Urednika: Lidija Hauptman Žan Jan Oplotnik Maribor, oktober 2019 KOLOFON Naslov 60 let študija ekonomskih in poslovnih ved Title 60 Years of Economics and Business Studies Urednika Lidija Hauptman Žan Jan Oplotnik Editors (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Tehnična urednika Technical editors Srečko Pirtovšek Jan Perša (Univerzitetna založba Univerze v Mariboru) Oblikovanje ovitka Cover designer Žana Leitinger Grafike na ovitku © Univerza v Mariboru Grafične priloge Cover graphics Ekonomsko-poslovna fakulteta Graphics material Urednika Založnik / Published by Izdajatelj / Co-published by Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija http://press.um.si, zalozba@um.si https://epf.um.si, epf@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Availabe at http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/441 Izid Published Maribor, oktober 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press 378.6:33(497.4 Maribor)(091)(082)(0.034.2) UNIVERZA v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta [Šestdeset let] 60 let študija ekonomskih in poslovnih ved [Elektronski vir] : Univerza v Mariboru, Tekst / Text © Hauptman, Oplotnik, 2019 Ekonomsko-poslovna fakulteta / [urednika Lidija Hauptman in Žan Jan Oplotnik]. - 1. izd. - El. knjiga. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2019 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. Način dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/441 This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ISBN 978-961-286-312-8 (pdf) NoDerivs 4.0 International License. doi: 10.18690/978-961-286-311-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Hauptman, Lidija http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ COBISS.SI-ID 97454593 ISBN 978-961-286-311-1 (Mehka vezava) 978-961-286-312-8 (PDF) DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-311-1 Cena Price Brezplačen izvod Odgovorna oseba založnika For publisher prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru 60 LET ŠTUDIJA EKONOMSKIH IN POSLOVNIH VED L. Hauptman in Ž. J. Oplotnik (ur.) 60 let študija ekonomskih in poslovnih ved LIDIJA HAUPTMAN IN ŽAN JAN OPLOTNIK Predloženo delo predstavlja celovit pogled na mejnike in vizijo razvoja ter delovanja Ekonomsko-poslovne fakultete. V monografiji so predstavljena posamezna področja dela na EPF in sicer kratka predstavitev fakultete in posameznih študijskih programov danes. Predstavljene so katedre in področje dela strokovnih služb. EPF je v zadnjem času napredovala tudi v mednarodnem merilu, kar dokazujemo z akreditacijami in izmenjavami študentov ter zaposlenih. Raziskovalna dejavnost je predstavljena z nekaj dosežki. Vse bolj se vključujejo tudi študenti na vseh ravneh študija. Izdajamo tudi znanstveno revijo Naše gospodarstvo. Sodelavci v knjižnici so-omogočajo študijski in raziskovalni proces. Pri razvoju našega pedagoškega dela in kompetenc študentov sta vplivna karierni center in strateški svet. Ključne besede: visoko šolstvo študij ekonomija poslovanje ekonomske fakultete študijski programi predstava Slovenija strokovnjaki raziskovalna dejavnost strokovne službe podiplomski študij študenti profesorji zgodovinski pregledi zborniki. NASLOVA UREDNIKOV: Lidija Hauptman, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: lidija.hauptman@um.si. Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija, e-pošta: zan.oplotnik@um.si. DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-311-1 ISBN 978-961-286-312-8 Dostopno na: http://press.um.si Kazalo Stran Uvodna misel 1 epf se predstavi 3 epf skozi čas 53 mednarodne akreditacije 90 mednarodna dejavnost 94 raziskovalna dejavnost 106 alumni priloge Stran študenti na epf 112 naše gospodarstvo 117 knjižnica epf 121 karierni center 125 strateški svet 129 raziskovalna dejavnost alumni 133 priloge 147 uvodna misel Spoštovani, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je, od nastanka v letu 1959, prehodila spoštovanja vredno pot. Na fakulteti smo v zadnjih desetih letih vložili veliko truda v izboljševanje in dvig kakovosti študijskih, raziskovalnih in delovnih pogojev, zavedajoč se, da izobrazba, znanost in raziskovanje poganjajo družbeni in ekonomski razvoj okolja, katerega del smo. Želimo, da izobraževanje posameznika in skrb za njegov celostni razvoj, kar je osnovno vodilo naše fakultete, razvije posameznikove sposobnosti samokritičnosti in kritičnega ocenjevanja ekonomskih, družbenih in trajnostnih izzivov sodobnega časa. Stalna prisotnost inoviranja izobraževalnega procesa, raziskovalnega dela, prenosa znanja in izkušenj v prakso in iz prakse v študijski proces, združeno z dolgoletno tradicijo ter ugledni znanstveniki in raziskovalci uvrščajo Ekonomsko-poslovno fakulteto, po šestdesetih letih v Sloveniji in tudi širše, na zemljevid uglednih in cenjenih visokošolskih inštitucij na področju ekonomije in poslovnih ved. Študijski programi fakultete so usmerjeni k našim najpomembnejšim partnerjem, to je študentom in delodajalcem. Viden znak njihove visoke kakovosti so pridobljene mednarodne akreditacije AACSB - Association to Advance Collegiate Schools of Business, ECBE - European Council for Business Education in ACBSP - Accreditation Council for Business Schools and Programs. Poudariti je potrebno, da je Ekonomsko-poslovna fakulteta v letu 2018 prejela prestižno akreditacijo AACSB za visoko kakovost in inovativnost v poslovnem izobraževanju ter s tem vstopila v globalni klub elitnih poslovnih šol, v katerem je zgolj 5 % tistih, ki imajo potrjene poslovne programe s to akreditacijo. S pridobljeno akreditacijo AACSB je Ekonomsko-poslovna fakulteta potrdila visoko kakovost in mednarodno konkurenčnost svojih študijskih programov ter dejstvo, da je odlična fakulteta. Prejeta prestižna akreditacija je tudi ključni razvojni mejnik, s katero je potrdila tradicijo inštitucije, ki že od leta 1959 dalje simbolizira znanje in predstavlja pomemben znanstveni, raziskovalni, izobraževalni in kulturni del slovenske družbe, ter ima pomemben prispevek k razvoju regije ter se umešča v zakladnico svetovne znanstvene misli. V letu 2019 smo prejeli priznanje za kakovost tudi s strani ECBE, saj smo pridobljeno akreditacijo podaljšali za nadaljnjih pet let. V zadnjem desetletju smo v študijski proces na Ekonomsko-poslovni fakulteti uvajali inovativne metode poučevanja, skrbeli za razvoj raziskovalnega potenciala, vključevali študente v rojektno delo, sledili smernicam internacionalizacije doma ter s pomočjo uglednih gostujočih predavateljev in tujih strokovnjakov skrbeli za prenos znanja in prakse iz mednarodnega okolja v študijski proces. Omenjene aktivnosti nam omogočajo različni programi mednarodnih izmenjav, v katere je fakulteta vključena. Naše najpomembnejše povezave potekajo preko programov: Erasmus+, mednarodne kreditne mobilnosti – KA107, Ceepus, bilateralnih sporazumov, Erasmus Mundus in konzorcijev. Vključeni smo v evropski program izobraževanja Socrates Erasmus, na bilateralni ravni sodelujemo z uglednimi inštitucijami na Kitajskem, v Indiji in drugod po svetu. V okviru programa Erasmus+ ima fakulteta sklenjene sporazume z več kot 160 evropskimi univerzami. V zadnjih desetih letih jo je obiskalo več kot 1.600 tujih študentov, kar EPF uvršča na prvo mesto po številu tujih študentov znotraj Univerze v Mariboru. Za študij na EPF se vsak semester odloči približno 130 tujih študentov, v povprečju pa se 80 študentov EPF odloči za študij v tujini. Dodiplomski in podiplomski študijski programi na Ekonomsko-poslovni fakulteti pa niso zgolj mednarodno akreditirani temveč se nekatere usmeritve izvajajo tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. Pomembne premike zaznavamo tudi na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti na fakulteti, saj se število objavljenih znanstvenih člankov v revijah, znanstvenih monografij, prispevkov na znanstvenih konferencah, vključitev v mednarodne projekte nenehno povečuje. Spoznanja znanstveno raziskovalnega dela vključujemo v študijske programe, kar pomembno vpliva na kakovost študijskih programov, ki jih na EPF razvijamo. 1 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti je v šestdesetih letih diplomiralo več kot 34.290 študentov, naziv doktor ali magister znanosti je prejelo 1.615 diplomantov. Gre za izkazano zaupanje velikega števila generacij, ki so se odločile za študij ekonomije na naši fakulteti in danes predstavljajo pomemben del strokovne slovenske družbe s področja ekonomije in poslovnih ved. Zato ponosno ugotavljamo, da je EPF z delom in družbenim vključevanjem študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev, raziskovalcev in zunanjih strokovnjakov iz prakse in gostov iz tujine, integrirana v vse segmente družbe. 60 let obstoja je namreč pustilo v okolju znaten pečat, saj smo danes mednarodno priznana in cenjena ekonomsko-poslovna fakulteta, ki ponuja odlično izobraževanje prilagojeno potrebam trga. Vsi dosedanji rezultati so motiv za gradnjo poti v prihodnje, ki bo temeljila na kulturi inoviranja pri vseh aktivnostih fakultete (pedagoških, raziskovalnih, strokovnih, administrativnih). Pred nami so številni izzivi. S skupnimi znanji in močmi bomo fakulteto usmerili v pridobivanje večje družbene blaginje v skupno dobro in dobro posameznika. Zavezali smo se h kakovosti, ki ji bomo tudi v prihodnje sledili. Pot, ki jo bomo ubrali in način kako bomo po njej stopali, nas bosta opredelila v prostoru, v katerem delujemo in smo v njem prepoznavni. Na nas je, da izkoristimo vse prednosti, ki smo jih na fakulteti ustvarili skupaj. V imenu vodstva se zahvaljujem vsem, ki podpirate razvoj Ekonomsko-poslovne fakultete in skrbite za uresničevanje skupnih projektov in ciljev. V pričujoči monografiji vam predstavljamo pomembne mejnike razvoja Ekonomsko-poslovne fakultete. Dekanica, izr. prof. dr. Lidija Hauptman 2 EPF SE PREDSTAVI 3 EPF SE PREDSTAVI 4 Ekonomsko-poslovna fakulteta je članica Univerze v Mariboru in je bila ustanovljena leta 1959. Je pomembna visokošolska inštitucija v regiji in v tem delu Evrope in ima zaposlenih 119 visokošolskih učiteljev in sodelavcev, raziskovalcev in administrativnega osebja, ki skrbijo za izvajanje izobraževalnega procesa in raziskovanja v duhu sprejete vizije in poslanstva fakultete. Slednje je Senat EPF sprejel na svoji seji 23. 11. 2012. Fakulteta uresničuje svoje poslanstvo in vizijo s krepitvijo kakovosti na področju izobraževanja in raziskovanja. Poslanstvo Vizija EPF s povezovanjem raziskovanja in izobraževanja, na EPF bo odlična, na nacionalni in širši evropski ravni priznana, področju ekonomskih in poslovnih ved, prispeva k celostnemu v globalni svet vpeta, raziskovalno usmerjena ekonomsko- razvoju posameznikov in se vključuje v razvoj gospodarstva poslovna šola. in družbene skupnosti v nacionalnem in širšem evropskem okolju. Strateške usmeritve EPF y Nenehno izboljševanje kakovosti raziskovalne in izobraževalne aktivnosti. y Nenehno spodbujanje vsestranskega razvoja zaposlenih. y Trajno sodelovanje z gospodarsko prakso. y Nenehno izboljševanje in razvijanje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov ter programov vseživljenjskega izobraževanja na področju ekonomskih in poslovnih ved. y Krepitev internacionalizacije na vseh področjih delovanja. y Spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja in delovanja po načelih stroke, moralno in etično. y Zagotavljanje interdisciplinarnega znanja in posredovanje vrednot trajnostnega razvoja. Ključne vrednote EPF y akademska svoboda, y znanje, y sodelovanje, y osebna in družbena odgovornost, y enakopravnost in demokratičnost, y verodostojnost in etičnost delovanja, y dialog in medosebno spoštovanje, y inovativnost, y kritično razmišljanje, y podjetnost. 5 Vodstvo fakultete Dekanica fakultete dr. Lidija Hauptman, izredna profesorica Prodekanica za izobraževalno dejavnost dr. Andreja Lutar Skerbinjek, docentka Prodekanica za raziskovalno dejavnost dr. Zdenka Ženko, redna profesorica Prodekan za mednarodno sodelovanje dr. Žan Jan Oplotnik, redni profesor Prodekanica za študentska vprašanja Monika Strauss, dipl. ekon. (UN) Tajnik fakultete Sebastjan Strmšek, univ. dipl. prav. Tajnica vodstva fakultete Zalka Božič Letič, posl. sekr. 6 ŠTudijski programi danes Na Ekonomsko poslovni fakulteti izvajamo štiri študijske programe in dva interdisciplinarna študijska programa. To so: y univerzitetni dodiplomski študijski program »Ekonomske in poslovne vede«, y visokošolski strokovni dodiplomski študijski program »Poslovna ekonomija«, y magistrski študijski program »Ekonomske in poslovne vede«, y doktorski študijski program »Ekonomske in poslovne vede«, y interdisciplinarni študijski program »Gospodarstvo inženirstvo«, prva stopnja, y interdisciplinarni študijski program »Gospodarstvo inženirstvo«, druga stopnja. V letu 2006 smo prešli na sodobno zasnovane bolonjske študijske programe po modelu ‘3+2+3’, tako da traja prva stopnja študija na dodiplomski ravni 3 leta, druga stopnja na magistrski ravni 2 leti in tretja stopnja študija na doktorski ravni 3 leta. Študijski programi so kreditno ovrednoteni po ECTS sistemu (European Credit Transfer System), tako da prinašajo dvoletni programi študentom 120 ECTS, triletni pa 180 ECTS. Na tak način je zagotovljeno tudi učinkovito in pregledno mednarodno priznavanje študijskih obveznosti in akademske izobrazbe, kar omogoča fleksibilnost študentov in kasneje tudi diplomantov. Na dodiplomskem študiju sta dva programa, univerzitetni in visokošolski strokovni, ki omogočata nadaljevanje študija na bolonjskem magistrskem in, po zaključku tega, tudi na doktorskem študiju. Zaradi spreminjajočega se okolja in novih znanstvenih in strokovnih dognanj, študijske programe nenehno spreminjamo in dopolnjujemo z novimi vsebinami. Večje spremembe smo imeli v letih 2008 in 2012, ko smo študijske programe spremenili po meri študentov, tako da ponujamo še več izbirnih predmetov in jim tako omogočimo oblikovanje študijskega programa v skladu z njihovimi željami in interesi. Izbirne predmete lahko izbirajo izmed predmetov naše fakultete ali tudi katere druge fakultete v Sloveniji ali v tujini. Izbirne predmete, pridobljene na drugih fakultetah jim na naši fakulteti priznamo. Da bi študente še dodatno opozorili na možnost izbire predmetov drugih fakultet, smo v letu 2018 dodali še poseben izbirni predmet, imenovan Prosto izbirni predmet. S tem razširjamo tudi nabor znanj, ki jih študenti pridobijo v času študija. K temu pa pripomore tudi organiziranje dodatnih delavnic in predavanj, kar omogoča tudi pridobivanje številnih mehkih znanj in spretnosti. Vsako leto pa v učne načrte posameznih predmetov dodajamo aktualne vsebine z novimi znanstvenimi in strokovnimi dognanji, novo literaturo in po potrebi tudi spreminjamo imena predmetov. Pri tem upoštevamo mnenja študentov in predstavnikov gospodarskih in negospodarskih organizacij, tako da so naši študijski programi vedno aktualni in zanimivi. Prelomnico je predstavljalo tudi zaključevanje »starih« študijskih programov (iz leta 1996), saj so lahko študenti zaključili študij po teh študijskih programih do maja 2016. Zato smo imeli v letih 2015 in 2016 tudi izjemno velik interes za opravljanje preostalih izpitnih obveznosti in zagovore zaključnih del. V teh letih je študij zaključilo zelo veliko študentov. Univerzitetni študijski program 1. stopnje ”Ekonomske in poslovne vede” S študijskim programom »Ekonomske in poslovne vede« postavljamo študente v položaj odgovornih in aktivnih partnerjev v izobraževalnem procesu. Ponujamo jim možnost, da si po lastnih poklicnih ambicijah prilagodijo velik del študijskega programa in izberejo tiste predmete, s katerimi bodo pridobili taka strokovna znanja, za katera bodo sami ocenili, da so pomembna za njihov osebni strokovni razvoj in bodočo kariero. 7 Zaradi raznolikih specializacij na področju ekonomije in poslovnih ved ponujamo študentom tega programa 8 različnih usmeritev: ŠTudijski programi danes y Ekonomija y Elektronsko poslovanje y Finance in bančništvo y Management in organizacija poslovanja y Marketing y Mednarodna poslovna ekonomija y Podjetništvo y Računovodstvo, revizija in davščine y Evropske poslovne študije Na študijskem programu je 31 predmetov, od katerih je 16 skupnih, 9 usmeritvenih in 6 izbirnih predmetov. Z zaključkom študijskega programa študent doseže najmanj 180 kreditnih točk (odvisno od izbire izbirnih predmetov pa lahko tudi nekaj točk več). To mu omogoča pridobitev strokovnega naslova diplomirani ekonomist (UN) oz. diplomirana ekonomistka (UN) in omogoča tudi neposreden prehod na drugo stopnjo študija, z vpisom na podiplomski magistrski študijski program »Ekonomske in poslovne vede«. Značilnosti študijskega programa 1. stopnje ‘‘Ekonomske in poslovne vede’’: y po obsegu, vsebini, strukturi in trajanju je primerljiv s razviti določeno stopnjo specializacije strokovnih kompetenc podobnimi študijskimi programi v zahodni Evropi; ob hkratni zadostni širini nabora strokovnih znanj, in s tem y zasnovan je odprto, fleksibilno, tako da omogoča študentom širše zaposlitvene možnosti, ter večjo mobilnost na trgu lahek prehod med programi in večjo stopnjo izbirnosti dela; predmetov znotraj programa; y študentom je zagotovljena možnost za kumuliranje y vključuje vsebine, ki tvorijo tržno zanimiv profil diplomantov opravljenih obveznosti na različnih visokošolskih institucijah in njihovo zaposljivost ter mobilnost znotraj evropskega in prehajanje med študijskimi programi; trga dela; y poenostavljeno je priznavanje znanj in veščin, pridobljenih y tesno je povezan s potrebami širše družbe, zlasti na drugih visokošolskih institucijah, zlasti v tujini v okviru gospodarstva, pri čemer je upoštevana njegova struktura različnih mednarodnih programov študijske izmenjave; ter vse večja vpetost v evropski tržni prostor in potrebne y konceptualna zgradba programa je oprta na zahtevo o kompetence diplomanta; celoviti študijski obremenitvi študenta (v skladu z Merili za y zagotavlja primeren in zaokrožen nabor potrebnih znanj, ki kreditno ovrednotenje programov); omogoča diplomantom uspešno vključitev na trg dela, hkrati y omogoča aktivno vključevanje študentov v proces snovanja pa motivacijo in zmožnosti za vključitev v vseživljenjsko študijskega programa ter spodbuja aktivne oblike učenja in izobraževanje; poučevanja; y izvedbeno je strukturiran na način, da študent lahko sam y zagotavlja primerno integriranje (povezljivost) znanj znotraj oblikuje svojo razvojno pot pridobivanja znanja na fakulteti, programa v sistem zaokroženih ekonomsko-poslovnih hkrati pa prevzema nase večjo odgovornost za pridobitev znanj (specializacija, integracija, modularnost) z vidika primernega nabora znanj s področja ekonomskih in profila diplomanta na posameznih študijskih usmeritvah poslovnih ved; ob hkratnem upoštevanju interesa študentov za vpis na y zagotavlja takšno izbirnost vsebin, ki omogoča študentom izbrano študijsko usmeritev in potreb trga dela. 8 Na študijskem programu 1. Stopnje V duhu internacionalizacije študijskega programa »Ekonomske in poslovne vede« je v letu 2018 pa izvedbo usmeritev Evropske poslovne študije sodelovalo 27 domačih strokovnjakov iz razpisujemo tudi v angleškem jeziku. prakse. Z uspešnim zaključkom univerzitetnega študija pridobijo diplomanti zaokrožena temeljna ekonomska, poslovna idr. znanja, s pomočjo katerih razvijejo potrebne kompetence in usposobljenost, ki jim omogoča zaposlitev v gospodarskih družbah na ustreznih strokovnih področjih glede na ožjo strokovno specializacijo izbrane študijske usmeritve, ki so jo zaključili med študijem. Diplomanti pridobijo strokovna znanja, ki jim omogočijo neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju, državni upravi in različnih nepridobitnih institucijah za opravljanje ekonomskih in poslovnih opravil, za katera lahko kandidirajo na osnovi pridobljenih znanj in strokovnih kompetenc kot univerzitetni diplomirani ekonomisti (ekonomistke). Po pridobitvi primernih strokovnih izkušenj lahko diplomanti ekonomskih in poslovnih ved opravljajo zahtevna strokovna dela v različnih poklicih kot so direktorji, managerji družb ali lokalnih gospodarskih enot tujih družb, oziroma kot direktorji domačih družb v gospodarskih enotah v tujini, finančniki kot davčni inšpektorji in svetovalci, računovodje, revizorji, samostojni finančni in poslovni analitiki in vodilni ekonomisti večjih gospodarskih družb, kot visoki uradniki v državni upravi in na drugih strokovnih ter vodstvenih delovnih mestih, pri opravljanju najzahtevnejših ekonomskih, poslovnih in managerskih del. Naši diplomanti so zaposleni na najvidnejših položajih tudi v organih Evropske unije in v Evropski centralni banki. Pregled vpisanih študentov V obdobju 2009/2019 se je na univerzitetni študijski program 1. stopnje »Ekonomske poslovne vede« vpisalo 2.139 rednih študentov in 88 izrednih študentov. V preglednici 1 je prikazano število vpisanih študentov po študijskih letih. Študijsko leto REDNI IZREDNI 2009/10 308 13 2010/11 238 5 2011/12 216 7 2012/13 204 8 2013/14 219 11 2014/15 198 19 2015/16 202 8 2016/17 210 7 2017/18 154 3 2018/19 190 7 Tabela 1: Število vpisanih študentov v 1. letnik na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede od leta 2009/10 do leta 2018/19. Na rednem študiju univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede je študiralo od vseh študentov povprečno 42,6 % moških, na izrednem študiju pa moški predstavljajo povprečno 40,74 % vseh študentov, seveda pa deleži iz leta v leto variirajo. 