravanje Kouservatori*tka s Pavla Frlanov* je dovršeno od peki pesem »Pr, z.'teliti* in arijo iz »Rusalke« ki m je morala zaradi ovacij občinstva pon^v't' Rr Kn'ftca in s Frlanovo ie na klav riu sprcnvjala s. Bo- /cna Cernivceva Akademijo je zaključil pevski zbor »Sava«, k: ie zapel pesmi »Slovenec. Srb. Hrvata ».M^iie« -n »NTa dan«. Vrli pevci so bili deležni viharnih ovacij. Vse telovadne, pevske in glasbene točke so pripraviili br. Pristov, Vari Sušnik, s. Hafnerjeva in Poharjeva ter br Kleč in Je-ram. Akademija je imela izrazit slovanski značaj. Velika udeležba občinstva je pokazala, da ceni delo požrtvovalnih sokolskih bratov in sester in da se v polni meri zaveda velikega pomena narodnega in državnega zedinjenja še prav posebno ▼ teh težkih dneh. Postani in ostani član Vodnihove družbe! Iz Zagorja Prvi december je ves revir proslavi, na najbolj dostojen način. Slovesnega cerkvenega opravila so se udeležile vse Sol« ter deputacije pomembnejših društev, občine, uradov. TPD in ostalega občinstva. Sole so imele tudi svoje interne pre lave s pestrim sporedom. Sokolove akademije n.i predvečer državnega praznika se jc kliub neugodnemu vremenu udeležilo leno število občinstva, ki je z velikim odobravanjem sprejelo bogati spored, ki ie obsegal telovadne nastope vseh oddelkov. Naše sokolsko društvo je s tem pokazalo sadove svojega tihega, neumornega in uspešnega dela za narod in domovino. Sveto Barbaro. zašCltnico mduriev. so rudarji praznovali na dan državnega praznika s tem. da so se z godbo na Čelu ob udeležbi ravnateljstva, obratovodU, in- /enjeriev Ln vseh ostalih pripadnikov rudarskega stanu udoježili slovesnega cerkvenega opravila. Družba je po s'ari navadi razdelila tako zvani *>3arbarin denar« med rudarje, ki so prejeli zn-?ske od 35 dinarjev navzdol kot p^ebni pri-boljsek. Namestil pogostitve, kakršna !e bila običajna do smrt: pokojnega kraija Aleksandra, je TPD nakazala drugi rudarski skupini kaker vsa zadnja leta večji znesek za podporo vdovam rudarjev in staroupokoiencem. Bučnega praznovanja v skladu z resnimi časi ni bilo. »Celjske grofe«, pomembno odersko delo pisatelja in režiserja ljubljanske drame dr. Bratka Krefta bo uprizorjeno na sc-kolskem odru v soboto 7. in nedeljo 3. t. m. To bo otvoritvena predstava na novo preurejenem odru, v slikovitih kostumih dobe. v kateri se drama odigrava. Prelaganje vodovodne napeljave v odseku Potoške vasi se bliža aklju&ku. Preko ozemlja, izpod katerega pridobiva TPD nog in ki se ie sesedalo, ie prejšnja napeljava m-no^o trpela in so b.la popravila <^ra:U nezaželjenega pomanjkanja vode na dnevr.em redu. Končno je prišlo do sporazuma med TPD in obČ:nr> v tem smislu, da je TPD prevzela vse stroške, ki so v zvezi s p~e'ožitvijo cevovoda na trden teren. S tem 1e. uoaimo. dokončno odstranjen vzrok nezadovoljstva ter bomo preko zime imeli dovoli vode. če ne bo zopet prišlo kaj vmes. Strnhovalec Žen^k in dfklet nek?ri časa o mraku strani po cestah ter z reko zagrizenostjo deli klofute vsem, o katerih si misli, da v takem času ne spadajo na cesto, temveč bi morali biti doma za psčio. Nedavno je orernikastil znano žensko a Svepovne kar s pendrekom, kak r pripovedujejo. Vprašanje le snmo. v ko'iko so v to igro vpleteni tudi drugi, samozvani strahovalci. ki na tak način ščitijo mora'o v dolini. Orožniki so neka i sumliivcev že zaslišali, toda direktnega dokaza ie manjkalo, zato so jih izpustili. Iz DoUenfsfrfSi Trculfc Sokolsko društvo v Dol. Tor>l*cah «• tudi letos Draznik zedinj?nia slovesno proslavilo. V okrašeni dvorani soko's-kega d--ma se ie zbralo članstva polncštfrilno =Tavnosti oa je P|Isr»sfvir alg mn^eo ^">-kolstvu prijaznega o^Čin iva L,t>o si- -vesnost ie ponovno dokazala, da večina članstva sokolske»•* « Sonja Ivančičeva K premieri Leliarjeve spe\ o'gre »Friderika«, v operi se nam obeta prijeten muzi-kalen dogodek z uprizoritvijo tega dela. Glavni p rtiji bosta pela: Frideriko Sinja Ivančičeva, Coetheja pa J os p O o-s t i č, član zagrebške opere kot gost Go-stič zavzema v zagrebškem nns'niblu odlično mesto in si je tsko v Zagrebu kakir prej v L;ub!jani p.idcbil s s roj m vztrajnim, skrbnim in umetniško visokovrednlm delom velik ugled in priljubljenost. Iv n-čičeva se je z uvpehrm uveljavila tudi kot operetna moč. Ob i pevca brs'a lzviš la v te, spevoigri zanimive na'o~e. saj bo^ta predstavljala dve zgodovinski osebi, ki sta znani vsemu kulturnemu svetu: pašnika Goetheja in njegovo mladostno ljubezen, Frideriko B:.cnovo. ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posenej Preklici izjave oeseda oin 1.— davek posenej 4a pomene odgovore glede malih oglasov |e creoa priložiti znamko - Popustov za maie oglase oe priznamo Beseda 50 par Davek poschei "NaimaniSi zneseK *» din TUDI SV. MIKLAVŽ bo usbrai najbolje in najceneje v trgovini »EDO« CE\ l^Jl Prešernova 48. i ENO ; \ SV.fiTWNAM 50 t'AH fcl.N 1 LA.NJt Zunr anje vezenje zaves pe-ila. nionogramov gumomc — plika zaloga peria po 1 - din lulijana«. Gosposvetska c 12 n Frančiškanska »si '6 4 L t^o^iu^iif -»e malih oglasov v "lov Narodu« ki