9 Napredovanje študentov v višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede je bilo na prehodu iz prvega v drugi letnik, kjer je osip študentov praviloma največji, dobri dve tretjini, 67 %, iz drugega v tretji letnik pa je napredovala večina študentov, to je povprečno 89,0 %. Pregled povprečnega trajanja študija pri rednih študentih kaže, da so nekateri študij zaključili v najkrajšem možnem času, drugi pa so izkoristili absolventski status ali pa študij še malo podaljšali. V zadnjih letih je povprečno trajanje rednega študija 4,02 leta. Študijsko leto Univerzitetni študijski program Univerzitetni študijski program SKUPAJ 1. stopnje Ekonomske in Ekonomija poslovne vede REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI 2009/10 155 0 178 10 333 10 2010/11 217 2 155 8 372 10 2011/12 175 1 93 7 268 8 2012/13 154 0 30 1 184 1 2013/14 107 2 28 4 135 6 2014/15 114 0 16 6 130 6 2015/16 119 1 163 24 282 25 2016/17 124 4 0 0 124 4 2017/18 107 4 0 0 107 4 Tabela 2: Število diplomantov po študijskih programih V preglednici 2 prikazujemo število diplomantov univerzitetnih študijskih programov, najprej za bolonjski študijski program 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede, potem pa še za »stari« univerzitetni študijski program Ekonomija (po programu 1996) in nato še skupno število diplomantov obeh študijskih programov. Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ‘‘Poslovna ekonomija’’ Z visokošolskim strokovnim študijskim programom »Poslovna ekonomija« smo razvili konkurenčni koncept poslovnega izobraževanja, ki je zanimiv za gospodarstvo. S tem študentom odpiramo zaposlitvene možnosti na različnih področjih poslovnega življenja v gospodarstvu in drugih organizacijah, ki morajo svoje poslovanje opirati na ekonomske zakonitosti ter načela in koncepte sodobnega managementa. Tudi na visokošolskem strokovnem študiju zaradi raznolikih specializacij na področju poslovne ekonomije ponujamo 8 različnih usmeritev: y Ekonomika in upravljanje javnega sektorja (EJS) y Podjetništvo (PO) y Management (MT) y Poslovne finance in bančništvo (PFB) y Marketing (MA) y Računovodstvo in davščine (RD) y Mednarodno poslovanje (MP) y Turizem (TU). Ob zaključku študija želimo študentom omogočiti učinkovit prehod v poslovno prakso in lažjo zaposlitev v delovnem okolju. Zato v izvajanje strokovnih predmetov na posameznih usmeritvah vključujemo ugledne strokovnjake iz gospodarstva in drugih organizacij, študenti pa opravljajo tudi obvezno strokovno prakso. V letu 2018 je pri predavanjih na tem programu sodelovalo 10 17 strokovnjakov iz prakse. Tako že med študijem spoznajo zahtevnost in raznolikost dela v gospodarstvu in drugih vrstah organizacij. Osnovna odlika visokošolskega strokovnega študijskega programa »Poslovna ekonomija« je predvsem usmerjenost v pridobivanje uporabnih strokovnih znanj in praktičnih izkušenj študenta že med študijem. Na študijskem programu je 31 predmetov, od katerih je 16 skupnih, 8 usmeritvenih,7 izbirnih predmetov, in študijska praksa v drugem in tretjem letniku študija, skupaj v obsegu 380 ur dela. Z zaključkom študijskega programa študent doseže najmanj 180 kreditnih točk (odvisno od izbire izbirnih predmetov pa lahko tudi nekaj točk več). To mu omogoča pridobitev strokovnega naslova diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS). Visokošolski strokovni študijski program “Poslovna ekonomija” je tako usmerjen v prilagajanje strokovnega profila diplomanta zahtevam gospodarske prakse in vključevanja takih strokovnih vsebin v študijski program, ki omogočajo, da bomo z učnimi izidi izobrazili poslovnega ekonomista, ki bo zmožen za samostojno delo v dinamičnih razmerah delovanja gospodarskih subjektov idr. organizacij. Študijski program je izoblikovan tako, da zagotavlja doseganje naslednjih temeljnih ciljev: y transparenten strokovni študijski program z mednarodno primerljivo strukturo, trajanjem študija in uporabo sodobnih (aktivnih) metod poučevanja; y študijski program s primerno osnovo temeljnih ekonomskih oblikovanje dela študija po lastnih potrebah in nagibih znanj in nadgradnjo v različnih študijskih usmeritvah za ter s tem tudi večjo odgovornost za oblikovanje lastnega posamezna funkcijska področja in hkratno integracijo strokovnega profila diplomanta; znanj, ki naj jo zagotavlja izbirnost predmetov s takimi y študijski program, ki omogoča študentom z izbirnostjo nabori izbirnih predmetov, da bo zagotovljen razvoj vsebin razviti določeno stopnjo specializacije strokovnih interdisciplinarnega in večfunkcijskega pristopa k reševanju kompetenc, ob hkratni zadostni širini nabora strokovnih poslovnih problemov v gospodarski praksi; znanj in s tem širše zaposlitvene možnosti oziroma večjo y program dopolnjuje temeljna ekonomska in poslovna mobilnost na trgu dela; znanja z razvojem potrebnih strokovnih veščin in y študijski program s standardnim kreditnim ovrednotenjem, spretnosti, ki zagotavljajo dobro vključitev diplomanta v ki olajšuje študentom študijsko mobilnosti med študijem in poslovno prakso; zagotavlja poenostavljeno priznavanje pridobljenih znanj y program z vsebinsko zaokroženimi strokovnimi znanji v na drugih izobraževalnih institucijah; okviru študijskih usmeritev in s tržno zanimivim profilom y strukturiranje študijskega programa na osnovi zahteve o diplomantov; celoviti študijski obremenitvi študenta; y študijski program, ki zagotavlja dovolj zaokrožen nabor y študijski program, ki bo s pritegnitvijo strokovnjakov ekonomskih in poslovnih znanj, ki omogoča diplomantu iz gospodarske prakse v študijski proces (poslovne nadaljevanje študija na drugi stopnji študija; predstavitve, študijski primeri, strokovni aplikativni y študijski program, ki z naborom potrebnih ekonomskih projekti) tesneje povezoval pridobivanje strokovnih znanj z in poslovnih znanj oblikuje zaposljiv profil diplomanta na uporabo znanj v praksi; izbranih področjih specializacijske usmeritve; y študijski program, ki spodbuja in vrednoti aktivno učenje in y dovolj odprt študijski program, ki omogoča študentu vključevanje študentov v proces poučevanja. Z vidika študijskih vsebin pa je visokošolski strokovni študijski program oblikovan tako, da uspešnim študentom po zaključku študija omogoča neposredni prehod v drugo študijsko stopnjo v podiplomski magistrski študijski program »Ekonomske in poslovne vede«. 11 Diplomanti pridobijo strokovna znanja, ki jim omogočijo neposredno zaposlitev tako v gospodarstvu, kakor tudi v negospodarskem sektorju, državni upravi in različnih nepridobitnih institucijah v javnem sektorju za opravljanje ekonomskih in poslovnih opravil, za katera lahko kandidirajo na osnovi pridobljenih znanj in strokovnih kompetenc kot diplomirani ekonomisti (ekonomistke). Pregled vpisanih študentov V obdobju 2009–2019 se je na visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ‘‘Poslovna ekonomija’’ vpisalo 2.945 rednih in 71 izrednih študentov. V preglednici 3 je prikazano število vpisanih študentov po študijskih letih. Študijsko leto REDNI IZREDNI 2009/10 353 12 2010/11 355 5 2011/12 367 5 2012/13 278 9 2013/14 268 10 2014/15 265 7 2015/16 281 2 2016/17 267 10 2017/18 260 3 2018/19 251 8 Tabela 3: Število vpisanih študentov v 1. letnik na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Poslovna ekonomija od leta 2009/2010 do leta 2018/19 Pri analizi strukture študentov po spolu vidimo, da je na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje »Poslovna ekonomija« še bolj kot na univerzitetnem izražena feminizacija študija ekonomije, saj predstavljajo moški povprečno tretjino vseh vpisanih študentov, na rednem študiju je to 33,7 %, na izrednem študiju pa je delež nekoliko večji, povprečno 45,1 %, seveda pa deleži iz leta v leto variirajo. Na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje »Poslovna ekonomija« je bila na prehodu iz prvega v drugi letnik, kjer je osip študentov praviloma največji, prehodnost povprečno 43,3 %; iz drugega v tretji letnik pa skoraj dvakrat večja, saj je napredovala večina študentov to je povprečno 80 %. Analiza povprečnega trajanja študija pri rednih študentih kaže, da so nekateri študij zaključili v najkrajšem možnem času, torej v roku treh let, najdaljši čas zaključitve študija pa je bil enajst let (predvsem zaradi prehodov iz starih na nove študijske programe pri študentih, ki niso uspeli zaključiti študija po starem programu do konca maja 2016). V zadnjih letih, ko izvajamo samo še bolonjske študijske programe, je povprečno trajanje študija 4,4 let. V preglednici 4 je prikazano število diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje »Poslovna ekonomija« najprej za bolonjski študijski program, nato za »stari« študijski program iz leta 1996 in še skupno število diplomantov obeh programov. 12 Študijsko leto Visokošolski strokovni študijski Visokošolski strokovni program Skupaj program 1. stopnje »Poslovna Poslovna ekonomija ekonomija« REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI 2009/10 74 4 126 122 200 126 2010/11 120 18 71 70 191 88 2011/12 126 19 32 56 158 75 2012/13 78 6 18 32 96 38 2013/14 92 7 11 21 103 28 2014/15 86 1 11 13 97 14 2015/16 96 6 91 267 187 273 2016/17 83 8 0 0 83 8 2017/18 87 2 0 0 87 2 2018/19 23 3 0 0 23 3 Tabela 4: Število diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje »Poslovna ekonomija« Magistrski študijski program 2. stopnje ‘‘Ekonomske in poslovne vede’’ Podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« je naravnan raziskovalno. Študente usmerja k poglobljenemu in raziskovalno podprtemu reševanju ekonomskih in poslovnih problemov na področju izbrane študijske usmeritve. Študij zagotavlja potrebno strokovno usposobljenost za delo v gospodarski praksi, praviloma na najzahtevnejših strokovnih, analitskih, raziskovalnih in tudi menedžerskih položajih. Zasnovan je kot dvoletni študijski program v obsegu 120 ECTS, ki vsebuje 10 predmetov, od tega 1 skupnega, 6 usmeritvenih in 3 izbirne. Oblikovan je znotraj posameznih študijskih usmeritev, ki zagotavljajo specifičen strokovni profil diplomanta izbrane študijske usmeritve, hkrati pa je dodano prizadevanje po celovitem pristopu in integraciji pridobljenih znanj in strokovnih kompetenc. Na voljo so naslednje usmeritve študija: Poleg tega lahko študenti izrednega študija izberejo še usmeritve: y Ekonomija (EKON) y Finance in bančništvo (FIBA) y Upravljanje in vodenje podjetij (UVP) y Management informatike in elektronskega poslovanja (MIEP) y Management podjetij v javni lasti (MPJL) y Management, organizacija in človeški viri (MHRM), ki obsega 2 modula: y Upravljanje in vodenje organizacij v zdravstvu – Modul A: Management in organizacija poslovanja – Modul B: Management človeških virov y Management marketinga (MAMT) y Mednarodna poslovna ekonomija (MPEK) y Podjetništvo in inoviranje (POIN) y Računovodstvo, revizija in davščine (RARE) y Strateški in projektni management (SPMT) 13 Podiplomski magistrski študijski program “Ekonomske in poslovne vede” je raziskovalno naravnan, zato je v njegovi strukturi namenjenega več časa za individualno in skupinsko raziskovalno delo študentov. Diplomant 2. študijske stopnje na Ekonomsko-poslovni fakulteti mora biti akademsko sodobno izobražen ekonomist, pri čemer je potrebno pri oblikovanju profila diplomant upoštevati dikcijo Zakona o visokem šolstvu glede njegovih potrebnih strokovnih kompetenc, ki mu morajo zagotoviti potrebno usposobljenost za delo v gospodarski praksi, praviloma na najzahtevnejših strokovnih, analitskih, raziskovalnih in tudi managerskih pozicijah. Splošni cilji programa so naslednji: y zagotavljanje primerne znanstvene osnove na ožjem y poglobitev znanj s področja ekonomije, managementa, področju strokovne specializacije – na izbrani študijski pravnih idr. znanj na področju organizacij v zasebni in javni usmeritvi s področja ekonomskih in poslovnih ved; lasti, na področju pridobitnih in nepridobitnih organizacij, y razvoj veščin in zmožnosti za učinkovito raziskovanje in z vidika razvoja kompetenc za celovito in raziskovalno poglobljeno strokovno delo na najzahtevnejših področjih podprto obvladovanje zahtevnih ekonomskih in poslovnih ekonomskih in poslovnih ved; problemov; y pridobitev zmožnosti za samostojen poglobljeni študij y dvigniti raven inovativnosti in samoiniciativnosti študentov; in raziskovanje ob uporabi primerne raziskovalne y študenta seznaniti z mednarodnim okoljem in ga pripraviti metodologije; na vstop na mednarodni trg dela. Usmeritev, upravljanje in vodenje podjetij razpisujemo tudi v angleškem jeziku. V okviru tega programa se v angleškem jeziku izvaja 18 predmetov, in sicer: y Management, y Teorija firme, y Moderna mikroekonomska analiza, y Metode raziskovanja, y Strateški vidik informatizacije poslovanja, y Poslovne finance, y Poslovna etika in organizacijska kultura, V izvajanje posameznih predmetov tudi na študijskem y Strateško upravljanje mednarodnega trženja, programu 2. stopnje »Ekonomija in poslovne vede« y Marketing storitev, vključujemo domače strokovnjake iz prakse, ki jih je v letu y Komuniciranje, motiviranje in reševanje konfliktov, 2018 bilo 30. y Projektno usmerjen strateški management, y Strateši management človeških virov, y Upravljanje in strateški management, y Upravljanje podjetij, y Poslovne informacijske rešitve, y Kvantitativne metode v managementu, y Strateški management dobavnih verig in y Invencijsko-inovacijski management. Na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc bodo lahko diplomanti magistrskega študija svoje zaposlitvene možnosti in strokovno kariero udejanjali zlasti na naslednjih področjih: y v podjetjih različne velikosti in različnih gospodarskih poslovnih enot, podružnic idr. drugih organizacijskih enot in negospodarskih sektorjih kot vodje najzahtevnejših na srednji in vrhnji ravni managementa); strokovnih in poslovodnih področij (direktorji strateških y v svetovalnih organizacijah kot mlajši analitiki in svetovalci 14 (konzultanti) ter na drugih najzahtevnejših svetovalnih institucijah (BS, poslovne banke, javna uprava) ter strokovnih pozicijah kot revizorji, davčni svetovalci ipd.; raziskovalnih institucijah (raziskovalni inštituti) in na y kot podjetniki v lastnih (malih) podjetjih; področju izobraževanja (visoko šolstvo). y kot raziskovalci in analitiki v strokovnih in državnih Pregled vpisanih študentov V obdobju 2009/2019 se je vpisalo 2.220 rednih in 274 izrednih študentov na študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«. Podrobnejši podatki o vpisu so v preglednici 5. Študijsko leto Redni Izredni 2009/10 244 121 2010/11 277 42 2011/12 297 28 2012/13 295 19 2013/14 228 9 2014/15 186 4 2015/16 188 7 2016/17 179 14 2017/18 165 16 2018/19 161 14 Tabela 5: Število vpisanih študentov v 1. letnik na študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« od leta 2009/2010 do leta 2018/19 Pri pregledu strukture vpisanih študentov po spolu vidimo, da je študij ekonomije v zadnjih letih predvsem »ženski« študij, saj predstavljajo moški le dobro tretjino vseh vpisanih (35 %). Na študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« je struktura zelo podobna, moških je povprečno 31 %. Na magistrskem študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« je bila na prehodu iz prvega v drugi letnik prehodnost višja kakor na 1. stopnji študija, povprečno 72,4 % na rednem študiju in 75,6 % na izrednem študiju. Analiza povprečnega trajanja študija pri rednih študentih kaže, da so nekateri študij zaključili v najkrajšem možnem času, torej v roku dveh let, drugi pa so študirali nekoliko dalje. V zadnjih letih je povprečno trajanje študija na rednem študiju 4,16 let. 15 V preglednici 6 je prikazano število diplomantov na magistrskem študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«, najprej za bolonjski študijski program, nato za »stari« znanstveni magistrski program »Ekonomija in poslovne vede« iz leta 1996, za magistrski študijski program »Poslovodenje in organiziranje« (MBA) iz leta 1996, za specialistični študijski program »Poslovna ekonomija« iz leta 1996 in še skupno število diplomantov vseh podiplomskih študijskih programov razen doktorskega programa, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Študijsko Študijski program 2. stopnje »Ekonomske in Znanstveni Poslovodenje Specialistični Skupaj leto poslovne vede« magisterij in organiziranje študij – Ekonomija in MBA Poslovna poslovne vede ekonomija redni izredni skupaj izredni izredni izredni 2009/10 59 44 103 34 5 1 143 2010/11 71 40 111 32 3 3 149 2011/12 81 38 119 20 3 0 142 2012/13 80 29 109 19 0 0 128 2013/14 123 26 149 20 0 0 169 2014/15 147 18 165 7 1 0 173 2015/16 119 15 134 209 37 6 386 2016/17 106 18 124 / / / 124 2017/18 114 13 127 / / / 127 2018/19 43 5 48 / / / 48 Tabela 6: Število diplomantov po študijskih programih Študijski program 3. stopnje ‘‘Ekonomske in poslovne vede’’ - Doktorski študij Doktorski študijski program 3. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« je zasnovan kot triletni študijski program v obsegu 180 ECTS. Študent, ki opravi vse s programom opisane študijske obveznosti, pridobi znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti. Cilj doktorskega študijskega programa je oblikovati in izobraziti diplomanta za samostojno reševanje najzahtevnejših strokovnih in raziskovalnih problemov s področja ekonomskih in poslovnih ved, ki zahtevajo poglobljen znanstveni pristop pri razumevanju področja, opredelitvi problemov in iskanju optimalnih rešitev. 16 Splošni cilji doktorskega programa so: y poglobitev znanj s področja ekonomije, managementa, ekonomskih ali poslovnih ved; pravnih idr. znanj z vidika razvoja kompetenc za celovito y razvoj veščin in zmožnosti za učinkovito raziskovanje na in raziskovalno podprto obvladovanje najkompleksnejših najzahtevnejših področjih ekonomskih in poslovnih ved; ekonomskih in poslovnih problemov; y pridobitev zmožnosti za samostojen poglobljeni študij y zagotavljanje primerne znanstvene osnove na ožjem in raziskovanje ob uporabi primerne raziskovalne področju raziskovalne specializacije – s področja metodologije. Diplomante usposabljamo za opravljanje najzahtevnejših strokovnih, raziskovalno-analitičnih in vodstvenih del v poslovni praksi, izobraževalnem ali raziskovalnem delu na področjih izbrane specializacije študija. Usposobljeni bodo za iskanje in kreiranje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo sodobnih interdisciplinarnih znanstveno-raziskovalnih metod in reševanje problemov v novih, netipičnih situacijah ter spremenjenih okoliščinah in prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših poslov in ekonomsko poslovnih procesov in oblikovanje učinkovitih delovnih timov za reševanje najzahtevnejših strokovnih in raziskovalnih problemov na svojem strokovnem področju in v kontekstu družbeno odgovornega in etično korektnega ravnanja. V času študija bo študent doktorskega študijskega programa poglobil znanja s področja ekonomije, managementa, pravnih in drugih znanj, razvil in razumel obvladovanje in reševanje najkompleksnejših ekonomskih in poslovnih problemov, spoznal znanstvene metode in s tem nadgradil lastno usposobljenost za učinkovito raziskovanje na najzahtevnejših področjih ekonomskih in poslovnih ved, nadaljeval s samostojnim poglobljenim študijem in z osvojenim znanjem ter sodobnimi metodami nadgrajeval samostojno raziskovalno kariero. Doktorski program študentom omogoča v okviru splošnih kompetenc pridobiti, obvladati in nadgrajevati: y sposobnost reševanja konkretnih raziskovalnih problemov sorodnih disciplin (ekonometrično modeliranje, teorija na različnih področjih ekonomije in poslovnih ved kot tudi odločanja, empirično marketinško raziskovanje …); njenih sorodnih disciplin; y sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih y že osvojeno znanje na konkretnem raziskovalnem in znanstvenih rešitev pri ekonomskih in poslovnih problemih; delovnem področju ekonomije in poslovnih ved ter sorodnih y objavljali znanstvene izsledke v domačih publikacijah ter disciplin; v mednarodni znanstveni periodiki ali celo v samostojnih y sposobnost uporabe standardnih raziskovalnih empiričnih knjigah. metod na področju ekonomije in poslovnih ved ter njenih Obdobje 2008 do 2018 Doktorski študijski program 3. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« je Ekonomsko-poslovna fakulteta pričela prvič izvajati v študijskem letu 2008/2009. V prvem semestru so trije predmeti namenjeni poglobitvi znanja o metodah raziskovalnega dela. V nadaljevanju si študentje izberejo glede na temo in smer svoje doktorske raziskave en sklop Obveznih izbirnih vsebin. V vsakem semestru je po ena učna enota, kjer njihovo individualno raziskovalno delo vodi mentor. V študijskem letu 2013/2014 je bil predmetnik programa 3. stopnje v 17 celoti preurejen v smislu prilagoditve vsebin učnih enot in višanju kakovosti študija. Ta sprememba je vključila: nosilcev posamezne učne enote je manj, bolj sistematično vodenje študenta skozi enote individualnega raziskovalnega dela in zgodnejše usmerjanje pri pripravi dispozicije in nato doktorske naloge. Do sedaj je na tem študijskem programu študij zaključilo 30 diplomantov. Obdobje od 2019 Z namenom doseganja znanstvene in raziskovalne odličnosti smo po uspešnem desetletju ta Bolonjski doktorski študijski program bistveno prenovili. Univerza v Mariboru je kot razvojno usmeritev sprejela model doktorske šole, v kateri lahko sodelujemo vse fakultete. V letu 2018 je bil sprejet nov Pravilnik o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru. V skladu z zahtevami tega Pravilnika smo na Ekonomsko-poslovni fakulteti pripravili novo zgradbo doktorskega študija in nove učne načrte. Doktorski študijski program je raziskovalno naravnan, zato je v njegovi strukturi v ospredju individualno raziskovalno delo študentov. Doktorski program ima 3 vrste učnih enot: skupne raziskovalne metode, izbirne predmete in individualno raziskovalno delo (IRD). Študentje imajo v prvem letniku obvezna predmeta Znanstvenoraziskovalne metode: - kvantitativni del in - kvalitativni del, da poglobijo znanje in samostojnost pri raziskovalnem delu. Glede na področje doktorske raziskave si izberejo štiri izbirne predmete. Še vedno je vsak semester po ena učna enota individualnega raziskovalnega dela, ki jo vodi mentor. Da bi študij omogočal čim boljšo nadgradnjo študentovega že pridobljenega znanja, interdisciplinarnost in k temi doktorske disertacije usmerjen študij, je večina predmetov zdaj izbirnih. Število izbirnih predmetov smo celo povečali, saj so nove predmete razvili naši mlajši sodelavci. Vsi učni načrti so posodobljeni. Število IRD smo zmanjšali iz 7 na 5 in bolj sistematično vodijo študenta od priprave dispozicije, predstavitve na katedri in konferenci, pisanja raziskovalnega članka in izdelave disertacije. Nova je učna enota Prenosljiva znanja v 2. letniku in Izdelava in zagovor doktorske disertacije v 6. semestru, ki je v celoti namenjen zaključku doktorskega študija. V prenovljen doktorski študij se študentje vpisujejo v študijsko leto 2019/2020. S tem je fakulteta sprejela nove izzive za visokošolsko izobraževanje, možnost za nadgrajevanje znanj, raziskovalno odličnost, internacionalizacijo in fleksibilnost študentov. 18 EPF v številkah Leto ustanovitve 1959 Pedagoški zaposleni 76 Nepedagoški zaposleni 34 Število kateder 14 Število inštitutov 15 Število predavalnic 29 Število mednarodnih akreditacij 3 Število doktoratov 174 1959–2019 2009–2019 Število diplomantov 34.290 7.440 Število Erasmus študentov, ki so odšli v tujino 1304 707 Število Erasmus študentov, ki so iz tujine prišli na EPF 2418 1871 PREDSTAVITEV KATEDER in strokovnih služb 19 PREDSTAVITEV KATEDER in strokovnih služb 20 Katedra za ekonomsko politiko Ekonomska politika je v zadnjih dveh desetletjih pod vplivom dramatičnih sprememb. Rezultat so številna makro neravnovesja, ki vplivajo na funkcioniranje in upravljanje narodnih gospodarstev. Ultra lahka denarna politika v vodilnih svetovnih gospodarstvih je omogočila nastajanje novih premoženjskih balonov in ustvarila kritični porast zadolženosti na vseh nivojih, tj. javni sektor, finančni sektor, podjetja in gospodinjstva. Z vidika discipline to pomeni, da se pred makroekonomisti pojavlja cela vrsta novih vprašanj, kako preprečiti recesijo in/ali stimulirati gospodarstvo v razmerah, ko so možnosti denarne politike vsled izjemno nizkih obrestnih mer skromne, fiskalna politika pa ima vsled zadolženosti omejen manevrski prostor. Konvencionalni pogledi na fiskalno politiko pred globalno in Katedro za ekonomsko politiko je oblikoval in razvil prof. dr. evrsko krizo kot npr. delovanje avtomatskih stabilizatorjev, Tine Lah. Danes Katedra za ekonomsko politiko, skupaj s se umikajo revidiranju vloge fiskalne politike v Ekonomski Katedro za politično ekonomijo, razvija študijsko usmeritev in monetarni uniji. Prihodnji razvoj ekonomske discipline bo Ekonomija na univerzitetnem in magistrskem študijskem zatorej moral razrešiti številne dileme: kako doseči, da bodo programu ter usmeritev Ekonomika in upravljanje javnega fiskalna pravila zagotovila zdrave finančne pozicije, kako sektorja na visokošolskem študijskem programu. V okviru zagotoviti, da se bodo kapacitete ekonomske in monetarne doktorskega programa katedra ponuja predmete Ekonomika unije kosale z naslednjim velikim šokom? Potrebno bo najti trga dela, Finančne krize in ekonomska politika ter Ekonomika pravo ravnovesje med EU in nacionalnimi nivoji ter med pravili, evropske integracije. Študenti so na vseh ravneh študija aktivno institucijami in tržno disciplino. vključeni v obštudijske dejavnosti. Ekonomska premišljevalnica in E.diskutirnica omogočata študentom stik z uspešnimi Ob obilju informacij je danes kompleksnost sprejemanja strokovnjaki s prakse in poglobljeno diskusijo o aktualnih poslovnih in ekonomsko-političnih odločitev večja kot kadarkoli gospodarskih problemih. prej. Potreba po dobrem ekonomskem znanju, ki pomaga osmisliti in iz razpoložljivih informacij izvleči pomembne Izobraževalna aktivnost članov katedre se prepleta z njihovim ugotovitve za sprejemanje odločitev o potrošnji, varčevanju, strokovnim delovanjem in znanstveno-raziskovalnim delom, ki investiranju in oblikovanju ukrepov ekonomske politike, bo v je razvidno iz širokega opusa objav v uglednih domačih in tujih prihodnosti za blagostanje posameznika in družbe vse večja. revijah ter monografijah. 21 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Darja Boršič, izr. prof. dr. Silvo Dajčman, prof. ddr. Timotej Jagrič, prof. dr. Sebastjan Strašek. 22 Katedra za e-poslovanje Katedra za e-poslovanje obstaja in deluje od 21. decembra 2012. Pred tem je bila njena dejavnost vključena v Katedro za organizacijo in informatiko, še pred tem pa v Katedro za ekonomiko, organizacijo in informatiko. Katedra za e-poslovanje pokriva vse ključne discipline multimedije, spletnih tehnologij, digitalne transformacije, znanstvenega področja informatike. Poslanstvo informacijskega managementa, analize velikih količin katedre je v razvoju znanosti in stroke na področju podatkov (angl. Big Data) in poslovne analitike. Ta jim elektronskega poslovanja in poslovne informatike. omogočajo uspešno poklicno kariero v informacijski Sodelavci katedre si prizadevamo oblikovati najnovejša družbi, v kateri organizacije poslujejo elektronsko in v spoznanja na področju informatike, ta spoznanja kateri vse več nalog opravljajo elektronsko (svetovni splet, pametni mobilni telefoni, družabna omrežja ...). uveljaviti in jih posredovati študentom, gospodarskim in drugim organizacijam. Katedra pri pedagoškem procesu uporablja moderne metode poučevanja kot so: v študenta orientirano E-poslovanje in poslovna informatika segata na področja poučevanje, spletna učilnica, videokonferenca, študij poslovnih informacijskih sistemov (uvajanje ERP rešitev), primerov iz prakse, delo v skupinah, projektno delo in e-financ, e-bančništva, e-trgovine, rešitev za celovito izvedba delavnic za študente. podporo oskrbovalnih verig, rešitev za management odnosov s strankami, informacijske prenove poslovnih Izobraževalni proces katedre študentom omogoča procesov, informacijskih sistemov za managerje, poslovne pridobitev certifikatov vodilnih svetovnih podjetij analitike in na strateško načrtovanje informacijskega informatike. Sama katedra za e-poslovanje vodi Testni razvoja celotne organizacije. Sodeluje pri projektih oz. na center za eno izmed njih. Certifikati diplomantom katedre področju managementa informatike v najširšem pomenu. pomagajo do zaposlitve, saj jih nekateri delodajalci Katedra za e-poslovanje svoje znanstveno-raziskovalne navajajo kot pogoj pri zasedbi delovnega mesta. Ti in strokovne dejavnosti povezuje z drugimi poslovno-certifikati veljajo v vseh državah sveta. organizacijskimi in ekonomskimi vedami. Katedra za e-poslovanje je vpeta v domače okolje, v Tesno sodeluje s sorodnimi katedrami fakultet na celotno družbo. Njeno delovanje je družbeno odgovorno. V univerzah doma, v regiji in po svetu. Pri pedagoškem okviru vseživljenjskega izobraževanja izvaja izobraževanja procesu tesno sodeluje z vodilnimi svetovnimi in za vrtce, osnovne in srednje šole ter uporabnike storitev domačimi podjetji s področja informatike. tretjega življenjskega obdobja. Katedra za e-poslovanje izobražuje študente ekonomije in poslovnih ved za poklice, pri katerih so potrebna znanja e-poslovanja, poslovne informatike, e-učenja, 23 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Samo Bobek, izr. prof. dr. Simona Sternad Zabukovšek, doc. dr. Igor Perko, pred. mag. Zdenko Deželak, pred. Heri Špička, asist. Irena Šišovska Klančnik, asist. Sara Cokan. 24 Katedra za finance Izobraževalna in znanstveno-raziskovalna dejavnost Katedre za finance je v celotnem obdobju svojega delovanja v okviru Ekonomsko-poslovne fakultete usmerjena k proučevanju pojavov in procesov s področja makro in mikro financ, monetarne in fiskalne teorije in politike, finančnega in bančnega managementa ter zavarovalniških financ. Katedra izvaja več študijskih smeri, in sicer na dodiplomskem recenzenti. So avtorji in soavtorji več monografij, v katerih visokošolskem in univerzitetnem programu ter podiplomskem objavljajo rezultate svojega znanstveno-raziskovalnega dela. magistrskem in doktorskem programu. Člani katedre so bili v preteklosti mentorji številnim študentom na dodiplomskem Člani katedre so aktivni kot raziskovalci, svetovalci v in podiplomskem študiju, v okviru slednjega tudi mladim okviru fakultetnega Inštituta za finance in bančništvo, ki raziskovalcem. Kar nekaj del je prejelo nagrade. Eno podeljuje deluje predvsem na področjih bančništva, zavarovalništva, npr. Banka Slovenije. podjetniških financ in ekonomike zdravstva, razvija nova znanja ter jih v okviru sodelovanja s svojimi naročniki Interes dodiplomskih in podiplomskih študentov za študij implementira v prakso. Inštitut se ukvarja s kvantitativnimi financ je vsa leta precejšen, saj je področje financ zelo široko metodami v financah in razvija nove metode, še posebej in ponuja številne možnosti zaposlitve tako v finančnem kot na področju umetne inteligence, strojnega učenja itd. nefinančnem področju, bodisi v okviru privatnega ali javnega sektorja. V času študija se imajo študentje finančnih usmeritev V zadnjih letih je pomemben del delovanja inštituta namenjen možnost preizkusiti tudi na različnih tekmovanjih. Eno takšnih področju podatkoslovja (Big Data Science). Že vrsto let se inštitut je CFA Research Challenge, prestižno svetovno tekmovanje poglobljeno ukvarja s področjem obvladovanja tveganj, tako v s področja financ, ki so se ga v preteklih letih udeležile ekipe finančnem kot v realnem sektorju, denimo z implementacijo študentov finančnih usmeritev iz EPF in pri tem dosegle zelo modelov tvegane vrednosti (VaR), testiranji izjemnih okoliščin. dobre rezultate. V okviru pedagoškega procesa pa poskušajo Sodelavci inštituta opravljajo raziskovalne in svetovalne ter člani katedre prakso približati študentom tudi na druge načine, izobraževalne projekte, ki so posebej prilagojeni potrebam npr. z borznimi igrami, vabljenimi predavanji strokovnjakov naročnikov. Inštitut je s svojim delom usmerjen v mednarodno iz prakse in vključevanjem študentov v raziskovalno delo. okolje, pri svojem delu pa uporablja najsodobnejša tehnološka Na slednjem so člani katedre zelo aktivni, tako v domačem orodja. kot mednarodnem okolju, rezultati pa se kažejo v uspešno Katedra ima 5 članov s polno delovno obveznostjo, od tega so zaključenih projektih. Aktivni so tudi v različnih združenjih, štirje habilitirani visokošolski učitelji za področje financ. strokovnih in delovnih skupinah. Udeležujejo se različnih znanstvenih in strokovnih konferenc, svoje prispevke pa objavljajo v najuglednejših mednarodnih revijah, kjer so tudi 25 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Tanja Markovič Hribernik, prof. ddr. Timotej Jagrič, prof. dr. Žan Jan Oplotnik, doc. dr. Vita Jagrič, viš. pred. mag. Sabina Taškar Beloglavec. 26 Katedra za gospodarsko pravo Katedra za gospodarsko pravo deluje od ustanovitve EPF in jo je prvi vodil prof. dr. Janez Nemec kot eden izmed soustanoviteljev VKŠ (Višje komercialne šole) v Mariboru leta 1959. Naslednica je bila prof. dr. Hilda Marija Pivka. Danes katedro vodi prof. dr. Borut Bratina in skupaj s prof. dr. Andrejo Primec, prof. dr. Dušanom Jovanovičem in prof. dr. Petrom Podgorelcem skrbi za in razvija pravne predmete na EPF. V prejšnjem obdobju so bili redni člani katedre tudi prof. dr. Jernej Sekolec, prof. dr. Šime Ivanjko in prof. dr. Rado Bohinc ter zunanji sodelavci sodnik Karel Ferenčak in sodnik Mirko Gosnik. Ves čas delovanja EPF člani katedre razvijajo in izvajajo temeljni Ob katedri za gospodarsko pravo na EPF deluje tudi Inštitut za pravni predmet Gospodarsko pravo, ki je obvezni predmet v gospodarsko pravo, kjer njegovi člani opravljajo znanstveno-prvem letniku BV in BU programa EPF. V letu 2018 so člani raziskovalno in svetovalno delo za podjetja in druge naročnike. katedre izdali že tretjo dopolnjeno izdajo univerzitetnega Člani inštituta so posebej aktivni pri izdelavi ekspertnih pravnih učbenika Osnove gospodarskega pogodbenega in statusnega mnenj za različne naročnike iz gospodarstva. prava. Pravna znanja, ki jih študenti pridobijo v prvem letniku, nato nadgradijo še z drugimi pravnimi predmeti na Člani katedre aktivno sodelujejo v organih in komisijah, ki jih vseh stopnjah študija. Člani katedre so posebej specializirani oblikujejo posamezni državni organi. So člani različnih izpitnih za podajanje pravnih znanj in vsebin nepravnikom in zato komisij na Ministrstvu za pravosodje RS ter izpitnih komisij za razvijajo osnovne in specialne pravne predmete tudi na drugih pridobitve strokovnih znanj na Inštitutu za revizijo. članicah Univerze v Mariboru. Sodelavci katedre so aktivni tudi Člani katedre aktivno sodelujejo tudi v različnih vlogah s kot mentorji in somentorji na vseh stopnjah študija na UM. V poslovnim okoljem. Tako so bili člani in predsedniki nadzornih zadnjih letih so bili mentorji štirim doktorskim študentom. svetov, člani revizijskih komisij in člani kombinacijskih odborov Posebno skrb namenjajo sodelovanju s profesorji tujih fakultet slovenskih družb. Aktivno delujejo v Društvu pravnikov in univerz ter pridobivanju novih tehnik in metod poučevanja v gospodarstvu, v Združenju nadzornikov Slovenije, v z izvajanjem pedagoškega procesa v tujini, v obliki različnih Stalni arbitraži pri GZS ter kot predavatelji pri strokovnem mobilnosti visokošolskih učiteljev kot tudi internacionalizaciji izobraževanju različnih profilov. učnih vsebin. Svoje raziskovalno in strokovno delo uspešno prenašajo v prakso v obliki različnih projektov (ŠIPK in PKP), ki vključujejo študente matične in drugih fakultet UM in potekajo s sodelovanjem gospodarskih in negospodarskih organizacij iz lokalnega in širšega družbenega okolja. Sodelovali so še v več raziskovalnih projektih (Strateške usmeritve razvoja občinskih podjetij MOM in oblikovanje MOK). Raziskovalno aktivnost kažejo v številu objav člankov v domačih in tujih revijah ter izdanih monografijah. Posebej odmevno je njihovo znanstveno in strokovno delo na področju prava družb (korporacijskega prava). Člani katedre so soavtorji Velikega komentarja ZGD-1. Članki, monografije in referati članov katedre so večkrat citirani v odločbah najvišjih sodišč v Sloveniji. 27 Člani katedre in sodelavci: izr. prof. dr. Dušan Jovanovič, prof. dr. Borut Bratina, izr. prof. dr. Peter Podgorelec, izr. prof. dr. Andreja Primec. 28 Katedra za KVANTITATIVNE EKONOMSKE ANALIZE Člani Katedre za kvantitativne ekonomske analize razvijajo metodološke predmete, kar pomeni, da združujejo temeljna matematična znanja s kvantitativnimi ekonomskimi analizami. Habilitacijske nazive s področij statistike v ekonomiji in poslovnih vedah, operacijskih raziskav in kvantitativnih ekonomskih analiz so združili v enovito habilitacijsko področje Kvantitativne metode v poslovnih vedah, ki ga intenzivno razvijajo tako samostojno kot tudi v obliki metodološke podpore kolegom iz drugih kateder. V zadnjem desetletju so bili avtorji ali soavtorji številnih Člani katedre sodelujejo z več inštituti pri več projektih in ra-znanstvenih člankov, med njimi 46 posebno odmevnih, ziskovalnih programih ter vodenju le-teh. Sodelujejo z gospo-indeksiranih v bazi JCR, in bili citirani 268-krat (vir WoS) darstvom. Aktivno so gostovali na konferencah v tujini in po-oziroma 411-krat (vir Scopus). Najboljše rezultate so dosegli na magali pri organizaciji konferenc slovenske sekcije SDI-SOR ter širokem področju od temeljnih znanosti funkcionalne analize GCMRM na EPF. Ocenjevali so kakovost visokošolskih institucij, in finančne matematike, preko kombinatorične optimizacije urednikovali, recenzirali ... in ekonometrije vse do modeliranja s strukturnimi enačbami, metodologije podjetništva, digitalizacije in poučevanja na področju ekonomskih ved ter večkriterijske analize odločanja in ustvarjalnega reševanja problemov. S tako pridobljenimi znanji in na podlagi raziskovalnega dela so za doktorski študij razvili tudi temeljni predmet in modul izbirnih kvantitativnih predmetov. Med nenehnim posodabljanjem, tako vsebin kot didaktičnih prijemov na vseh stopnjah študija, se zgledujejo po najuglednejših ekonomsko-poslovnih programih tujih univerz in fakultet v Sloveniji. 29 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Polona Tominc, prof. dr. Vesna Čančer, izr. prof. dr. techn. Alenka Kavkler, izr. prof. dr. Janko Marovt, viš. pred. mag. Igor Đukanovič, asist. dr. Maja Rožman, Blaž Frešer. 30 Katedra za marketing Vse študijske usmeritve na področju marketinga v okviru dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov ponujajo študentom relevantna in ažurna znanja. Usmeritve so zasnovane tako, da študentom omogočajo temeljito pripravo za opravljanje nalog na področjih upravljanja različnih marketinških aktivnosti. Teoretične vsebine pri posameznih predmetih učitelji ves čas posodabljajo in prilagajajo ključnim trendom v okolju in potrebam okolja ter jih smiselno povezujejo s konkretnimi praktičnimi problemi na primerih podjetij. Organizirajo strokovne ekskurzije (eno ali dvodnevne) v uspešna podjetja in institucije po Sloveniji in Evropi. Študenti lahko pridobljena znanja dopolnjujejo in plemenitijo tudi na Inštitutu za marketing ter s sodelovanjem pri različnih dogodkih, kot sta Marketinški semafor in Študentska marketinška dirka. Izsledke znanstveno-raziskovalnega dela so sodelavci katedre marketinški semafor strokovnjaki iz uspešnih podjetij v Sloveniji in inštituta predstavili v številnih znanstvenih monografijah, predstavijo marketinške strategije svojih blagovnih znamk znanstvenih člankih ter znanstvenih prispevkih na konferencah. in podjetij. Med drugim so znanja in izkušnje že delili uspešni Posamezni sodelavci so od leta 2009 skupno objavili 96 managerji iz podjetij kot so: Trimo, Fructal, Gorenje, Pivovarna izvirnih znanstvenih člankov, 102 znanstvena prispevka na Laško, Studio Moderna, Delo, Plastika Skaza, Telekom in mnogi konferencah in 21 znanstvenih monografij. V preteklih desetih drugi. letih so bili aktivno vključeni v 8 lokalnih, nacionalnih ter mednarodnih (evropskih) znanstveno-raziskovalnih projektih, Od leta 2009 so sodelavci katedre in inštituta skupaj s in sicer v enem temeljnem raziskovalnem projektu, treh ciljnih Klubom za marketing EPF organizirali skupno 11 študentskih raziskovalnih projektih in štirih evropskih projektih. Leta 2009 konferenc, v okviru katerih se je zvrstilo več kot 80 predavanj in je Inštitut za marketing organiziral, pod pokroviteljstvom okroglih miz. Svoje znanje in izkušnje je predstavilo že več kot Europoean Marketing Academy (Emac), tretjo mednarodno 110 govorcev. Konferenco je v vseh teh letih obiskalo že skoraj znanstveno konferenco Marketing Theory Challenges 3000 obiskovalcev. In Transitional Societies (MTC) z veliko odmevnostjo v Marketinška dirka je edino nacionalno tekmovanje v znanju nacionalnem in mednarodnem znanstvenem in strokovnem marketinga, ki ga Katedra za marketing organizira od leta 2008. prostoru. Tekmovanje poteka ob izzivih, ki jih oločijo partnerska podjetja. Sodelavci Katedre za marketing in Inštituta za marketing so Gre za konkretne marketinške probleme, za katere študenti, ves čas aktivno vključeni v strokovno delo z zunanjim okoljem. združeni v ekipe, skušajo podati rešitve. Študenti tekmujejo za Sodelovali so v 11 strokovnih projektih za prakso, v dveh bogate nagrade v višini 2.000 €. projektih s študenti v podjetjih, v uredniških odborih osmih Posebno mesto v delovanju Katedre za marketing pa zasedajo nacionalnih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih revij, tudi študenti, ki pod okriljem Kluba za marketing EPF v okviru projekta MUF (Mini Univerza Filozofske fakultete združujejo teorijo in prakso. Klub predstavlja povezovalni člen Univerze v Mariboru) ter v številnih strokovnih delavnicah za med profesorji, študenti in praktiki ter je gonilna sila in ključen slovenska in mednarodna podjetja. člen dveh pomembnih dogodkov: Marketinškega semaforja in Glavni namen študentske konference Marketinški semafor Marketinške dirke. Aktivni člani Kluba za marketing EPF se po je študentom predstaviti širino marketinških znanj in njihovo končani diplomi uvrščajo med boljše kadre, ki jih podjetja hitro uporabnost ter nujnost v poslovni praksi. Na prireditvi sprejmejo v svoje vrste. 31 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Damijan Mumel, prof. dr. Bruno Završnik, izr. prof. dr. Borut Milfelner, izr. prof. dr. Aleksandra Selinšek, doc. dr. Matjaž Iršič, asist. Domen Malc. 32 KATEDRA ZA MEDNARODNO EKONOMIJO IN POSLOVANJE Na katedri pokrivajo področja mednarodne ekonomije in poslovanja ter turizma. Tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju posredujejo študentom najsodobnejše znanje v strokah, ki jih znanstveno in strokovno pokrivajo. Študentom posredujejo zanesljivo podlago za prevzemanje raznovrstnih nalog na področjih mednarodne ekonomije, mednarodnega poslovanja, mednarodnih financ, mednarodnega marketinga, poslovne logistike in turizma. V zadnjem desetletju so bili mentorji več kot 500 diplomantom, za študente so napisali veliko skript in študijskega gradiva. Tako imajo študentje (na prvi stopnji) na voljo obvezno študijsko gradivo v materinščini. Teoretične vsebine pri posameznih predmetih učitelji ves čas med njimi je nekaj najuglednejših z visokim faktorjem vpliva. posodabljajo in prilagajajo ključnim trendom in potrebam Prav tako so člani uredniških odborov, med drugim tudi v okolja ter jih smiselno povezujejo s konkretnimi praktičnimi mednarodnih revijah s faktorjem vpliva; član katedre prof. dr. problemi na primerih podjetij. Organizirajo strokovne ekskurzije Oplotnik pa je tudi glavni in odgovorni urednik ene teh revij, v uspešna podjetja in institucije po Sloveniji in Evropi. Te so Lex localis. V zadnjem desetletju so objavili 15 strokovnih in med študenti zelo priljubljene, saj omogočajo pridobivanje poljudnih člankov, 11 prispevkov na strokovnih konferencah in strokovnega znanja na neformalni način, pomembna pa je tudi 14 prispevkov v strokovnih monografijah. Sodelujejo z vlado vloga neformalnega druženja. RS in vladnimi institucijami (npr. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenska turistična organizacija, ARSO). Izsledke znanstveno-raziskovalnega dela zadnjih desetih Aktivni so tudi na področju strokovnih projektov, namenjenih let so člani katedre predstavili v številnih (pretežno tujih) študentom: redno se prijavljajo na razpise s ŠIPK in PKP in znanstvenih monografijah, znanstvenih člankih ter znanstvenih vključenim študentom omogočijo zelo intenzivno delovno in prispevkih na konferencah. V tem obdobju so objavili 112 študijsko izkušnjo v stiku s prakso. izvirnih znanstvenih člankov, 41 prispevkov v znanstvenih monografijah, 165 prispevkov na znanstvenih konferencah ter kot mentorji uspešno privedli do znanstvenega naziva Nekateri člani katedre so v uglednih podjetjih in državnih 20 doktorjev ter 336 magistrov znanosti. Kot recenzenti institucijah v tem času opravljali vidne funkcije kot člani sodelujejo v domači reviji Naše gospodarstvo, ob tem pa v strokovnih svetov, upravnih odborov in nadzornih svetov. številnih mednarodnih znanstvenih revijah na svojem področju, 33 Člani katedre in sodelavci: izr. prof. dr. Klavdij Logožar, prof. dr. Žan Jan Oplotnik, izr. prof. dr. Sonja Sibila Lebe, izr. prof. dr. Borut Milfelner, izr. prof. dr. Vito Bobek, doc. dr. Romana Korez Vide, pred. mag. Dejan Romih, asist. Nuša Basle. 34 Katedra za podjetništvo in ekonomiko poslovanja Katedra za podjetništvo in ekonomiko poslovanja združuje visokošolske učitelje in raziskovalce z bogatim znanjem in raznolikimi izkušnjami s področja podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. To se izkazuje tako z nenehnim bogatenjem vsebin učnih predmetov ter uvajanjem novih in sodobnih načinov dela v pedagoški proces, kot tudi z raziskovanjem, publiciranjem ter angažiranjem v poslovni in svetovalni praksi. Zavedajo se, da mora plodno okolje za uspešen gospodarski in družbeni razvoj zagotoviti kritično maso podjetniških talentov, odličnih podpornih storitev ter dostop do znanja, tehnologije in kapitala. V desetletjih razvoja podjetniškega izobraževanja in vlaganja v vrhunske raziskovalne kompetence, so se uveljavili kot pomemben člen akademske skupnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Tako danes na EPF izobražujejo za podjetništvo na štirih ravneh. Izvajajo visokošolsko (VS) in univerzitetno (UN) študijsko umeritev Podjetništvo, magistrsko študijsko usmeritev Podjetništvo in inoviranje (MAG) ter zagotavljajo ustrezno podporo doktorskim študentom podjetništva. Znanje za podjetništvo in inoviranje posredujejo študentom, podjetnikom, organizacijam vseh vrst, javnosti ter snovalcem ekonomske politike. Na ta način prispevajo k ustvarjanju podjetne, humane in na znanju temelječe družbe. Sodelavci katedre raziskujejo v okviru Inštituta za podjetništvo za razumevanje podjetništva ni v majhnosti podjetij, ampak v in management malih podjetij, kjer od leta 1998 izvajajo njihovi inovativnosti, zato tudi premik od proučevanja politike Slovenski podjetniški observatorij, od leta 2002 pa pokrivajo malega gospodarstva k proučevanju podjetniške politike. slovenski del največje svetovne raziskave Globalni podjetniški Povečuje se interes za več nivojsko razumevanje podjetništva monitor. Na inštitutu že dve desetletji poteka tudi raziskovalni (= raven podjetja, panoge in družbe), še zlasti proučevanje program Podjetništvo za inovativno družbo, kamor so vključeni njegovih učinkov na družbeni ravni, izraženih preko socialnega tudi številni sodelavci drugih kateder. Skozi leta so izvajali tudi in trajnostnega podjetništva, ki poleg ustvarjanja dobička številne druge projekte, s katerimi smo se tesno vpeli v globalno stremi tudi k ustreznim družbenim učinkom in trajnostnemu raziskovalno skupnost na področju podjetništva. V zadnjih razvoju. Ker je podjetništvo izjemno heterogen in kontekstualno desetletjih se je izjemno povečalo raziskovanje podjetništva in pogojen fenomen si v raziskavah tudi prizadevajo pojasnjevati raziskovalni outputi, s tem pa tudi poznavanje podjetniškega podjetniški kontekst in z aktivnostmi prispevati k razvoju fenomena, kar je in bo vplivalo na razvoj raziskovalnega kakovostnega podjetniškega ekosistema. področja tudi v prihodnjem desetletju. Postalo je jasno, da ključ 35 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Karin Širec, prof. dr. Miroslav Rebernik, prof. dr. Zdenka Ženko, izr. prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, doc. dr. Katja Crnogaj, viš. pred. mag. Matej Rus, Ivona Huđek. 36 Katedra za politično ekonomijo Izobraževalna in znanstveno-raziskovalna aktivnost katedre za politično ekonomijo je bila v celotnem obdobju svojega delovanja v okviru Ekonomsko-poslovne fakultete usmerjena k proučevanju sodobnih ekonomskih pojavov in procesov, ki so jim bila izpostavljena posamezna gospodarstva oziroma širše gospodarske tvorbe, analizirala je sisteme gospodarjenja tako v ožjem ekonomsko-analitičnem in ekonomsko-političnem kontekstu kot tudi s sociološke in zgodovinsko-evolucijske perspektive. Posamezni člani katedre so bili vključeni v najvišje ravni izvajanja monetarne politike (Banka Slovenije) in fiskalne politike (Fiskalni svet) države, na osnovi akademske kredibilnosti pa so aktivno posegli tudi v družbeno in politično dogajanje. Katedra za politično ekonomijo ponuja bogat izbor predmetov Obseg znanstveno-raziskovalnega dela katedre, ki je podprt z na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih raziskovalnimi projekti in s številnimi predstavitvami rezultatov fakultete. Aktivno je vpeta v mentorsko in razvojno delo dela na domačih in mednarodnih konferencah, se zrcali tudi v s študenti na smeri Ekonomija in v organizacijo številnih bogati in raznovrstni bibliografiji njenih sodelavcev. V zadnjih obštudijskih dejavnosti, ki dodatno oplemenitijo pridobljena desetih letih so člani katedre med drugim objavili kot samostojni formalna znanja diplomantk in diplomantov ter jih pripravijo avtorji oziroma soavtorji 84 izvirnih znanstvenih člankov, od na uspešno karierno pot. Ob tem člani katedre gojijo strokovno tega 42 v tujih znanstvenih revijah po JCR, 14 znanstvenih sodelovanje tudi z drugimi izobraževalnimi institucijami iz monografij in znanstvenih sestavkov v monografijah, opravili ožjega oziroma širšega okolja matične fakultete. Sodelujejo z pa so tudi številne uredniške aktivnosti. raziskovalnimi institucijami, sodelujejo kot člani posvetovalnih državnih organov in kot člani organov Univerze v Mariboru. Uspešno je tudi sodelovanje z mnogimi tujimi univerzami in raziskovalnimi institucijami. 37 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Jani Bekő, prof. dr. Mejra Festić, prof. dr. Davorin Kračun, viš. pred. dr. Vida Sruk, asist. Marko Senekovič, prof. dr. Darja Boršič, izr. prof. dr. Silvo Dajčman. 38 Katedra za računovodstvo in revizijo UM EPF je bila vedno usmerjena v poslovne vede, med katerimi je razvijala in poučevala računovodstvo, revizijo in davščine. Več kot dva tisoč diplomantov na študijskih usmeritvah z navedenih področij kaže, da so si številni računovodje, revizorji, finančniki, podjetniki, svetovalci in drugi pridobili izhodiščna prva znanja in izkušnje prav na tej fakulteti. Zavidljiva številka, na katero so UM EPF ter njeni učitelji in drugi sodelavci ponosni. Tudi v prihodnje bodo nosilci računovodstva in revizije na Tudi njihovo znanstveno in strokovno delo je raznovrstno. Od fakulteti usmerjeni v razvoj. Sledili bodo potrebam stroke za ustanovitve fakultete so člani katedre pomembno sooblikovali prakso. Že iz časov antike namreč veljata povezani misli ‘ Teoria slovenski znanstveni in strokovni prostor z oblikovanjem sine praxi, sicut currus sine axi’ in ‘ Praxis sine theoria, sicut caecus računovodskih, revizijskih, davčnih ter drugih poslovno-est in via’ – oziroma ‘Teorija brez prakse je kakor voz brez osi’ svetovalnih načel, standardov in drugih strokovnih rešitev, in ‘Praksa brez teorije je kakor slepec v ulici’. Teorija in praksa ki so jih in jih še danes sprejemajo raznovrstne nacionalne sta torej dve neločljivo povezani sestavini. Dober strokovnjak strokovne organizacije v Sloveniji. je le tisti, ki razume teoretično in praktično plat vsebinskega problema (naloge). Katedra za računovodstvo in revizijo ima v letu 2019 šest članov s polno delovno obveznostjo ter dva člana s pogodbeno Danes študijski programi Katedre za računovodstvo, revizijo obveznostjo. in davščine vsebujejo številne specialne discipline s področja računovodstva in revizije (na primer strateško računovodstvo in strateški kontroling, forenzično računovodstvo, računovodstvo koncernov, računovodstvo posebnih vrst organizacij, davčno računovodstvo, vrednotenje podjetij …), ki umeščajo UM EPF med vodilne poslovne šole v Sloveniji na področju računovodstva, revizije in sorodnih ved. Ustvarjalna vnema sodelavcev KRR je močno prisotna v kreiranju računovodskih, revizijskih, svetovalnih in davčnih načel, standardov in drugih strokovnih rešitev, ki so povezane z nacionalnimi strokovnimi organizacijami v Republiki Sloveniji, zlasti še Slovenskega inštituta za revizijo in Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem. 39 Člani katedre in sodelavci: viš. pred. mag. Robert Horvat, izr. prof. dr. Lidija Hauptman, doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek, doc. dr. Iztok Kolar, pred. mag. Daniel Zdolšek, pred. mag. Danijel Vukovič, asist. mag. Neca Tesić, asist. Aleksandra Vehovar. 40 Katedra za splošni management in organizacijo Katedra za splošni management in organizacijo vključuje vse ključne discipline znanstvenega področja managementa in organizacije. Poslanstvo katedre je v razvoju znanosti in stroke na področjih splošnega managementa, managementa človeških virov, projektnega managementa in poslovne organizacije. Sodelavci katedre so v zadnjih desetih letih aktivno sodelovali pri razvoju managementa in organizacije, nova spoznanja uveljavljajo v akademskem in strokovnem okolju ter jih posredovali študentom, gospodarskim in drugim organizacijam. Katedra je v zadnjih desetih letih sledila in sooblikovala globalni Journal of Business Ethics, Journal of World Business in Social razvoj Managementa in organizacije. Na področju Splošnega indicators research. Člani tudi aktivno sodelujejo kot uredniki in managementa so člani katedre razvijali teoretične rešitve člani uredniških odborov v osemnajstih priznanih znanstvenih in modele managementa na temelju postmodernističnih in strokovnih revijah večinoma iz ZDA. izhodišč ter managementa znanstvenih vrednot. V okviru Managementa človeških virov so raziskovali socialne vsebine V okviru Katedre deluje tudi Inštitut za management in in potrebe zaposlenih na temelju vedenjskih znanosti. Na organizacijo, ki je v zadnjih desetih letih vodil številne domače in področju Projektnega managementa so člani katedre sledili mednarodne projekte, kot so projekti EU – REGIO HELP, SMART svetovnim trendom razvoja, pri kreiranju nekaterih med njimi PRODUCTION, Chance4Change, Fostering Entrepreneurship in pa tudi aktivno sodelovali. Raziskovanje organizacije je bilo higher education, bilateralni projekti ter slovenske projekte – usmerjeno na razvoj teoretičnih rešitev in modelov organizacije projekti ARRS, poslovni projekti. in organizacijskega vedenja. Katedra znanstveno in strokovno znanje ter izkušnje vključuje v izvajanje študijskih usmeritev »Management (VS)«, »Management in organizacija poslovanja (UNI)«, »Management, organizacija in človeški viri (MAG)« in doktorskega programa »Ekonomske in poslovne vede« ter sodeluje pri izvajanju drugih študijskih usmeritev na EPF na vseh ravneh študija. Katedra za splošni management in organizacijo je pomemben deležnik akademskega in strokovnega razvoja managementa in organizacije. Člani katedre so v zadnjih desetih letih objavili številne avtorske znanstvene in strokovne monografije, vključno z avtorskimi znanstvenimi monografijami objavljenimi pri založnikih Palgrave Macmillan, McGraw-Hill, Pearson in IGI Global. Rezultate dela so objavili v izvirnih člankih objavljenih v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah, kot so npr. 41 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Sonja Treven, prof. dr. Vojko Potočan, prof. dr. Duško Uršič, izr. prof. dr. Zlatko Nedelko, izr. prof. dr. Simona Šarotar Žižek, pred. mag. Andrej Smogavc Cestar, izr. prof. dr. Igor Vrečko. 42 Katedra za strateški management in politiko podjetja Katedra za strateški management in politiko podjetja je ena od najmlajših in najmanjših kateder Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: EPF). Trenutno ima tri člane, in sicer: redno profesorico dr. Mojco Duh, ki je tudi predstojnica Katedre, izrednega profesorja dr. Jerneja Belaka in docentko dr. Tjašo Štrukelj. Vsi člani Katedre so habilitirani visokošolski učitelji za področje Upravljanje in strateški management. Na pedagoškem področju je Katedra zasnovala in uspešno dinamičnosti in dinamizacije podjetij, kakovosti korporativnega vključila v ponudbo izobraževalnih vsebin EPF bolonjsko upravljanja, vpliva kulture, etike, verodostojnosti, integritete in podiplomsko (magistrsko) študijsko usmeritev Strateški in družbene odgovornosti na kakovost upravljalno-vodstvenega projektni management, ki se izvaja kot redna in izredna oblika procesa in uspeha podjetja, vse to tudi ob upoštevanju študija in je edina usmeritev v Sloveniji, ki povezuje znanja in posebnosti posameznih vrst podjetij, še posebej družinskih rešitve o upravljanju in strateškem managementu s projekti in podjetij, in vključujoč posamezne vidike managementa, kot je to projektnim managementom. Člani Katedre smo kot nosilci in npr. inoviranje. So člani programske skupine »Podjetništvo za izvajalci predmetov vključeni v vse tri stopnje študija na EPF inovativno družbo« in delujejo kot vodje in člani mednarodnih v študijski program za tuje študente v angleščini. Uspešno projektov. Rezultate svojega znanstveno-raziskovalnega delujemo kot mentorji in somentorji pri zaključnih delih dela predstavljajo na mednarodnih znanstvenih konferencah, študentom na vseh treh stopnjah. Na strokovnem področju z objavami v uglednih in odmevnih mednarodnih revijah, z člani Katedre delujemo kot recenzenti uglednih mednarodnih avtorstvi in soavtorstvi znanstvenih monografij in poglavij v znanstvenih revij kot so Journal of Business Ethics, Kybernetes, znanstvenih monografijah ter učbenikih in študijskem gradivu Journal of Business Research, Društvena istraživanja idr., kot za študente. uredniki ali (so)uredniki znanstvenih in strokovnih monografij in nosilci projektov za gospodarstvo. Vodimo projekt EPF in družbena odgovornost. V povezavi z gospodarstvom člani Katedre vodimo in mentorsko delujemo v projektih Po kreativni poti do znanja (krajše: PKP), ki jih delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na znanstveno- raziskovalnem področju aktivno delujemo pri raziskovanju upravljanja, politike podjetja, strateškega managementa, 43 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Mojca Duh, izr. prof. dr. rer. pol. Jernej Belak, ZR Nemčija, doc. dr. Tjaša Štrukelj. 44 Katedra za tehnologijo in PODJETNIško varstvo okolja Obstoj Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja EPF sovpada z ustanovitvijo takrat še Višje komercialne šole v Mariboru. Na katedri razvijajo, oblikujejo in poučujejo predmete, ki temeljijo na tehnoloških in okoljskih znanjih oz. disciplinah. Vsebine predmetov so oblikovane izrazito multi- in interdisciplinarno. V tem kontekstu sledijo smernicam, ki so izoblikovane tudi na številnih ekonomskih fakultetah in univerzah v svetu. Discipline, ki jih poučujejo in raziskujejo, so se na Katedri za oz. varstva okolja. Poudariti velja, da nobena slovenska tehnologijo EPF razvijale nepretrgoma vse od leta 1959. ekonomska in/ali poslovna fakulteta oz. visoka šola ni tako Utemelj katedre je bil prof. dr. Boris Pregrad, ki se mu je sistematično in intenzivno razvijala tovrstnih vsebin pri kasneje pridružil še prof. dr. Vojko Musil. Postavila sta izobraževanju bodočih ekonomistov. temelje razvoju vsebin tehnoloških in okoljskih predmetov za potrebe izobraževanja ekonomistov po posameznih študijskih Sodelavci katedre ob pedagoškem delu aktivno delujejo na usmeritvah EPF. Iz kronološkega pregleda razvoja predmetov raziskovalnem področju, bodisi v okviru projektov ARRS Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja EPF ali projektov za industrijo. Raziskovalni sklop zajema je razvidno, da so v razvoju študijskih vsebin dali poseben tako aplikativne kot temeljne raziskave, sodelovanje z poudarek dvema medsebojno soodvisnima sklopoma: gospodarstvom (svetovalno in projektno delo), izdajanje knjig tehnološkemu razvoju in inoviranju ter podjetniškemu varstvu ter izvajanje strokovnih delavnic za podjetja. Izmed tematskih okolja, ki so jih v prenovljenih bolonjskih študijskih programih raziskovalnih področij v zadnjem obdobju izpostavljajo še dodatno poglobili in približali študentom. temeljne in aplikativne raziskave na področju podjetniškega varstva okolja, embalaže, okoljskega ocenjevanja proizvodov, Mejnik v razvoju katedre je bilo njeno preimenovanje iz ogljičnega odtisa in metode LCA. Sodelavci katedre so prav imena Katedra za tehnologijo v Katedro za tehnologijo in tako vključeni v programske raziskovalne skupine ARRS. podjetniško varstvo okolja leta 2012. Preimenovanje je sledilo Rezultate raziskovalnega dela vseskozi objavljajo tudi v intenzivnemu strokovnemu ter raziskovalnemu delu članov prestižnih mednarodnih revijah, mednarodno odmevnost katedre na področju preučevanja vplivov proizvodov in podjetij raziskovalnega dela pa potrjujejo številni citati drugih avtorjev na okolje. Obenem pa so ob bolonjski prenovi študijskih v svetu. programov dodatno vključili okoljske vsebine v predmete na vseh stopnjah študija na EPF, kar so narekovale vse večje potrebe gospodarstva po teh znanjih. Takšna vsebinska orientacija se je pokazala za pravilno, saj je danes povsem jasno, da se gospodarstvo ne more in se tudi v prihodnje ne bo moglo razvijati brez upoštevanja načel trajnostnega razvoja 45 Člani katedre in sodelavci: prof. dr. Gregor Radonjič, izr. prof. dr. Matjaž Denac, Janez Pohleven. 46 Katedra za tuje poslovne jezike Katedra za tuje poslovne jezike (KTPJ) trenutno šteje štiri članice, od tega tri lektorice za angleški jezik in eno lektorico za nemški jezik. Članice izvajajo predavanja iz poslovne angleščine in nemščine na univerzitetnih in visokošolskih strokovnih programih prve stopnje na EPF in interdisciplinarnem programu GING. Prav tako sproti izboljšujejo, aktualizirajo in prilagajajo študijske vsebine z namenom, da bi diplomantke in diplomanti s svojim znanjem tujih jezikov postali konkurenčni na trgu dela. Članice KTPJ se ves čas intenzivno kot članice domačih in Članice katedre so s svojim znanstveno-raziskovalnim in mednarodnih strokovnih združenj izpopolnjujejo z udeležbami strokovnim delom na področju razvoja in poučevanja tujih na raznih strokovnih in znanstvenih srečanjih in konferencah jezikov stroke vpete v delo Inštituta za tuje jezike in tuje v Sloveniji in v tujini, tako kot udeleženke ali kot avtorice poslovne jezike in se vključujejo v različne interdisciplinarne prispevkov. V svoje pedagoško delo stalno vključujejo sodobna raziskovalne projekte (Interreg, Jean Monnet, Erasmus). spoznanja pri poučevanju tujega jezika stroke. Študentkam in študentom omogočajo tudi pridobitev mednarodnega certifikata Prüfung Wirtschaftsdeutsch International in izvajajo priprave za mednarodni izpit Business English Certificate. 47 Člani katedre in sodelavci: lekt. mag. Alenka Plos, lekt. mag. Nataša Gajšt, lekt. mag. Tosja Kobler Jovanovič, lekt. Tanja Koropec. 48 predstavitev strokovnih služb Tajnik fakultete in tajnica vodstva fakultete Sebastjan Strmšek Zalka Božič Letič Služba za študentske in študijske zadeve Irena Forštnarič Gregor Božič Jerica Burjan Jasmina Grahornik Tanja Koležnik Krašovic Anja Varnica Špela Kočar Dragana Malinović Suzana Pliberšek 49 Služba za kadrovske, pravne in splošne zadeve Nataša Dreu Frida Kos Simona Krajnc Iris Pregarc Franci Kosi Aleš Podbrežnik Janez Pohleven Služba za računovodstvo in finance Simona Valenko Milena Nedelko Zdenka Brus Renata Valentić 50 Knjižnica Ines Luetić Gusel Mojca Panevski Gorazd Čretnik Nataša Hlade Lilijana Kovačec Nina Ring Služba za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo Peter Žerjal Robert Polajžer Jani Lušnic 51 Knjižnica Služba za raziskovalno dejavnost in sodelovanje z gospodarstvom dr. Zdenka Pašič Polonca Mlakar Služba za mednarodno sodelovanje mag. Sanja Kocijan Karierni center Nataša Dreu 52 EPF skozi čas 53 EPF skozi čas 54 Obdobje 1959–1969 Prvo obdobje razvoja Višje komercialne šole v Mariboru sodelovanje z gospodarstvom, ki v glavnem poteka prek je obdobje pospešene rasti, ko so prizadevanja učiteljev prilagajanja učnih načrtov s profili ekonomsko-komercialnih usmerjena v pripravo študijskih programov in učnih gradiv. strokovnjakov. Soočajo se s prostorskimi problemi, zato si tako pedagoški kot nepedagoški delavci prizadevajo ustvariti najprej minimalne, Višja ekonomsko-komercialna šola je v tem obdobju odigrala, potem pa čim boljše pogoje za izobraževanje diplomantov s svojimi formalnimi in neformalnimi oblikami poučevanja, z ekonomsko-komercialnimi znanji na prvi stopnji študija. svetovanja in usmerjanja, odločilno vlogo pri spreminjanju Zastavljene cilje uresničijo z izgradnjo nove stavbe na Razlagovi družbe, pri kultiviranju in ozaveščenosti posameznika, ki naj 14 in ustanavljanjem centrov in sekcij za izredni študij po vsej bi znal slediti znanstvenemu, ekonomskemu in tehnološkemu Sloveniji. Za drugo petletno obdobje pa je značilno intenzivnejše napredku človeštva. V tem obdobju so šolo vodili: dr. Tine Lah 01. 09. 1959–30. 06. 1962 dr. Rudi Crnkovič 01. 07. 1962–31. 08. 1963 dr. Tine Lah 01. 09. 1963–04. 11. 1965 dr. Rudi Crnkovič 05. 11. 1965–30. 10. 1967 dr. Danilo Požar 01. 11. 1967–30. 06. 1969 55 RaZVOJNI MEJNIKI V PRVEM DESETLETJU Ustanovitev Višje komercialne šole v Mariboru, 2. 7. 1959 2. julija 1959 je Ljudska skupščina LRS s sprejemom Zakona o obvladal in poznal problematiko gospodarskega področja, da Višji komercialni šoli ustanovila Višjo komercialno šolo v Mariboru bi se tako lahko čim hitreje in čim bolj uspešno vključil v delo (VKŠ) in z njo položila temeljni kamen mariborske univerze.1 v gospodarskih organizacijah. Družbeno okolje je potrdilo, Temeljno vodilo VKŠ je bilo ponuditi delovnim organizacijam, da je bila takšna usmeritev pravilna, saj je z odprtimi rokami zlasti gospodarskim, profil ekonomskega strokovnjaka, ki bo sprejemalo diplomante VKŠ. Ustanovna skupščina šole, 23. 10. 1959 Ustanovna skupščina VKŠ je bila 23. 10. 1959.2 Skupščino so in strokovnih organizacij ter društev ter predstavniki drugih sestavljali vsi učitelji in študenti. Skupščine so se udeležili tudi visokošolskih zavodov iz domovine in tujine. predstavniki oblasti in političnih organov, predstavniki delovnih Pričetek predavanj, 26. 10. 1959 Šola je pričela z delom 1. septembra 1959, z rednim poukom pa 26. oktobra 1959 v stavbi nekdanje klasične gimnazije na Mladinski ulici 9.3 S 1. septembrom 1959 je začelo delati na Višji komercialni šoli 16 učiteljev: redno dr. Ostoj Durjava, dr. Tine Lah, dr. Janez Nemec, dr. Franjo Štefanec in dr. Danilo Vezjak, honorarno pa dr. Vladimir Bračič, dr. Bojan Černjavič, dr. Bogomir Deželak, prof. Anton Kolar, prof. Franjo Lipko, prof. Vladimir Meula, dr. Ciril Mikl, dr. Breda Požar, dr. Boris Pregrad, rez. kap. Henrik Reiter in dr. Gabrijela Sorman, mesec dni kasneje pa še rez. podpolkovnik Ferdo Muslovič. Prvo, torej uvodno, predavanje je imel 26. oktobra 1959 prof. dr. Bogomir Deželak. Šola je začela delovati z dvema oddelkoma: y Zunanjetrgovinski oddelek, y Industrijski oddelek, ki sta se že v letu 1959 preoblikovala v štiri oddelke: y Zunanjetrgovinski oddelek, y Splošno komercialni oddelek, y Računovodsko-finančni oddelek, y Bančni oddelek. 1 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1974. Ob 15-letnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu od 1969 do 1974. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola. Str. 6-7. 2 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu od 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 33. 3 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu od 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 25. 56 Ustanavljanje sekcij za izredni študij, 1959 Od vsega začetka smo se na šoli zavedali pomena izobraževanja odraslih in zaposlenih, ki do ustanovitve VKŠ niso imeli možnosti, da bi ob delu oziroma izredno študirali na ravni dodiplomskega študija. Z ustanovitvijo študijskih centrov v večjih krajih Slovenije in s prilagoditvijo načina študija je omogočila zaposlenim študentom pridobitev ustreznega strokovnega znanja ter diplomo. Prevzem uredništva revije Naše gospodarstvo, 1959 Revija Naše gospodarstvo je bila ustanovljena 10. januarja 1955 kot mariborsko gospodarsko glasilo, ki je izhajalo vsakih 14 dni.4 Prva izdajatelja časopisa sta bila Mestni ljudski odbor in Svet za gospodarstvo Maribor, Založba Obzorja Maribor pa je bila njen založnik. Glavni in odgovorni urednik je bil Tine Leta 1956 je dobil časopis še enega soizdajatelja, to je Lah, zaposlen kot načelnik tajništva za gospodarstvo na MLO bilo Društvo ekonomistov, ki pa je v letu 1957 postal edini Maribor in zelo dejaven član Društva ekonomistov Maribor. izdajatelj. Ob ustanovitvi Višje komercialne šole postane le-V uredniškem odboru so bili še Rudi Crnkovič, Ciril Mikl, ta soizdajateljica revije. Po petih letih izhajanja se glasilo Zdravko Praznik, Miro Smerdu, dr. Igor Vilfan in Mara Žlebnik. preoblikuje v mesečnik s podnaslovom ‘‘Časopis za praktična Članki so zajemali naslednje tematske sklope: problematika gospodarska vprašanja‘‘. Ob prvi petletki izdajanja časopisa je o gospodarskem in družbenem sistemu, gospodarska bilo število naročnikov okoli 2400. v strukturi naročnikov so dokumentacija, gospodarske informacije, delo ljudskih odborov prevladovali študenti VKŠ, saj so bili vsi vpisani študenti tudi in gospodarskih svetov, delavsko samoupravljanje ter pravno naročniki revije. in gospodarsko svetovanje. Ustanovitev gospodarsko-komercialne knjižice, 1960 Leta 1960 so učitelji Višje komercialne šole pripravili prva knjižnice so želeli pospešiti izdajanje znanstvenih in strokovnih učna gradiva. Sočasno pa je šola postala še izdajateljica del ter učbenikov z ekonomsko-komercialnega področja. Gospodarsko-komercialne knjižnice, njen založnik pa je bila Knjižnico je urejal urednik; njen prvi urednik je bil Tine Lah, Založba Obzorja.5 Z ustanovitvijo Gospodarsko-komercialne profesor VKŠ. Prvi dve deli sta izšli že v letu 1961. Ustanovitev knjižnice na VKŠ, 1960 Da je dobra strokovna knjižnica nujna za razvoj visokošolske knjig) zrasla nova strokovna knjižnica, ki bi sledila naraščajočim izobraževalne ustanove in njene pedagoške dejavnosti, so se potrebam po domači in tuji strokovni literaturi. Knjižnica je bila krepko zavedali njeni snovalci. Vodstvo šole si je prizadevalo, da ustanovljena septembra leta 1960 kot posebna organizacijska bi iz že obstoječe, toda neurejene knjižne zaloge (približno 900 enota VKŠ. Januarja 1961 je z zaposlitvijo knjižničarja začela 4 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 101. 5 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 100. 57 redno poslovati. Študenti in profesorji so vse pogosteje prihajali Še isto leto je knjižnica sprejela 450 novih knjig, ki jih je dotlej v knjižnico, naraščala je izposoja gradiva. Knjižni fond je naglo imelo Društvo ekonomistov v svojih prostorih na Rotovškem rasel in že ob koncu leta 1961 je imela knjižnica okrog 2500 trgu. S tem je pridobila nekaj redkih in dragocenih dopolnitev in knjižnih enot in okrog 100 domačih in tujih strokovnih revij. tako obogatila že obstoječi knjižni fond. Ustanovitev Zavoda za tuje jezike, 1960 Zaradi racionalnejše organizacije in delitve dela je VKŠ iz Afrike, za carinike in omejeno osebje, za učitelje madžarske na pobudo takratnega Zavoda za mednarodno tehnično narodnostne manjšine, kar je potekalo v sodelovanju s sodelovanje pri Izvršenem svetu LRS ustanovila v letu 1961 Pedagoško akademijo. Sodelavci na Zavodu so se ukvarjali tudi poseben zavod, ki naj bi spodbujal in razvijal znanje tujih jezikov s prevajanjem tuje korespondence; potrebe gospodarstva pa za lastne potrebe in za potrebe višjih šol in gospodarstva. so širile njegovo delovno področje in Zavod si je kmalu pridobil Zavod, ki je pričel delovati pod okriljem VKŠ v Razlagovi ulici, visok ugled. je kmalu uspešno razširil svojo pedagoško poslanstvo: k poučevanju številnih evropskih jezikov za študente je priključil avdiovizualne tečaje, ki so jih množično obiskovali posamezniki iz delovnih organizacij in tudi drugi, željni jezikovnih znanj; temu izobraževalnemu programu je Zavod dodajal še pouk latinščine za študente Višje stomatološke šole in realiziral potrebo po poučevanju slovenščine za tuje študente, predvsem Ustanovitev novih oddelkov, 1960 V študijskem letu 1960/61 so se študenti lahko vpisovali tudi na oddelek za turizem in gostinstvo, od študijskega leta 1961/62 pa še na oddelek za transport in zavarovanje, ki pa ga je svet šole na svoji seji julija 1965 ukinil. Prvi diplomanti Višje komercialne šole, 1961 15. septembra 1961 so diplomirali prvi trije študenti, in sicer na smeri zunanja trgovina. Preimenovanje Višje komercialne šole v Višjo ekonomsko-komercialno šolo VEKŠ, 1962 16. 3. 1962 se je šola preimenovala iz Višje komercialne šole v Višjo ekonomsko-komercialno šolo in prevzela kratico VEKŠ, ki jo je obdržala do svoje tridesetletnice. 58 Preselitev v novo zgradbo na Razlagovi 14, 1962 Po dveh letih gradnje se je šola preselila z Mladinske 9 na so se s svojo funkcionalno ureditvijo in razporeditvijo pritegnile Razlagovo 14. Načrte za novo zgradbo je izdelal arhitekt Branko slušatelje in pripomogli h kvalitetnemu izobraževalnemu Kocmut. S preselitvijo v novo zgradbo s 2165 kvadratnih metrov procesu; kabineti, namenjeni profesorjem, pa so omogočali so se bistveno izboljšali študijski pogoji, saj se je pedagoški ustvarjalno vzdušje tako za profesorje kot študente, ki so dobili proces odvijal v sedmih učilnicah in treh seminarskih sobah, ki pomembno možnost za govorilne ure. Prvi podiplomski seminar za diplomante VEKŠ, 2. 8. 1963 Sodobna družba, ki naj pooseblja napredek in gospodarsko rast, seminarjev za gospodarstvenike, pravzaprav za vse tiste, ki so mora ponuditi svojim državljanom možnosti izobraževanja. čutili potrebo po znanju z najrazličnejših področij ekonomske Ekonomski in tehnološki napredek je prinašal zahtevo po novih znanosti (računovodske, finančne, organizacijske). Učitelji znanjih, vedenjih, po drugačnih vzorcih življenja. so slušateljem posredovali najnovejša znanja s področja analize, planiranja, komercialnega in finančnega poslovanja, Višja ekonomsko-komercialna šola je razumela rastočo potrebo specializacije in integracije, matematično-statističnih metod po izmenjavi in širjenju znanj, informacij, po novih vzorcih pri sprejemanju poslovnih odločitev, mehanografiji itd. vodenja podjetij, zato je poskušala ustvariti nove možnosti Seminarji so bili navdušeno sprejeti, udeležba pa je presegla za izobraževanje: začela je z organizacijo podiplomskih vsa pričakovanja. Ustanovljen je Klub diplomantov Višje ekonomsko-komercialne šole, 8. 2. 1963 Pomembnosti mreženja, kroženja znanj se je že takrat zavedala omogočala svojim diplomantom, da tudi po zaključku študija tudi Višja ekonomsko-komercialna šola, zato je bil na prvem ohranjajo stike s svojimi poklicnimi kolegi in se vključujejo v podiplomskem seminarju za diplomante VEKŠ ustanovljen proces nadaljnjega izobraževanja, sprejemanja drugačnosti in Klub diplomantov, in sicer kot družabna organizacija, ki je inovativnosti. Mednarodno sodelovanje, 1964 Moderna družba je družba znanja. To znanje pa mora temeljiti na odprtih komunikativnih poteh in postopkih, kar pomeni: pretok informacij in novih dogajanj ter dosežkov mora biti uporabniku dostopen v najkrajšem možnem času. Seveda pa so bili prvi začetki, prve mednarodne izkušnje in izmenjave skromne, morda pa prav zato toliko bolj dragocene. Od leta 1964 je šola tesno sodelovala z Visoko šolo za ekonomijo v Berlinu (Hochschule für Ökonomie Berlin, DDR), od leta 1967 pa tudi z Visoko šolo za socialne in gospodarske znanosti v Linzu, od leta 1968 pa z Ekonomsko fakulteto v Trstu, Univerzo v Grazu, Hochschule für Welthandel na Dunaju in Visoko šolo za ekonomijo v Pragi.6 6 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 59 Zakon o Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, prvi visoki šoli v Mariboru, 11. 4. 1969 V letu 1969 so bila uresničena večletna prizadevanja 107/69. zaposlenih, da Višja ekonomsko-komercialna šola preraste v visoko šolo. Podlaga za začetek postopka za izdajo Zakona o Preoblikovana šola je imela na prvi stopnji študija naslednje Visoki ekonomsko-komercialni šoli je bil elaborat o prehodu smeri oziroma študijske oddelke: Višje ekonomsko-komercialne šole na Visoko ekonomsko-Ekonomsko-finančno smer z oddelki: komercialno šolo v Mariboru, ki ga je izdelala delovna skupina VEKŠ v januarju 1968, ter študija o izobraževanju diplomiranega y Oddelek za bančništvo ekonomista podjetniške smeri v sistemu stopnjevanega y Oddelek za knjigovodstvo in finance študija, ki je bila izdelana v novembru 1968, in je bila dodana elaboratu.7 Ekonomsko-komercialno smer z oddelki: Na predlog Ekonomskega sveta Izvršnega sveta Socialistične y Oddelek za splošno komercialo republike Slovenije je bila imenovana posebna strokovna y Oddelek za turizem in gostinstvo komisija, ki je bila sestavljena predvsem iz predstavnikov y Oddelek za zunanjo trgovino. gospodarstva. Ta je na zadnji seji dne 19. 3. 1969 po preučitvi Na drugi stopnji študija pa tri oddelke, in sicer: predložene dokumentacije podprla prizadevanja za nastanek Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Na podlagi y Ekonomsko-komercialni oddelek Izvršnega sveta sta 10. 4. 1969 prosvetno-kulturni in republiški y Ekonomsko- finančni oddelek zbor skupščine Socialistične republike Slovenije po skrajšanem y Tehnično-ekonomski oddelek. postopku sprejela Zakon o Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14- Ustanovitev Inštituta za marketing, 1969 Leta 1969 je bil ustanovljen kot prvi inštitut na VEKŠ Inštitut za marketing in to na pobudo prof. dr. Bogomirja Deželaka, ki je bil tudi njegov prvi predstojnik. Naloga Inštituta je bila razvijanje temeljnega raziskovalnega dela na področju ekonomske znanosti, reševanje problemov družbenega gospodarstva in posodabljanje vzgojno-izobraževalnih procesov. Vsebinsko dejavnost inštituta so opredeljevale: y Temeljne raziskave, ki jih je Inštitut izvajal na širšem in ožjem področju teorije marketinga; y Aplikativno raziskovalno delo, namenjeno ustvarjalni uporabi ekonomskih znanj pri odkrivanju in reševanju tržno ekonomskih problemov v gospodarskih organizacijah; y Dopolnilno izobraževanje, ki je zajemalo organiziranje s učitelji katedre za marketing (dr. Bogomir Deželak, dr. Drago pomočjo podiplomskih seminarjev za absolvente VEKŠ in Filipič, mag. Vladimir Gabrijan, dr. Matjaž Iršič, dr. Franc Lorbek, tudi druge interesente. dr. Borut Milfelner, mag. Rudi Milfelner, dr. Damijan Mumel, dr. Aleksandra Pisnik-Korda, dr. Dušan Radonjič, mag. Silva Pri izvajanju raziskovalnih in drugih zgoraj omenjenih nalog Saksida-Kuret, dr. Boris Snoj, dr. Bruno Završnik); pritegnili pa Inštituta so sodelovali učitelji VEKŠ (kasneje EPF), predvsem pa so tudi zunanje strokovnjake. 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 34. 7 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Ob 10-obletnici dela Višje ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1969. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 6. 60 Obdobje 1969–1979 Napočil je čas, ko se je morala šola temeljito preusmeriti v novo vrednost: iz nekoč nujne kvantitete, potrebe po širini, preiti Proces družbenega razvoja je pripeljal do novih industrijskih k poglobljeni znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Številna in gospodarskih družb, ki so čutile potrebo po izobraženem posvetovanja, seminarji, vedno novi učni programi so morali posamezniku, ki bi se znal aktivno vključevati v delovne biti nadgrajeni z znanstveno in raziskovalno doslednostjo. Šola procese. In prav temu razvoju in zahtevam družbe je sledila tudi je potrebovala novo razumevanje svojega poslanstva, njen cilj, naša institucija. Odzvala se je z novimi študijskimi programi, ki morda takrat res še dolgoročni, pa je moral postati na najvišji jih je izvajala na t.i. 2. stopnji izobraževanja in s podiplomskim možni način izobražen znanstvenik, uveljavljen v mednarodnem študijem. Da pa bi dosegala visoko kakovost programov, je prostoru, in ki bo znal s svojo avtoriteto in znanjem vzgajati in morala paralelno razvijati znanstveno-raziskovalno delo. spodbujati študente, da razvijajo svojo nadarjenost. »Visokošolska vzgoja je torej postala znanstvena vzgoja; pedagoško in znanstveno delo sta tesno povezana in Mednarodno sodelovanje, soočanje, primerjanje in preverjanje prepletena, zato ju ne moremo ločiti in posebej obravnavati.« na vseh ravneh pa je moral pomeniti miselni premik na vseh ravneh naše šole. V tem obdobju so šolo vodili: dr. Danilo Požar 01. 07. 1969 – 30. 06. 1971 dr. Tine Lah 01. 07. 1971 – 31. 08. 1973 dr. Dušan Bobek 01. 09. 1973 – 12. 02. 1976 dr. Danilo Požar 13. 02. 1976 – 03. 10. 1977 dr. Dušan Bobek 04. 10. 1977 – 31. 08. 1979 dr. Dušan Radonjič (v.d.) 01. 10. 1979 – 22. 11. 1979 61 RAZVOJNI MEJNIKI V DRUGEM DESETLETJU Podiplomski študij za marketing, 1971/72 Podiplomski študij na smeri marketing se je pričel v letnem funkcije neke organizacije. In prav ta smer podiplomskega semestru 1971/72. Tržno okolje je doživljalo nagle, tudi izobraževanja je gospodarstvenikom ponudila moderna, nepričakovane spremembe. Obvladovanje teh sprememb je evropskimi spoznanji obogatena dognanja. zahtevalo poglobljeno poznavanje nabavne in prodajne tržne Prvi simpozij Alpe-Adria, 1971 Simpozij je bil plod uspešnega sodelovanja med Visoko šolo procese (Mirko Barlič), Podjetniška kibernetika in harmonično iz Linza, Ekonomsko fakulteto iz Trsta in Visoko ekonomsko-optimiranje(dr. Adolf Adam), Teorija odločanja – prispevek komercialno šolo iz Maribora. Prvi simpozij je bil posvečen k reševanju problemov izbire (dr. Lutz Jurgen Heinrich), aktualnim podjetniško-ekonomskim problemom, ki so se Komunikacija človek-stroj kot pomoč pri pripravljanju odločitev obravnavali v številnih referatih; naj jih navedemo: pri planiranju (dr. Peter Mertens), Politika in planiranje na temelju marketinga (Ottavio Rondini), Marketing v okviru Finančno vodenje in upravljanje samoupravnega podjetja (dr. moderne organizacije podjetja (Claudio Sambri), Kakovost kot Janko Kralj), Delovanje trga kapitala v jugoslovanskih razmerah faktor marketinga – odločitvena analiza za optimalni nadzor z vidika financiranja podjetja (dr. Rudi Crnkovič), Kibernetska kakovosti (dr. Alesio Lokar).8 organizacija finančne funkcije glede na njene kratkoročne Podiplomski študij za finance, 1973 V letu 1973 je začela študirati prva generacija študentov saj so povezani s problemi likvidnosti, solventnosti, podiplomskega študija poslovno organizacijskih znanosti, in managementa sredstev, vloge kapitala, vloge prihodkov in sicer smer za finance; študij je potekal skupaj z Ekonomsko odhodkov itd. Zato je bila ustanovitev podiplomskega študija fakulteto iz Ljubljane. Finančni standardi, analize le-teh sodijo tega področja izjemno dobrodošla, saj so finančne analize in med najtežavnejša in izredno občutljiva področja ekonomistov, managerski nadzori zapleteni in odgovorni. VEKŠ ustanovi Ekonomski center Maribor, 1974 Šola je bila skupaj s skupščino Občine Maribor ustanoviteljica zavodov in raziskovalnih enot, in sicer kot raziskovalni zavod. Ekonomskega centra Maribor (ECM). ECM je bil na osnovi Predmet dejavnosti ECM je bilo proučevanje, raziskovanje in odločbe št. 022-92/7 z dne 17. 6. 1974 Republiškega reševanje znanstvenih in strokovnih problemov s področja sekretariata za prosveto in kulturo vpisan v razvid raziskovalnih ekonomike. 8 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1974. Ob 15-obletnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1969 do 1974. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 60 62 Ustanovitev Avdio-televizijskega laboratorija (ATV), 1974 ATV laboratorij VEKŠ je bil ustanovljen leta 1974. Med procesih, računalništvu itd.; ob sodelovanju z interno televizijo slovenskimi izobraževalnimi institucijami je bil v tistem času pa je posredoval tudi druge informacije, zanimive za študente eden izmed prvih laboratorijev, opremljen z interno televizijo ter in profesorje. z možnostjo snemanja, priprav oddaj in posredovanja preko televizijskih ekranov. Ob sodelovanju pedagoških in drugih strokovnih sodelavcev je laboratorij pripravljal televizijske oddaje o tehnikah, proizvodnih Otvoritev nove zgradbe na Razlagovi 20, 19. 9. 1974 V letu 1968 so se začele prve akcije za rešitev prostorskega vprašanja naše institucije. Program in zahteve po izgradnji so pripeljale do nove lokacije, lastnega zemljišča, ki je bilo dodeljeno na stičišču Cankarjeve in Razlagove ulice. Z gradnjo smo začeli v avgustu 1972, uradni dan začetka gradnje je bil 2. 10. 1972. Predsednik skupščine občine Maribor Stojan Požar je položil temeljni kamen kot simbol za začetek gradnje. VEKŠ II je bil sestavljen iz objekta A, namenjenega Ekonomskemu centru in Centru za avtomatsko obdelavo podatkov, ter objekta B, kjer se je odvijalo pedagoško in znanstveno delo. Preselitev knjižnice VEKŠ v nove prostore, 1974 Ob izgradnji nove stavbe na Razlagovi 20 se je v njene kletne prostore preselila tudi knjižnica in tam domuje še danes. ki je bil navajen hrambe knjig v skladiščih, pomenilo pravo Pri urejanju zbirke so se bibliotekarji zgledovali po vodilnih revolucijo. Med prvimi slovenskimi knjižnicami je bila urejena strokovnih knjižnicah v svetu in jo uredili po sistemu prostega na sodoben način. pristopa do gradiva, kar je v takratnem knjižničarskem svetu, Sprejet novi učni načrt, 1974 Leta 1974 je bil sprejet novi učni načrt, s katerim je bila bila seveda mnogo bolj smotrna, saj je omogočala študentom spremenjena organiziranost študija. Prvi letnik je postal enoten ustreznejšo in zrelejšo odločitev o izbiri smeri med študijem, za vse, drugi letnik pa je prek posameznih smeri omogočal hkrati pa je pripeljala do gospodarnejše organizacije in izvedbe specializacijo. Podobna je bila tudi organizacija na drugi stopnji, pedagoškega procesa. Takšno zasnovo je šola ohranila do na kateri je bil tretji letnik enoten, usmeritve so se pojavile šele študijskega leta 1985/1986. v četrtem letniku. Nova organiziranost pedagoškega procesa je 63 Promoviran prvi doktor znanosti na VEKŠ in na Univerzi v Mariboru, 1976 VEKŠ je sredi sedemdesetih let znanstveno dozorela in doktoriral leta 1976 mag. Miran Mejak. omogočila študij tudi doktorandom, med njimi je prvi uspešno VEKŠ se je razdelila v dve visokošolski temeljni organizaciji združenega dela, 1977 V začetku leta 1977 je zbor delavcev in študentov predlagal sklep, da se organizirata dve visokošolski temeljni organizaciji (VTO), in sicer: prva za področje ekonomsko- komercialnih znanosti, druga pa za področje ekonomsko- organizacijskih znanosti. VTO sta bili organizirani tako, da so bili delavci posameznih kateder vključeni v eno ali drugo, in to glede na svojo osnovno znanstveno usmeritev. VTO za ekonomsko-komercialne vede je vključevala katedro za zunanjo trgovino, notranjo trgovino, transport in poslovno logistiko, turizem, gospodarsko pravo, tehnologijo ter katedro za tuje jezike. Predstojnik je bil dr. Dušan Radonjič. VTO za ekonomsko-organizacijske vede je vključevala katedro za organizacijo, poslovno informatiko, kvantitativne ekonomske analize, ekonomsko politiko, politično ekonomijo in marksizem, računovodstvo, poslovne finance, bančništvo ter za poslovno upravljanje. Predstojnik je bil dr. Dane Melavc. Ustanovitev novih inštitutov – 19779 Inštitut za ekonomske odnose s tujino, 1977 Inštitut za ekonomske odnose s tujino (IEOT) je bil ustanovljen Naloge in uspehi so kaj kmalu potrdili upravičenost odločitve leta 1977 na pobudo dr. Danila Vezjaka, ki je bil tudi prvi o ustanovitvi, saj je IEOT prevzel izdelavo kompleksnih predstojnik. Namen IEOT je bil institucionalizacija prej srednjeročnih raziskovalnih projektov zlasti v okviru RSS pa sporadičnega in nesistematičnega raziskovalnega dela tudi naročila GZ Slovenije. Sodelavci inštituta so bili predvsem pri raziskovalnih projektih, realiziral pa je tudi željo po visokošolski učitelji smeri za mednarodno izmenjavo (Dr. Leo organiziranem timskem delu. Raziskovalna dejavnost se je Gusel, dr. Milan Jurše, dr. Vladimir Kenda, dr. Danilo Vezjak in tako spojila s pedagoškim delom in dvignila kakovost visokega dr. Dušan Zbašnik) in drugi redno zaposleni učitelji VEKŠ ter šolstva. zunanji strokovnjaki. 9 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1979. Ob 20-obletnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1979. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 60-63. 64 Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo (IEDP) sta industrije. Ob svoji ustanovitvi je pričel izdajati svojo revijo leta 1977 na pobudo dr. Tineta Laha ustanovili Katedra za Bilten EDP, ki jo je prav tako urejal prof. dr. Žižimond. Inštitut ekonomsko politiko in Katedra za politično ekonomijo. Prvi je opravljal makroekonomske in mikroekonomske raziskave, člani inštituta so bili: dr. Tine Lah, dr. Mirko Jamnik, dr. Ermin izdajal publikaciji Bilten EDP in Cene EDP, v delo vključeval Kržičnik, dr. Egon Žižmond, dr. Davorin Kračun, dr. Rasto temeljne raziskave, aplikativne raziskave, raziskave za Ovin in dr. Sebastjan Strašek. Predstojnik inštituta je bil dr. posamezna podjetja, občine, regije in sodeloval z drugimi Egon Žižimond. Inštitut se je ukvarjal in uveljavil predvsem z ekonomskimi inštituti; tako je povezoval osnovno funkcijo šole, analizami dohodka na ravni panog in dejavnosti jugoslovanske to je produkcija širjenja znanja z rezultati številnih raziskav. Ustanovitev inštituta za transport in poslovno logistiko Naraščajoč pomen transporta in logistika je pritegnil dr. Danila Ekonomskega centra v Mariboru so izdelali metodologijo in Požarja, ki je s skupino raziskovalcev (mag. Anton Ogorelc, enotna merila za ugotavljanje logističnih stroškov v takratnih mag. Henrik Oblak, mag. Darko Ivanišin (ECM), Franjo Vetrih, organizacijah združenega dela. Metodologijo je sprejela dipl. ekon. (ECM) in doc. dr. Vojko Musil) ustanovil Inštitut za tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije in jo pričela uvajati v transport in poslovno logistiko. Bil je med prvimi inštituti v jugoslovanskih podjetjih. Pravilnost odločitve o ustanovitvi takratni SFRJ, ki so proučevali probleme transporta in logistike. tega inštituta potrjujejo številne raziskovalne naloge, ki so jih Delo inštituta je bilo usmerjeno v raziskave o integralnem opravili, in konference, ki so jih organizirali. transportu in izobraževanju kadrov. Skupaj s strokovnjaki z Ustanovitev inštituta za ekonomiko turizma, 1978 V maju 1978 je bil na VEKŠ ustanovljen Inštitut za ekonomiko strokovnjakov, je bil dr. Franc Pauko. Že decembra 1978 so turizma, ki je bil ob ustanovitvi prvi inštitut za proučevanje sodelavci Inštituta organizirali zelo odmevno jugoslovansko turizma v Sloveniji. Pobudnik ustanovitve inštituta, ki je pomenila posvetovanje ‚‘‘Sodobni poslovni pristopi v turističnih delovnih združitev strokovnjakov s področja turizma in s tem ustvarjanje organizacijah‘‘. Svoj prispevek k turističnemu razvoju severne pogojev za sistematično raziskovanje turistične dejavnosti, Slovenije pa so prikazali v dveletni raziskovalni nalogi ‚‘‘Stičišča izmenjavo znanj, izkušenj in s tem širjenje izobraževanja turističnega gospodarstva severne Slovenije‘‘. Računalniški center VEKŠ, 1978 V letu 1977 je bil ustanovljen Računalniški center Univerze v Mariboru, ustanovitev je pripomogla k urejanju problematike v zvezi z izvajanjem računalništva in informatike na visokošolskih organizacijah naše univerze. Konec decembra leta 1978 so računalniško opremo namestili v prostore Računalniškega centra VEKŠ, in sicer: računalnik IKRADATA C 18-20 domačega proizvajalca ISKRE. S tem so bili realizirani dolgoletni napori za intenzivno računalniško vključevanje v pedagoški in znanstveno-raziskovalni proces VEKŠ. Njegov predstojnik je bil dr. Anton Hauc. 65 Obdobje 1979–1989 Svoj razvojno formalni višek je dosegla VEKŠ leta 1989, ko S tem je Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru pričela tudi je bila razglašena za Ekonomsko-poslovno fakulteto (EPF). formalno uresničevati vsebinski premik, omenjen na prejšnjih Poslanstvo novo nastale fakultete se je ob zahtevah po straneh. Fakulteta je na široko odprla vrata pogojem, ki so bili odličnosti, vrhunski kakovosti najmodernejšega znanja začelo uveljavljeni v mednarodni znanstveni sferi. S tem se je dvignila poglobljeno dopolnjevati z raziskavami in znanjem različnih nad opravljanje rutinskih visokošolskih znanj in se začela zunanjih partnerjev, institucij, tovarn, organizacij v lokalnem in intenzivno spogledovati s svetovnim znanjem. Povečalo se je širšem okolju. število študentov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Šolo so v tem obdobju vodili: dr. Dane Melavc 23. 11. 1979 – 31. 08. 1981 dr. Dane Melavc 01. 09. 1981 – 31. 08. 1983 dr. Leo Gusel 01. 09. 1983 – 31. 08. 1985 dr. Leo Gusel 01. 09. 1985 – 31. 08. 1987 dr. Dušan Radonjič 01. 09. 1987 – 31. 08. 1989 dr. Matjaž Mulej 01. 09. 1989 – 30. 09. 1989 66 RAZVOJNI MEJNIKI V TRETJEM DESETLETJU Ustanovitev marksističnega centra VEKŠ, 1980 Marksistični center je bil ustanovljen z željo po povezovanju ne le slovenskih, temveč tudi intelektualcev iz preostalih jugoslovanskih republik in tujine. Njegove vsebinske oblike so preraščale ozko marksistično ideologijo, izhajale iz soočanj in mnenjskih analiz. S tem je center širil obzorja slovenskemu študentu in izobražencem. Izjemen je za tisto obdobje njegov doprinos k preprečitvi poskus uvedbe ‘‘skupnih učnih jugoslovanskih jeder‘‘, ki jih je zahtevala takratna beograjska oblast. Prav člani marksističnega centra so se tesno povezali s slovenskimi besednimi umetniki (izjemen je bil zlasti Tone Pavček) in preprečili eno izmed največjih nasilij nad slovenskih Vedno polne predavalnice ob pogovorih z znanimi intelektualci izobraževalnim sistemom. so potrjevale njegovo upravičenost v tistem času, saj niti predavanja niti pogovori nikoli niso izzveneli v ozko marksistično ideologijo. Začetek izvajanja specialističnega študija za investicijska dela v tujini, 1981 Leta 1981 je bil na EPF prvič razpisan specialistični tehničnih prvinah. S tem študijem je fakulteta omogočila študij »Investicijska dela v tujini«. Z njim smo po načelu strokovnjakom, ki so bili sicer dobri praktiki, manjkala pa so interdisciplinarnosti izobraževali strokovnjake za načrtovanje, jim določena strokovna znanja, da to dopolnijo. V študijskem projektiranje in izvajanje investicijskih del v tujini in to s procesu so ob domačih predavateljih sodelovali tudi predavatelji posebnim poudarkom na ekonomsko-pravnih znanjih in in strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Ustanovitev inštituta za ekonomiko, organizacijo in informatiko, 1984 Inštitut za ekonomiko, organizacijo in informatiko je bil y Ekonomike OZD, ustanovljen z namenom, da bi povezal sodelavce z različnih y Metod in modelov kvantitativnih ekonomskih analiz, področjih in omogoči interdisciplinarno proučevanje aktualnih y Tehnološki procesi in ekologija, problemov s področij: y Politika OZD, finančna politika, finančna ekonomika in finančno upravljanje so področja. y Organizacije, Novi študijski program, 1985 Sprejetje Zakona o usmerjenem izobraževanju je zahtevalo govorita t.i. izvedbena predmetnika za višje programe oz. ponovno reformo vzgojno-izobraževalnih programov. Po visokošolski program. Po novih programih je šola pričela z usklajevanju z Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča iz Ljubljane delom v študijskem letu 1985/86 (na I. stopnji) oz. 1987/88 je strokovni svet PIS za ekonomsko usmeritev v letu 1984 (na II. Stopnji). Na vseh smereh je bil študij stopnjevan, 1. in 3. sprejel novi program. Število smeri se je nekoliko zmanjšalo, o letnik sta bila enotna.10 predmetih in njihovi razporeditvi po smereh pa najzgovorneje 10 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1989. Ob 30-obletnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1979. Maribor: 67 Ustanovitev univerzitetne tiskarne, 1987 V šolskem letu 1987/88 je zamisel o univerzitetni tiskarni, ki je bila stara več 10 let, ponovno oživela. Našo institucijo je podprla tudi Tehniška fakulteta v Mariboru, ki je že takrat imela razširjeno založniško dejavnost. Združevanje sredstev obeh fakultet je pripeljalo do sodobne tiskarske opreme, kar je odločilno vplivalo na zniževanje cen, zlasti pri učbenikih. Ustanovitev novih inštitutov – 1988 Inštitut za gospodarsko pravo11, 1988 Katedra za gospodarsko pravo je 23. 6. 1988 ustanovila Inštitut za gospodarsko pravo z osnovnim namenom, da organizira, razvija raziskovalno in svetovalno delo in seveda lastno znanstveno področje. Sodelavci Inštituta so bili od razvoj in razcvet je s seboj prinašal ne le uspehe, temveč tudi vsega začetka tesno povezani z gospodarskimi organizacijami, anomalije, na katere so morali pravniki reagirati. izkušnje pa so izmenjavali dvostransko. Sodelavci Inštituta so tudi izjemno uspešni na področju Pri delu Inštituta se pravzaprav prepletata dve področji: publicističnega dela, kar pomembno vpliva na pravno vedenje gospodarsko znanje in pravo. Izjemno hiter gospodarski sodobnih managerjev. Inštitut za operacijske raziskave, 1988 Inštitut je bil ustanovljen leta 1988. Temeljno raziskovalno delo analize poslovnega procesa. Vsako leto se člani aktivno obsega zlasti področja matematike, statistike in ekonometrije, udeležujejo simpozijev iz operacijskih raziskav. Sodelavci optimiranje poslovnih in tehnoloških procesov, ter stroškovne Inštituta ustvarjalno sodelujejo s številnimi drugimi inštituti, analize poslovnih procesov. V mednarodni strokovni javnosti zlasti na področju marketinga. so bile odmevne predvsem raziskave s področja stroškovne Inštitut za finance in bančništvo, 1988 Inštitut za tehnologijo je bil ustanovljen leta 1988. Njegovo inštituta so bili prof. dr. Boris Pregrad, prof. dr. Vojko Musil, osnovno poslanstvo je bilo temeljno in aplikativno raziskovanje dolgoletni predstojnik inštituta, dr. Breda Žerjal, dr. Damir Kerin, področja znanosti o blagu in tehnologijah, s posebnim in Franjo Štern. Že ob ustanovitvi so se sodelavci inštituta poudarkom na razvoju polimernih plastičnih materialov, povezali z mednarodnim združenjem za znanost o blagu in embalaže, sodobnih tehnologij, gospodarjenja z odpadki, ter tehnologijo (International Gesselschaft fur Warenwissenschaft ekološko balancirane materialov in proizvodov (LCA) ter prenos und Technologie) in mednarodno sodelovanje poglabljali in širili znanja v prakso ter svetovanje podjetjem in ustanovam. Člani v današnji čas. Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 119 11 VEKŠ–Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1989. Ob 30-obletnici dela Visoke ekonomsko-komercialne šole Maribor: Poročilo o delu 1959 do 1979. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Str. 50-53. 68 Prvi sprejemni izpiti, 1988 V šolskem letu 1988/89 smo zaradi prevelikega števila maturanti takratnie Srednje ekonomske šole, Srednje prijavljenih kandidatov za redni študij na EPF prvič izvedli družboslovne šole, Sredne komercialne šole. Primeren je sprejemne izpite za vpis v prvi letnik. Ocena pisnega izdelka, bil odstotek študentov, ki so srednjo šolo končali z odličnim združena z učnim uspehom, je odpirala vrata za vstop na uspehom. V študijskem letu se je prvič vpisalo v prvi letnik več fakulteto. Med rednimi vpisanimi študenti so prevladovali rednih kot študentov ob delu. Preimenovanje Visoke ekonomsko-komercialne šole v Ekonomsko-poslovno fakulteto, 1989 Sprememba imena ni bila le formalna, temveč je napovedovala spremembe so temeljile na najnovejših ugotovitvah poslovne spremenjeno vlogo znanja, napovedovala vsebinske novitete ekonomije in na zahtevah in potrebah tržno usmerjenega v študijskih programih na vseh stopnjah, v programih gospodarstva. dopolnilnega izobraževanja in pri raziskovalnem delu. Vsebinske Prehod na računalniško obdelavo gradiva in osebnih bibliografij, 1989 Knjižnica postaja eden pomembnejših informacijskih centrov zlasti EF v Zagrebu in Visoko šolo za ekonomijo v Berlinu, kjer so za ekonomsko stroko v Sloveniji. S svojo dejavnostjo ni doktorirali nekateri učitelji. To je pospešilo tudi medknjižnično podpirala le pedagoškega procesa, marveč tudi raziskovalno izposojo iz tujine, ki je potekala in še poteka preko Univerzitetne delo inštitutov. Prav tako je bila tesno povezana z gospodarsko knjižnice Maribor. V tem obdobju začne knjižnica sodelovati pri prakso v mestu in okolici, saj so jo obiskovali tudi naši izdelavi osebnih bibliografij učiteljev mariborskih visokošolskih diplomanti, vodilni gospodarstveniki. Tako kot se je s sorodnimi zavodov. V tiskani obliki je izšlo šest zvezkov z naslovom ustanovami povezovala Visoka ekonomsko-komercialna šola Bibliografija učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru, v se je tudi njena knjižnica povezovala s sorodnimi knjižnicami, katerih je bila predstavljena tudi bogata bibliografija naših profesorjev. V istem letu je knjižnica pričela tudi računalniško voditi osebne bibliografije zaposlenih učiteljev na EPF. Preglednost znanstvenih objav je tako javno razgrnjena in s tem ponujena v javno presojo. 69 Obdobje 1989–1999 Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove družbene spremembe, Fakulteta je prav z razumevanjem zgoraj navedenih sprememb spremenjeno vlogo države. Intenzivna potreba po znanju se je sprejela prvi t.i. TEMPUS program, ki ga je v letih 1992–1995 kmalu pokazala prav v gospodarstvu, saj je le-to poskušalo nadgradila še s tremi. Program je pomenil intenzivno izmenjavo slediti novim zahtevam trga, odpiralo se je navzven, v Evropo, študentov in učiteljev, vključevanje v mednarodne projekte in v svet. Sistematično povezovanje teorije s prakso, aktivno objavljanje raziskovalnih del v tujini. prepletanje domačih in tujih partnerjev je zahtevalo tudi nove oblike izobraževanja in mednarodnega sodelovanja. Torej: znanje mora postati družbeno priznana potreba in realnost. V tem obdobju sta fakulteto vodila: dr. Dušan Radonjič 01. 10. 1989 – 31. 08. 1993 dr. Leo Gusel 01. 09. 1993 – 31. 08. 1999 70 RAZVOJNI MEJNIKI V ČETRTEM DESETLETJU Ustanovitev Mednarodne podiplomske šole za management MBA, 1990 V fazi začetnega definiranja podiplomskega študijskega modul Proizvodni management in s tem zaokrožili programa MBA-EPF so projektni tim sestavljali predstavniki management poslovnih funkcij kot izbirne opcije. Še vedno EPF (prof. dr. Dušan Radonjič, takratni dekan in vodja tima, smo edini v Sloveniji in eni redkih v Evropi, ki imajo tovrstni zasl. prof. dr. Danilo Vezjak, zasl. prof. dr. Janko Kralj in dr. Milan program, saj verjamemo, da bosta sodobna proizvodnja in Jurše) ter predstavniki gospodarstva (mag. Herman Rigelnik, njeno upravljanje igrali vse večjo razvojno vlogo v družbi; dr. Jože Zagožen iz Gorenja ter prof. dr. Mitja Tavčar iz Iskre). y Redefinirali strukturo programa MBA-EPF; z razvojem Prva uradna seja projektnega tima v omenjeni zasedbi je bila 3. modula Proizvodni management ter ob upoštevanju 2. 1989 v Topolšici. dejstva o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva so v skladu s potrebami redefinirali strukturo programa s tem, V razvoju podiplomskega magistrskega študija MBA-EPF se da so oblikovali naslednje module: temeljni modul: Splošni kažeta predvsem dve specifični razvojni obdobji: management; modul: Temelji funkcijskega managementa; y Prvo, kjer gre za profiliranje in konsolidacijo študijskega opcijski moduli: Finančni, Marketing, Mednarodni in programa MBA, Proizvodni management; Integrativni modul. S tem so y Drugo, kjer gre za obdobje redefiniranja njegove strukture vsebino študija približali zlasti manjšim in srednje velikim in za mednarodno orientiranost. organizacijam. y Širili internacionalizacijo študijskega programa; V prvem razvojnem obdobju je bilo potrebno: y Mednarodno akreditirali študijski program MBA-EPF; svet komisionarjev ECBE (European Council for Business y Analizirati tuje MBA programe; Education) je podiplomskemu študiju programu MBA y Analizirati potrebe po managerskih znanjih v domačem podelil najvišjo, to je petletno mednarodno akreditacijo. poslovnem okolju; Podelitev mednarodne akreditacije je bila na skupščini y Definirati model programa MBA na EPF; ugotovitev, da ECBE (Ciper, Nikosia, 1996). Leta 2003 je komisija sveta je managersko izobraževanje na podiplomski ravni v komisionarjev ECBE ponovno obiskala Maribor in na osnovi svetu razdeljeno na izobraževanje specialistov (Splošni analize, kako so dosegali postavljene standarde, program management) ter na izobraževanje specialistov (funkcijski MBA znova akreditirala. Mednarodna akreditacija je bila management), ni bila dovolj. Temeljno stališče je bilo: ni podeljena letni skupščini ECBE v Birminghamu, Anglija. kvalitetnega splošnega managementa brez kvalitetnega funkcijskega managementa. Tako je bil definiran lasten Podiplomski magistrski študij ‚‘‘Poslovnovodenje in model managerskega izobraževanja, in sicer: integriran organiziranje – MBA‘‘ na Ekonomsko-poslovni fakulteti že funkcijski management; od vsega začetka vodi projektni tim MBA. Temeljna naloga y Definirati strukturo in organiziranost MBA-EPF; temeljna projektnega tima je bila, da bdi nad vsebinskim in pedagoško-struktura programa je bila oblikovana po modularnem metodičnim razvojem študijskega programa ter nad samo principu, torej po principu zaokroženih znanj, povezanih v organiziranostjo in izvedbo pedagoško-raziskovalnega celoto. Oblikovani so bili naslednji moduli: temeljni modul: procesa. Splošni management; opcijski moduli: Finančni, Marketing Vodstvo MBA so sestavljali naslednji člani projektnega tima: in Mednarodni management; Integrativni modul. Osnovna organiziranost pri izvajanju programa je temeljila na y Prof. dr. Dušan Radonjič, predstojnik MBA in vodja modula tedenskih srečanjih, ki so se ponovila vsake tri tedne; Marketing management (od leta 1989 dalje); y Definirati stopnjo internacionalizacije programa MBA-EPF. y Prof. dr. Mitja I. Tavčar, vodja modula Splošni management V drugem razvojnem obdobju so razvili nov opcijski modul (od leta 1989 dalje); Proizvodni management; y Prof. dr. Davor Savin, vodja modula Finančni management (od leta 2003 dalje); y V sodelovanju s tujimi partnerskimi univerzami so razvili y Prof. dr. Milan Jurše, vodja modula Mednarodni 71 management (od leta 1989 dalje); EPF leta 1994 začel izdajati glasilo Razgledi MBA. Glasilo y Prof. dr. Ferdinand Marn, vodja modula Proizvodni je asnovano na ta način, da v njem zasledimo dogodke in management (od leta 1994 dalje); informacije, povezane s študijem MBA, dodani pa so tudi y Prof. dr. Štefan Kajzer, vodja Integrativnega modula (od strokovni prispevki učiteljev in študentov MBA. Glasilo izhaja leta 1995 dalje); dvakrat letno. y Prof. dr. Gabrijela Leskovar-Špacapan, organizacijski vodja (od leta 1990 dalje); y Gdč. Brigita Bedenik, tajnica (od leta 1989 dalje). Pr vodenju MBA so v preteklem obdobju sodelovali tudi: y Prof. dr. Danilo Vezjak, kooridinator razvoja (od leta 1989 do leta 2000); y Prof. dr. Janko Kralj, vodja modula Finančni management (od leta 1989 do leta 1992); y Prof. dr. Leon Repovž, vodja modula Finančni management (od leta 1992 do leta 1995); y Prof. dr. Dušan Bobek, vodja modula Finančni management (od leta 1996 do leta 2003). V navedenem obdobju je projektni tim MBA-EPF imel 89 rednih sej, kar zgovorno priča o pestrosti problematike in delovni zagnanosti vseh sodelujočih. Zavedajoč se moči in vpliva medijev je projektni tim MBA- Ustanovitev inštituta za projektni management, 1990 Inštitut za projektni management je bil ustanovljen leta 1990 strategij in dopolnjena metodologija za zagon projektov. na pobudo prof. dr. Antona Hauca. Član inštituta se ukvarjajo z Svoje raziskovalne dosežke prenašajo tudi v prakso z izdelavo razvojem strateškega in projektnega managementa. Rezultat strateških razvojnih programov slovenskih podjetij. njihovega raziskovalnega dela je sodoben koncept zagona Prvi TEMPUS projekt v Sloveniji, 1991 Komisija evropske skupnosti je v okviru projekta Trans- je bil‘‘Postgraduate MBA Education Centre for Bayreuth European Mobility Scheme for University Studies – TEMPUS (Nemčija), Universita degli studi di Trieste (Italija) in Aristoteles v študijskem letu 1991/92 Ekonomsko-poslovni fakulteti, University Thessaloniki (Grčija). kot prvi instituciji v Sloveniji, odobrila triletno financiranje njenega podiplomskega magistrskega študija ‘‘mednarodna Vse navedeno je vodilo k pomembnemu cilju: h kariernemu podiplomska šola za management‘‘. Omenjeni študijski razvoju profesorjev in študentov MBA. program se je leta 1996 preimenoval v »Poslovodenje Prvi TEMPUS program je bil tisti prvi veliki zagon, da se je in organiziranje – MBA«) sredstva Evropske skupnosti, podpilomski magistrski študij MBA v letih, ki so sledila povezal namenjena za razvoj študijskih programov v državah vzhodne kar z dvajsetimi univerzami vsega sveta. oz. srednje Evrope. Sredstva so prejemale zgolj institucije, ki so si zagotovile sodelovanje najmanj treh partnerskih univerz v Tako so bile k sodelovanju v programu pritegnjene naslednje državah EU, in ki so pripravile ustrezen projekt. Naziv projekta tuje univerze: 72 ANGLIJA ITALIJA y University of Greenwich, Thames Business School, London y Universita delgi studi di Trieste, Facolta di Economia e Commercio, Trieste y City University, London. AVSTRIJA NEMČIJA y Universitat Bayreuth, Lehrstuhl fur y Karl-Franzens Universitat Graz, Institut fur Handel, Absatz und Marketing Dept. Of Industrial Management Betriebswirtschaftslehre III – marketing y Philipss-Universitat Marburg/Lahn, Fachbereich y Karl-Franzens Universitat Graz, Institut fur Innovation und Umweltmanagement Wirtschaftswissenschaften y Universitat Munchen, Institut fur Psychologie y Universitat Klagemfurt, Institut fur Wirtschaftswissenschaften y Universitat Koln y Wirtscchaftsuniversitat Wien ŠKOTSKA y Johannes Kepler Universitat Linz, Institut fur Industrie und Fertigungswirtschaft y Glasgow Calednian University, Glasgow GRČIJA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE y University of Thessalonik, Hellenic Operational Research y Portland State University, School of Business Society, Thessaloniki Brunch Administration, Portland, Oregon y George Washington University, Washington D.C. HRVAŠKA y Abilene Christian University, Abilene, Texas y Virginia Polytechnic Institute and State University, Pamplin y University of Zagreb, Ekonomski fakultet, Zagreb College of Business, Blacksburg, Virginia y University of Rijeka, Ekonomski fakaultet, Rijeka y City University, Graduate School of Business & Management Professions, Seatlle Prva izmenjava podiplomskih študentov, 1990 Prva izmenjava je potekala že v študijskem letu 1990/91, delavci, profesorji, študenti predstavili najustreznejše odločitve, torej, ko je vpisala študij MBA prva generacija bodočih cilje svojega proučevanja. magistrov managementa. Izmenjava je vključevala konkretno enotedensko svetovalno delo v podjetjih, in sicer za slovenske Izmenjavam študentov z Univerzo Greenwich iz Londona se je študente v Londonu, za angleške študente pa v delovnih kmalu pridružilo izjemno uspešno večletno tesno sodelovanje z organizacijah Maribora. Že pred prihodom na izmenjave so znano ameriško univerzo Virginia State University – Blacksburg, študentje pridobili osnovne podatke o podjetjih, kjer so se ZDA, kasneje pa Glasgow Caledonian University iz Glasgowa. nato srečevali s konkretnimi managerskimi izzivi. Ves teden Študentje MBA so ves teden preživeli skupaj z ameriškimi so ob pomoči mentorjev preučevali ali upravljanje celotnega študenti v ‚‘‘študetnskem kampusu‘‘, delili z njimi izkušnje, podjetja ali pa so se spopadali s konkretnimi problemi, poslušali predavanja pomembnih ameriških znanstvenikov itd. iskanjem možnosti za njihovo rešitev, torej z informacijskimi in Prav zato so se med njimi stkale dragocene osebne izkušnje, odločitvenimi procesi. Ob zaključku so javno, pred vodstvenimi medčloveške vrednote, ki so gotovo nadgrajevale ali vsaj dopolnjevale znanje managementa. Specialistični podiplomski študij ‘‘Revidiranje in svetovanje poslovanja’’, 1990 Odprtost naših podjetij svetovnim gospodarskim tokovom, naj bi bili sposobni prispevati k preoblikovanju naših podjetij v sprostitev trga blaga, kapitala in delovne sile ter spodbujanje sodobna in uspešna podjetja. Izhajajoč iz teh potreb je fakulteta podjetništva v vseh gospodarskih dejavnostih so tudi pri nas pripravila tri semestre trajajoč študijski program, v katerem so ustvarili pogoje za revizijsko in svetovalno delo. EPF je kmalu poleg domačih predavali tudi tuji strokovnjaki s tega področja. zaznala potrebe notranjih in zunanjih revizorjih poslovanja, ki 73 Nova študijska programa (Integralni visokošolski in višješolski program), 1991 Študijska programa v letu 1991 sta nastala zaradi spremenjenih y bančništvo in finance, zahtev vladnih organov Republike Slovenije. Te so določale, y ekonomska smer, da sme študijski program posameznega letnika imeti do 8 y marketing, predmetov, kar predstavlja največ 750 ur predavanj in vaj v y mednarodna menjava, letniku. Fakulteta je v skladu s temi zahtevami oblikovala dva y podjetništvo, študijska programa, in sicer: y poslovna informatika, y poslovna organizacija. y integralni visokošolski študijski program y višješolski študijski program. Temeljni cilji višješolskega študijskega programa je bil usposobiti diplomante za operativno izvajanje nalog na delovnih mestih, Prenova študijskih programov je temeljila na izidih ankete med ki so povezana z izbrano smerjo. Po končanem študiju so rednimi študenti, diplomanti EPF, direktorji podjetij in analize diplomanti dobili strokovni naziv ekonomist z navedbo smeri študijskih programov, opravljene za primerljive evropske in študija. ameriške študijske programe. Prvi letnik je bil skupen za oba študijska programa.12 Študij je trajal dve leti in je vključeval 1500 ur predavanj in vaj. Študijski program prvega letnika je vseboval temeljna Temeljni cilji integralnega visokošolskega študijskega programa ekonomska in poslovna znanja in je bil enak študijskemu je bil usposobiti diplomirane ekonomiste, ki bi, s pomočjo in programu integralnega študija. Po končanem prvem letniku so poznavanjem sodobnih ekonomskih in poslovnih načel, znali si študenti izbrali eno od sedmih ponujenih smeri: opravljati samostojno delo povezano z izbrano študijski smerjo. y bančništvo in finance, Integralni študij je trajal štiri leta in je vključeval 3000 ur y marketing, predavanj in vaj. Študijski program je bil sestavljen tako, y mednarodna menjava, da so študenti v prvih dveh letih študija spoznali temeljna y poslovna informatika, ekonomska in poslovna znanja, v tretjem in četrtem letniku pa y poslovna logistika, smerna znanja izbrane smeri. Izbirali so med sedmimi smermi: y poslovna organizacija, y turizem. Ostali TEMPUS projekti13, 1991 TEMPUS-EC: RESTRUCTURING OF DEPARTMENT OF Izmenjave so spodbujale fleksibilnost, spoznavanje tujih ECONOMICS 1993–1998. Tempus-EC so povezovali izobraževalnih sistemov in vključevanje v širše, mednarodno Ekonomsko-poslovno fakulteto s tujimi partnerji: okolje. y Heinrich-Heine univerza Dusseldorf, TEMPUS-FBR: FINANCE, BANČNIŠTVO TER RAČUNOVODSTVO y Vrije Universitat Bruselj, 1995 y Phillips Univerza Marburg, y Uppsala Švedska. Področje financ, bančništva in računovodstva je gotovo eno izmed najzahtevnejših managerskih opravil. Računovodski in Oblike sodelovanja so bile različne, med najpomembnejše managerski informacijski sistemi so izredno zapleteni, hkrati pa sodijo izmenjava profesorjev, priprava študijskega programa. imata učinkovito računovodstvo in managerski nadzor izreden 72 študentov EPF je opravilo enosemesterski študij v tujini, pomen v organizacijah. Da bi si študentje in profesorji nabrali 10 študentov se je odločilo, da obvezno prasko opravi na eni novo znanje, so od leta 1995 pričeli s testnimi strokovnimi izmed omenjenih tujih univerz, trije tuji študentje pa so obiskali izmenjavami na partnerskih univerzah: Wirtschaftsuniversität EPF in se tu vključili v izobraževalni ciklus. Wien, Univerza v Bayreuthu, Univerza Udine. Petnajst 12 EPF–Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1997. Program univerzitetnega študija. Ekonomija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 13 EPF–Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1999. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor: 1959-1999. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Str. 75-79. 74 slovenskih študentov pa je opravilo eno-semestrski študijski S skupnim naporom fakultete in mednarodnih partnerjev z program. univerz v Borasu (Švedska), Goeteborgu (Švedska), Gentu (Belgija) in Vidmu (Italija) je bil v okviru evropskega projekta TEMPUS JEP 3076-92: Undergraduate Education Center for ustvarjen in izvajan študijski program Management malih in Managing Small and Medium-Sized Companies (1992–1997) srednjih podjetij, prvi te vrste v Sloveniji. Njegova pomembna Spoznanje, da mala in srednjevelika podjetja ustvarijo kakovost je bila tesna prepletenost s prakso, saj so študenti pomemben delež nacionalne dodane vrednosti in zaposlitev, dva dni v tednu preživeli na fakulteti, dva dni pa v podjetju pod poslovno izobraževanje pa ni bilo prilagojeno dejstvu, da neposrednim mentorstvom podjetnika. Novi program se je v mala podjetja niso pomanjšana velika podjetja, je spodbudilo praksi izkazal za izjemno uspešnega in se kasneje preimenoval iskanje ustreznega izobraževalnega modela za ta podjetja. v smer Podjetništvo. Ustanovitev Inštituta za računovodstvo, revizijo in davščine, 1992 Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine na Ekonomsko- vrednosti podjetij, svetovalno delo s področja računovodstva, poslovni fakulteti je bil ustanovljen leta 1992. Predstojnica revizije in davščin, javnih naročil ter pripravljali izvedeniška inštituta je bila prof. dr. Majda Kokotec-Novak. Člani inštituta mnenja. Svoje znanje in izkušnje uspešno prenašajo v številna so opravljali aplikativne raziskave s področja ocenjevanja slovenska podjetja. Ustanovitev Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij, 1992 Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij je Raziskovalno so vpeti tako v slovenski kot v mednarodni bil ustanovljen 1992. Člani raziskujejo in objavljajo svoja prostor, saj izvajajo in sodelujejo pri številnih slovenskih in spoznavanja o področjih podjetništva, ekonomiki, inovacijah, mednarodnih raziskavah. Posamezni slovenski projekti s svojo ženskem podjetništvu, novih podjetjih, bonitetah organizacij, širino zajemajo večletna obdobja, mednje sodi raziskovalni teoriji sistemov, družbeni odgovornosti, o rasti podjetij, program ‘‘Podjetništvo za inovativno družbo‘‘. Inštitut je s sodelovanju med podjetji, korporacijskem podjetništvu. svojim delom tesno povezan z gospodarstvom. Ustanovitev Inštituta za razvoj managementa, 1994 Inštitut za razvoj managementa je bil ustanovljen 20. 1. 1994 Inštituta pa je zaživel tudi MBA klub, in sicer izraz globoke predvsem kot enota, ki je bila tesno povezana s podiplomskim pripadnosti in povezanosti študentov in magistrov MBA; magistrskim študijskim programom ‚‘‘Poslovodenje in zavedanje pripadnosti vrednostim managerskemu znanju, organiziranje – MBA‘‘. Družbene razmere so vplivale in managerski etiki, mednarodnim izmenjavam je našlo svojo zahtevale vrhunsko raziskovalno delo, ob njem pa tudi realizacijo prav v Klubu. Inštitut je izdaj tudi knjigo ‚‘‘Izbrane vključitev potencialov iz gospodarstva v razvoj teoretične misli. teme s področja managementa‘‘, izvedel pa je tudi prvo ACE Prav to jim je omogočalo glasilo Razgledi MBA, ki jih je izdajal mednarodni raziskovani projekt v Sloveniji, prav tako pa je Inštitut in v katerem so mnogi diplomanti MBA predstavljali inštitut izvedel marketinško igro v veliko slovenskih podjetijh. svoje strokovne in znanstvene poglede na sodobne družbene Predstojnik Inštituta za razvoj managementa je bil od njegove in gospodarske potrebe. V publikaciji pa so bile predstavljene ustanovitve naprej prof. dr. Dušan Radonjič, sodelavec pa doc. magistrske naloge in njihovi raziskovalni dosežki. V okviru dr. Matjaž Iršič. 75 Prva mednarodna poletna šola ‘‘Summer University Maribor’’, 1995 S partnerji WU Wien in University of Trieste je naša fakulteta štirinajstih profesorjev iz Slovenije, Švedske, Italije, ZDA. To je v letih 1995 do 1998 izvajala poletne šole. 99 študentov bila gotovo ena izmed odličnih oblik za spodbujanje evropskega iz številnih evropskih držav (Slovaška, Švedska, Hrvaška, sodelovanja v visokošolskem sistemu. Danska, Slovenija) je svoja znanja nadgrajevalo ob predavanjih Prenovljeno čitalnico odpre minister za znanost in tehnologijo, 1995 Knjižnica je prostorsko in po dejavnosti prerasla kletni prostor. zbirk tujih časopisov; s tem je bil omogočen pomemben stik Zato smo v letu 1995 prenovili čitalnico v prvem nadstropju. s tujim znanstveno-raziskovalnim in publicističnim delom Študenti so dobili lep, svetel prostor za študij, knjižničarji učiteljev. Skupni knjižnični katalog je omogočil racionalnejšo pa zaradi ločenosti od knjižnice nekoliko oteženo delo, ki je in usklajeno nabavo med knjižnicami na mariborski univerzi zahtevalo več organizacijskih sprememb. in UKM. V tem času je imela knjižnica EPF naročenih 285 naslovov revij (največ v vsem svojem obstoju). Skupna članska Računalniška obdelava gradiva je pospešila njegovo izposojo. izkaznica knjižnic mariborske univerze, ki je bila uvedena v tem Težnje po sledenju svetovnim trendom v ekonomiji so obdobju, je omogočala brezplačno izposojo, rezervacijo knjig in zahtevale, da tudi knjižnica išče nove poti do pobude znanja. podaljševanje izposojevalnega roka preko spleta, prav tako pa To je bilo doseženo z direktnim dostopom do podatkovnih tudi dostop do podatkovnih zbirk. Novi študijski programi – 1996 Ekonomsko-poslovna fakulteta je v skladu z Zakonom o Leta 1999 je programa »Ekonomija« in program »Poslovna visokem šolstvu (1993) sestavila in akreditirala naslednje ekonomija« pozitivno ocenila evropska evalvacijska komisija dodiplomske študijske programe: pod vodstvom Open University iz Londona. Tuja evalvacijska komisija je potrdila odličnost dveh študijskih programov. y Univerzitetni študijski program ‚‘‘Ekonomija‘‘, ki ga je Svet za visoko šolstvo potrdil 24. 11. 1995; Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa y Visokošolski strokovni program ‘‘Poslovna ekonomija‘‘, ki ‚‘‘Ekonomija‘‘ je bil razviti sposobnosti diplomantov za ga je Svet za visoko šolstvo potrdil 28. 9. 1995; samostojno in ustvarjalno delo na najodgovornejših delovnih y Interdisciplinarni univerzitetni program ‘‘Gospodarsko mestih, povezanih z izbranim področjem študija ekonomije inženirstvo‘‘, ki ga je EPF izvajal skupaj s Fakulteto za in poslovnih ved ter za samostojno raziskovalno delo na tem strojništvo, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo področju. Diplomant tega študijskega programa je pridobil in informatiko ter Fakulteto za gradbeništvo Univerze v naziv ‘‘univerzitetni diplomirani ekonomist‘‘; vsebine, ki jih je Mariboru. Ta študijski program je bil prvi tovrstni program spoznaval študent v času intenzivnega osvajanja znanj, so mu v Sloveniji. zagotovile, da si je pridobil poglobljeno teoretično, metodološko Programi so bili izdelani s pomočjo primerjalne analize med znanje, ki je gotovo bogatilo njegovo vrednost na trgu dela. priznanimi tujimi univerzitetnimi programi in razvojem in Štiriletni univerzitetni študij ekonomije je obsegal osem potrebami slovenskega gospodarstva. Univerzitetni program semestrov. Program je bil v prvih dveh letnikih enoten, »Ekonomija« in visokošolski program »Poslovna ekonomija« predmetnik tretjega in četrtega letnika pa je bil odvisen od je izvajala fakulteta kot redni in izredni študij, univerzitetni izbrane smeri. Študenti so izbirali med sedmimi smermi: program »Gospodarsko inženirstvo« pa samo kot redni študij. 76 y Finance in bančništvo (FB), opravljanje strokovnih in vodstvenih del v poslovni praksi. Ob y Marketing (MA), uspešnem zaključku študija so pridobili diplomanti strokovni y Mednarodna menjava (MM), naziv ‚‘‘diplomirani ekonomist‘‘ posamezne študijske smeri.15 y Podjetništvo (PO), y Računovodstvo in revizija (RR), Študijski program, ki je obsegal šest semestrov pedagoškega y Splošni management (SM), procesa in 395 ur dela v podjetju, je temeljil na spoznavanju y Splošna ekonomija (SE). in osvajanju znanj, in sicer od poslovne priložnosti, poslovne zamisli, poslovnega načrta, poslovnega partnerstva itd.; Sestavni del programa je bila mesec dni trajajoča obvezna diplomanti naj bi z znanjem in ozaveščenostjo o evropskem praksa, ki jo je moral študent opraviti do konca študija. Študent modelu poslovne odličnosti sprejeli omenjene vrednote kot je lahko opravil strokovno prakso tudi v izbrani organizaciji v temeljni poslovni standard. tujini. Študij je imel 9 smeri: Univerza v Mariboru je za te programe uvedla vrednotenje izbirnih predmetov s kreditnimi točkami, da bi tako omogočila y Finance in bančništvo (FB) študentom opravljanje študijskih obveznostih pri izbirnem y Management (MN) predmetu na drugih fakultetah Univerze v Mariboru. Ena y Marketing (MA) kreditna točka je pomenila 10 ur predavanj, vaj oz. seminarjev. y Podjetniška informatika (PI) Za potrebe mednarodne izmenjave študentov pa so bli y Podjetništvo (PO) predmeti ovrednoteni še s kreditnimi točkami ECTS (European y Poslovna logsitika (PL) Credit Transfer System).14 y Računovodstvo (RA) y Turizem (TU) Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študija ‘‘Poslovna y Zunanja trgovina (ZT) ekonomija‘‘ je bil razviti sposobnost diplomantov za samostojno Specialistični podiplomski študij ‘’Javne finance in davčno svetovanje’’, 1996 Z vključevanjem Slovenije v Evropo in razviti svet so naša svetovanje‘‘ in to z namenom dopolniti in poglobiti znanje podjetja potrebovala strokovnjake s področja javnih financ in diplomiranih ekonomistov in pravnikov z novimi znanji s davčnega svetovanja. Ker dodiplomski študijski programi takih področja davčnega nadziranja, svetovanja in organiziranja ter znanj niso vsebovali, je projektna skupna na EPF pripravila upravljanja v davčni upravi. specialistični študijski program ‘‘Javne finance in davčno Vključitev v program CEEPUS, 1997 V tem letu se je EPF s partnerji WU Wien, Budapest University študijsko leto dva študenta na WU Wien, in po enega študenta of Economic Sciences vključila v srednjeevropski program za en semester v Budimpešto. CEEPUS. V letih 1997/98 in 1998/99 smo poslali za eno 14 EPF–Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1997. Program univerzitetnega študija. Ekonomija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 15 EPF–Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1997. Program visokošolskega strokovnega študija. Poslovna ekonomija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 77 Mednarodna šola IS FEBA, 1998 EPF je skupaj s partnerjem Esbjerg Business Academy z Academy v letnem semestru na Danskem. V študijskem letu Danske sodelovala pri mednarodni šoli IS FEBA. EPF je izvajala 1998/99 je mednarodno šolo obiskovalo 19 danskih in 5 naših pedagoški proces iz šestih predmetov v jesenskem semestru, študentov, v naslednjem letu pa 15 danskih, 5 kitajskih in 8 preostalih pet predmetov pa je izvajala Esbjerg Business slovenskih študentov. Program SOCRATES-ERASMUS, 1999 Osnovni cilj programa SOCRATES-ERASMUS, akcijskega mest. Študenti poslovnih ved in managementa so izbirali programa Evropske unije, je bil izboljšati kakovost med 5 fakultetami, študenti ekonomije med 4 fakultetami. izobraževanja, zagotoviti pogled v evropsko razsežnost Za študente strokovnega programa je bilo na voljo 5 mest na predmetov, povečati možnosti za osebno spoznavanje drugih Esbjerg Business Academy, Danska. evropskih držav, okrepiti zavest o skupni evropski identiteti in okrepiti sposobnost oblikovanja in prilagajanja spremembam Študenti, vključeni v program SOCRATES-ERASMUS, so v gospodarskem in družbenem življenju. Leta 1999 je EPF spoznavali inovativne izobraževalne procese in se vračali sklenila pogodbe o izmenjavi študentov z 10 evropskimi obogateni s posebnimi izkušnjami za uspešno oblikovanje univerzami oz. fakultetami ter akademijami za 31 študijskih svoje karierne poti. 16 16 EPF–Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1999. 40 let. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor : 1959 – 1999. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Str. 77. 78 Obdobje 1999–2009 Ekonomsko-poslovna fakulteta je svojo razvojno pot v tem mednarodno upoštevanim znanstveno-raziskovalnim delom desetletju začrtala s svojo vizijo, da „bo ena najbolj priznanih in z najsodobnejšim prenosom znanja, in ki bo sposobna poslovnih šol v srednji Evropi. Bo univerzitetna ustanova z odgovarjati na vprašanja gospodarske in družbene prakse“. V tem obdobju so fakulteto vodili dekani: dr. Leo Gusel 01. 09. 1999 – 23. 09. 2001 v. d. dekana dr. Dušan Zbašnik 24. 09. 2001 – 31.12. 2002 dr. Rasto Ovin 01. 01. 2003 – 31. 12. 2006 dr. Samo Bobek 01. 01. 2007 – 31. 12. 2010 79 RAZVOJNI MEJNIKI V PETEM DESETLETJU Ustanovitev Mednarodne pisarne, 1999 Mednarodna pisarna na Ekonomsko-poslovni fakulteti je mednarodne pisarne je bil, da pospeši mobilnost študentov in bila ustanovljena leta 1999, predvsem zaradi vedno večje profesorjev, s tem pa širi znanje in odpira nove karierne poti. potrebe in povpraševanju po mednarodnih izmenjavah. Namen Revija NG podpiše pogodbo z EBCSO Pubilishing, 2004 S podpisom pogodbe je NG vključena v mednarodne baze Business Source Corporate, Business Source Complete, EconLit with full text za dobo petih let. Ustanovitev Kariernega centra EPF, 2005 Karierni center je bil ustanovljen 2005 in je za študente Ekonomsko poslovne fakultete deloval kot svetovalni center sestavni del Ekonomsko-poslovne fakultete, sooblikovanje pri načrtovanju karierne poti. Namen kariernega centra je poklicne poti diplomantov. povezovalna vloga med delodajalci in diplomanti ter kot Prva izvedba ‘‘Mednarodni dnevi na EPF’’, 2006 Mednarodna pisarna UM EPF je v sodelovanju z organizacijami predstavnikov tujih univerz, Ministrstva za zunanje zadeve, AIESEC in ESN 23. in 24. oktobra 2006 prvič izvedla Nacionalne Agencije CMEPIUS ter številnih drugih. Mednarodni Mednarodne dneve z namenom spodbujanja mednarodnih družabni večer smo otvorili s himno tujih študentov, ki jo je projektov mobilnosti, s sloganom: “Pack’n’go!”V okviru projekta spisala skupina Germinal. V nadaljevanju večera so navdušile je bila organizirana »Globalna vas«, kjer se je predstavilo 13 zabavno plesne in glasbene animacije s strani tujih študentov, različnih tujih držav s predstavitvenimi brošurami, materiali ki so družabni večer še bolj popestrile. Mednarodne dneve so ter kulinaričnimi dobrotami. Vzporedno z dogajanjem Globalne popestrili številni sponzorji in tako omogočili, da je dogodek v vasi so bile izpeljane različne okrogle mize in predavanja nadaljnjih letih še bolj zaživel in dosegal svoj namen in cilj. ter delavnice povezane z mednarodno miselnostjo s strani Uvedba tutorskega sistema, 2006 V študijskem letu 2006/07 je bila uvedena tutorska pisarna ena izmed prvih fakultet Univerze v Mariboru, ki je imela z namenom, olajšanja prehoda in poenostavitvijo dostopa vzpostavljen tutorski sistem. pomembnih informacij o študijskem procesu. Z ustanovitvijo tutorske pisarne je Ekonomsko-poslovna fakultete postala 80 Vpisana prva generacija bolonjskih študentov, 1. in 2. stopnja, 2006 Ekonomsko-poslovna fakulteta je končala prenovo študijskih Ekonomsko-poslovna fakulteta je nadaljevala s prenovo programov prve in druge stopnje v skladu z Bolonjsko študijskih programov tretje stopnje, na katero so v letu 2008 deklaracijo v letu 2006 in v tem letu se je vpisala prva vpisali prvo generacijo bolonjskih študentov. S tem so se na generacija bolonjskih študentov na študijske programe prve in fakulteti od študijskega leta 2008/2009 izvajali vsi študijski druge stopnje. Z izobraževanjem po tem programu so študenti programi v skladu z bolonjsko deklaracijo. Prvi doktorji znanosti tako začeli v študijskem letu 2006/2007. po bolonjskem študijskem programu tretje stopnje so študij zaključili v letu 2011. Vpisana prva generacija bolonjskih študentov, 3. stopnja 2008 . Vpisana prva generacija bolonjskih študentov na interdisciplinarni študijski program GING, 1. stopnja (skupni program z FS, FERI, FG), 2007 Že v letu 2005 se je na študijskem programu GING pričel GING dobil dvostopenjsko zasnovo z nazivi interdisciplinarni proces prilagajanja standardom in smernicam za zagotavljanje študijski program GING, 1. stopnja in interdisciplinarni študijski kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru oziroma t.i. program GING, 2. stopnja. V letu 2007 je bila vpisana prva proces bolonjske prenove programa. Ob tej prenovi je program generacija bolonjskih študentov na 1. stopnjo programa GING. Katedra za marketing v sodelovanju s Klubom za marketing EPF prvič izvede študentsko tekmovanje v znanju marketinga v Sloveniji – Marketinška dirka, 2007 Leta 2008 je Klub za marketing prvič v Sloveniji izvedel marketinga. Tekmovanje je omogočilo študentom pogled v projekt Marketinška dirka, kjer študenti tekmujejo v znanju realne marketinške izzive uspešnih podjetij v Sloveniji. Pridobljena mednarodna akreditacija ECBE, 2008 1. junija 2008 fakulteta pridobi prvo mednarodno akreditacijo in se s tem zaveže k mednarodno primerljivi kakovosti in odličnosti na področju poučevanja in raziskovanja. To je akreditacija v okviru združenja ECBE (angl. European Council for Business Education). Združenje s sedežem v Bruslju je zavezano podpirati akademske in strokovne učne ustanove na področju ekonomije, poslovanja in s tem povezanih področij. Institucije spodbuja in podpira, da se zavežejo k nenehnemu izboljševanju, ustvarja pa tudi dragocene priložnosti za mreženje. Na fakulteti so vsi trije študijski programi zadostili njihovim zahtevam, s čimer smo dosegli visoko priznanje za znanstveno-raziskovalno delo, pedagoški proces ter oblikovanje diplomanta poslovne šole. 81 Pridobljena mednarodna akreditacija ACBSP, 2009 24. aprila 2009 fakulteta prejme še drugo priznanje odličnosti, tokrat s strani združenja ACBSP (angl. Accreditation Council for Business Schools and Programs) s sedežem v ZDA. Akreditacija, ki jo utemeljuje več zahtevnih standardov s področja organizacije procesov in kadrov, kakovosti programskih vsebin, odličnosti v raziskovanju in vpetosti v okolje je fakulteto pripoznala kot akreditirano članico svojega združenja in ji podelila akreditacijo za desetletno obdobje z dvoletnim spremljanjem kakovosti preko t.i. samoevalvacijskih, QAR poročil (angl.: Quality Assurance Report). Akreditacija je bila fakulteti podeljena za desetletno obdobje. 82 Obdobje 2009–2019 V tem obdobju so fakulteto vodili dekani: Dr. Samo Bobek 1. 1. 2011 – 31. 12. 2014 dr. Klavdij Logožar 1. 1. 2015 – 9 . 10. 2015 v.d. dr. Davorin Kračun 10. 10. 2015 – 9. 10. 2016 v.d. dr. Lidija Hauptman 10. 10. 2016 – 11. 6. 2017 dr. Lidija Hauptman 12. 6. 2017 – 83 RAZVOJNI MEJNIKI V ŠESTEM DESETLETJU Izvedba prve poletne šola EPF ‘‘PPP: Working for change and cooperation‘‘, 2010 Prva mednarodna poletna šola je bila izvedena v letih 2011– Slovakia, Universitatea Constantin Brancusi din Targu-Jiu, 2014 v okviru programa Erasmus – Vseživljenjsko učenje na Romunia, University of Jaen, Spain in Ekonomska fakulteta v temo: Public-Private Partnership: Working for change and Ljubljani, Slovenija. Vsako leto je v dvotedenskem programu, ki cooperation. Organizirala jo je Ekonomsko-poslovna fakulteta je bil obarvan s številnimi družabnimi aktivnostmi, sodelovalo Maribor kot glavni koordinator v sodelovanju z naslednjimi več kot 30 tujih in študentov EPF ter ostalih tujih ter domačih tujimi partnerskimi univerzami: Comenius University Bratislava, predavateljev. Vpisana prva generacija bolonjskih študentov na interdisciplinarni študijski program GING, 2. stopnja (skupni program z FS, FERI in FG), 2010 S prvimi diplomanti prve stopnje programa GING se je v letu pridobitve magistrskega naziva. Po pričakovanjih je bila ta 2010 pričel izvajati interdisciplinarni študijski program GING stopnja odlično sprejeta med diplomanti programa GING prve tudi na drugi stopnji. Pričetek izvajanja programa GING na stopnje, veliko pozornosti pa je program druge stopnje GING drugi stopnji je predstavljal pomemben mejnik v razvoju pritegnil tudi med diplomanti prve stopnje drugih tehničnih in tega študijskega programa, saj dotlej program ni omogočal družboslovnih programov. Prenova študijskega programa 2. stopnje – novi usmeritvi: Management podjetij v javni lasti in Upravljanje in vodenje podjetij, 2011 Prenova študijskih programov 2. stopnje v letu 2011 je prinesla podjetij. Usmeritev je namenjena predvsem tistim, ki na dve novi usmeritvi. Študij na usmeritvi ‘‘Management podjetij dodiplomskem študiju niso pridobili poslovnih in ekonomskih v javni lasti’’ je namenjen študentom oz. diplomantom z znanj. Usmeritev ponuja ključna znanja za upravljanje podjetij in namenom usposabljanja za razumevanje in vodenje organizacij vodenje ljudi. Študentke in študenti skozi proces izobraževanja v javni lasti in prevzemanja dela na vseh področjih in ravneh pridobijo ključne kompetence za prevzem vodstvenih funkcij v delovanja različnih organizacij v javni lasti. Upravljanje in podjetjih in drugih organizacijah. Obe usmeritvi se izvajata kot vodenje podjetij je usmeritev, katere namen je ponuditi izredni študij, medtem ko se usmeritev Upravljanje in vodenje poglobljena znanja s ključnih področij upravljanja in vodenja podjetij izvaja tudi v angleškem jeziku. Potrjena reakreditacija za študijski program, 1. in 2. stopnja, 2012 Vsi študijski programi Ekonomsko-poslovne fakultete so študijskih programov prve stopnje, univerzitetnega študijskega akreditirani pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za programa ‘‘Ekonomske in poslovne vede’’ ter visokošolskega kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). V letu 2012 je bilo strokovnega programa ‘‘Poslovna ekonomija’’, in bolonjskega potrebno po sedmih letih (od prve akreditacije) študijske študijskega programa druge stopnje ‘‘Ekonomske in poslovne programe prve in druge stopnje reakreditirati, kar smo tudi vede’’ za neomejen čas. uspešno izvedli. 20. 9. 2012 je NAKVIS podaljšal akreditacijo 84 Projekt ‘‘EPF in družbena odgovornost’’, 2012 Ekonomsko poslovna fakulteta se zaveda pomena družbene in delovanje po načelih stroke, moralno in etično. Sledenje odgovornosti za uspešnost uresničevanja poslanstva in družbeni odgovornosti uresničujemo na Ekonomski-poslovni zastavljenih strateških usmeritev. V poslanstvu Ekonomsko-fakulteti med drugim tudi z nizom dogodkov o družbeni poslovne fakultete je izraženo njeno prizadevanje za odgovornosti in trajnostnem razvoju, ki smo jih začeli celostni razvoj posameznika, med zastavljenimi strateškimi organizirati v letu 2012. S tem želimo dati svoj pečat k razvoju usmeritvami pa spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja in uveljavljanju družbene odgovornosti. Nove računalniške učilnice v virtualnem okolju, 2012 V letu 2012 so bile urejene dodatne računalniške učilnice na računalniških učilnicah R04 in R05 (Razloga 20) pa so bili Razlagovi 14, R01, R02 in R03. V teh računalniških učilnicah nameščeni Wyse klienti, ki nadomeščajo računalnike in delujejo so bili nameščeni stacionarni računalniki. Učilnica R03 je v virtualnem okolju. namenjena celodnevnemu prostemu delu študentov, v Prenova spletnega portala EPF, 2012 Obstoječi portal smo nadgradili s SharePointa 2007 na rešitve spletnih strani Ekonomsko-poslovne fakultete. Izmed SharePoint Foundation, hkrati pa smo posodobili videz spletne prejetih rešitev smo združili dve, dodali še nekoliko vsebinskih strani. V letu 2011 smo razpisali interni natečaj za oblikovne popravkov in pripravili videz spletne strani. E-pošta EPF prva v oblaku - storitve elektronske pošte študentom omogoča Microsoft Live@edu, 2012 EPF postane prva izobraževalna ustanova v Sloveniji, ki Obstoječi Microsoft Live@edu nadomesti Office 365. svojim študentom ponuja storitve elektronske pošte v oblaku. Prva IT akademija CRM na EPF in mednarodni certifikat Microsoft Dynamics, 2012 IT akademija CRM na EPF omogoči študentom pridobitev Management informatike in elektronskega poslovanja (BM) mednarodnega certifikata Microsoft Dynamics. IT akademijo v sodelovanju z Microsoftom Slovenija in Microsoftovima CRM organizira usmeritvi Elektronsko poslovanje (BU) in partnerjema SRC in S&T. Katedra za organizacijo in informatiko se razdeli v Katedro za e-poslovanje in poslovno informatiko in Katedro za splošni management in organizacijo, 2012/13 Katedra za organizacijo in informatiko se je razdelila na še pred tem pa v katedro za ekonomiko, organizacijo in Katedro za e-poslovanje in Katedro za splošni management in informatiko. organizacijo. Poslanstvo Katedre za splošni management in organizacijo Katedra za e-poslovanje pokriva ključne elemente je v razvoju znanosti in stroke na področjih splošnega znanstvenega področja informatike. Pred tem je bila njena managementa, managementa človeških virov, projektnega dejavnost vključena v katedro za organizacijo in informatiko, managementa in poslovne organizacije. 85 EPF redefinira poslanstvo in vizijo, 2013 Senat EPF potrdi besedilo poslanstva in vizije EPF ter strateške y Nenehno spodbujanje vsestranskega razvoja zaposlenih. usmeritve, ki vključuje tudi ključne vrednote EPF. y Trajno sodelovanje z gospodarsko prakso. y Nenehno izboljševanje in razvijanje dodiplomskih in POSLANSTVO – EPF s povezovanjem raziskovanja in podiplomskih študijskih programov ter programov izobraževanja na področju ekonomskih in poslovnih ved vseživljenjskega izobraževanja na področju ekonomskih in prispeva k celostnemu razvoju posameznikov in se vključuje v poslovnih ved. razvoj gospodarstva in družbene skupnosti v nacionalnem in y Krepitev internacionalizacije na vseh področjih delovanja. širšem evropskem okolju. y Spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja in delovanja VIZIJA – EPF bo odlična, na nacionalni ravni in v Podonavski po načelih stroke, moralno in etično. regiji priznana in v globalni svet vpeta, raziskovalno usmerjena y Zagotavljanje interdisciplinarnega znanja in posredovanje ekonomsko-poslovna šola. vrednot trajnostnega razvoja. KLJUČNE VREDNOTE EPF: akademska svoboda, znanje, STRATEŠKE USMERITVE EPF: sodelovanje, osebna in družbena odgovornost, enakopravnost y Nenehno izboljševanje kakovosti raziskovalne in in demokratičnost, verodostojnost in etičnost delovanja, izobraževalne aktivnosti. dialog in medosebno spoštovanje, inovativnost, kritično razmišljanje, podjetnost. Energetska prenova objektov A in B, 2013 Pomemben ukrep investicijsko vzdrževalnih del v zadnjih prispeval k doseženim prihrankom toplotne in električne desetih letih je bila izvedba energetske sanacije ovoja in energije ter ugodnejši energetski izkaznici fakultetnih objektov; stavbnega pohištva objekta Razlagova 14 – v celoti in objekt Razlagova 14: prihranek toplote okrog 53 %, prihranek objekta Razlagova 20 – samo ovoja in stavbnega pohištva električne energije okrog 14 %, objekt Razlagova 20/22: ter razsvetljave kabinetnega dela – okrog 60 % objekta, med prihranek toplote okrog 36 %, prihranek električne energije oktobrom 2013 in februarjem 2014. Ta ukrep je pomembno okrog 26 %. EPF imenuje Strateški svet, 2013 Ponovno imenovanje Strateškega sveta EPF z namenom, da bi se intenzivirale in izboljšale izobraževalne aktivnosti in medsebojno sodelovanje z gospodarstvom. Poslanstvo StS EPF kot posvetovalnega telesa dekana EPF je predvsem v tem, da so vanj vključeni zunanji in notranji deležniki EPF, s katerimi se vzpostavi močnejša povezava. S tem se vzpostavlja potrebna sinergija med delovanjem EPF in uporabniki njegovih storitev, ki pripomorejo, da z ugotovitvami in predlogi StS EPF, preudarno načrtujemo in spreminjamo procese delovanja in izobraževanja na EPF in se na ta način najbolje približamo potrebam okolja. 86 Prenova študijskega programa 2. stopnje – nova usmeritev Upravljanje in vodenje organizacij v zdravstvu, 2013 Potrebe na trgu so pokazale zanimanje za novo usmeritev na Sposoben je prevzemati naloge pri zasnovi, oblikovanju in študijskem programu 2. stopnje, ki jo je EPF začela izvajati leta vodenju procesov zdravstvenih organizacij. Pridobi znanje za 2013. Diplomant magistrskega študija Upravljanje in vodenje upravljanje in strateško vodenje organizacij v zdravstvu in je organizacij v zdravstvu je po zaključku študija usposobljen usposobljen za pretvorbo razvojnih strategij v projekte ter za v za delovanje na vodstvenih ravneh organizacij v zdravstvu. razvoj in v inoviranje usmerjeno ekonomsko podprto odločanje. Prenova študijskega programa 1. in 2. stopnje, usmeritvi na izrednem študiju ‘‘Corporate, Governance and Management’’ in ‘’European Business Studies’’, 2014 S pridobljenimi znanji na usmeritvi European Business Studies se diplomante usposobi za analiziranje delovanja organizacij, oblikovanje predlogov za organizacijske spremembe njihove Usmeritev Corporate, Governance and Management se izvaja strukture in delovanja ter uporabo sodobne informacijsko kot izredni študij tudi v angleškem jeziku in ponuja ključna znanja tehnologijo pri tem. Sposobni so zasedati strokovna in za upravljanje podjetij in vodenje ljudi. Študentke in študenti vodstvena delovna mesta na tipičnih področjih delovanja skozi proces izobraževanja pridobijo ključne kompetence za podjetij in drugih organizacij na domačih, regionalnih in prevzem vodstvenih funkcij v podjetjih in drugih organizacijah. mednarodnih trgih. Potrjena reakreditacija interdisciplinarnega študijskega programa GING 1. stopnja, 2014 V letu 2014 je nacionalna agencija NAKVIS reakreditirala program GING kot enega najboljših slovenskih primerov dobre interdisciplinarni študijski program GING prve stopnje. V prakse povezovanja fakultet pri izvajanju, organiziranju in procesu reakreditacije je reakreditacijska komisija prepoznala razvoju interdisciplinarnega študijskega programa. Potrjena reakreditacija študijskega programa 3. stopnje za nedoločen čas, 2015 NAKVIS je 15. 10. 2015 reakreditiral študijski program 3. stopnje pridobi ustrezne kompetence za zaposljivost, da je fakulteta z veljavnostjo za nedoločen čas. To pomeni, da je NAKVIS naš dovolj vpeta v okolje in da zagotavlja ustrezne materialne doktorski študijski program zaznal kot odličen, kjer si študent pogoje in zagotavlja visoko kakovost izobraževalnega procesa. Pri ARRS se registrira nova raziskovalna skupina Inštituta za jezike in tuje poslovne jezike, 2015 V začetku oktobra 2015 se pri ARRS registrira nova raziskovalna raziskovalnega dela članic Inštituta za jezike in tuje poslovne skupina Inštituta za jezike in tuje poslovne jezike za potrebe jezike na EPF. Zaključitev »starih« študijskih programov, 2016 Z uvedbo bolonjskih študijskih programov je EPF postopoma ustrezno zaključili. Rok za zaključitev študija po teh programih prenehala izvajati predavanja na študijskih programih, ki so jih je bil 30. 9. 2016, ko so morali biti izvedeni tudi vsi zagovori začeli izvajati 1996. V skladu z zakonodajo pa so imeli študenti zaključnih del. še 10 let časa, da so lahko študij na teh študijskih programih 87 EPF postane varna točka v sklopu projekta UNICEF, 2016 V sklopu projekta pri UNICEF Slovenija smo na EPF dne 1. 12. 2016 označili obe stavbi z nalepko »Varna točka«. Nalepki smo nalepili ob prisotnosti članov Študentskega sveta, tutorjev EPF in zaposlenih na Ekonomsko-poslovni fakulteti. S tem se je EPF pridružila varnim točkam po Sloveniji, ki nudijo pomoč, zaščito ali nasvet otrokom in mladostnikom v težavah. Varne točke so predvsem javni prostori, ki ponudijo otrokom in mladostnikom, da se vanje zatečejo v primeru, ko se znajdejo v kakršnikoli težavi ali stiski na mestnih ulicah (so se izgubili, grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti v stik s starši, so bili priče kaznivemu dejanju …). Prva izvedba mednarodne poletne šole Big Data EU Business implications (BDEUBI), 2016–2018 V EU se koncepti, način dela, politike in usmeritve ves čas prilagajajo spremembam v okolju in odnosih. V mednarodni v letih 2016–2018. Vsako leto je v okviru enotedenskega poletni šoli Big Data EU Business implications študenti intenzivnega programa sodelovalo okoli 20 študentov, povežejo učinke tehnologije velikih podatkov z EU pravnimi domačih in tujih, ki so oblikovali mednarodne transdisciplinarne okvirji, moralnimi normami, možnostmi podpore, vplivi na ljudi, projektne skupine ter oblikovali idejne projekte za oblikovanje na posel in okolje in proučujejo najnovejše tehnološke rešitve. novih izdelkov in storitev. S študenti so sodelovali mednarodni Mednarodna poletna šola Big Data EU Business Implications in domači raziskovalci in strokovnjaki iz poslovnega okolja. Summer School, Erasmus+, Jean Monnet, je bila izvedena Potrjena reakreditacija interdisciplinarnega študijskega programa GING 2. stopnja, 2017 Potrjeni reakreditaciji prve stopnje programa GING je v letu diplomanti programa GING, ki jih je bilo takrat že več kot 650, 2017 sledila tudi potrditev reakreditacije interdisciplinarnega so bili podani trdni temelji za zasnovo interdisciplinarnega študijskega programa druge stopnje GING, 2. S tem in z študijskega programa GING na tretji oziroma doktorski stopnji. Pridobljena mednarodna akreditacija AACSB, 2018 3. maja 2018 fakulteta pridobi akreditacijo ene najprestižnejših akreditacijskih združenj, AACSB International (angl. The Association to Advance Collegiate Schools of Business). Akreditacija predstavlja sinonim za najvišji standard kakovosti v poslovnem izobraževanju že vse od leta 1916 dalje. Manj kot 5 % vseh poslovnih programov v svetu ima to akreditacijo. S pridobljeno akreditacijo 88 je fakulteta še enkrat potrdila, da je kakovost študijskih akreditacij (ang. Triple crown accreditation), ki jih podeljujejo programov, visoka, da so programi mednarodno konkurenčni, tri najbolj ugledna akreditacijska združenja (združenje AACSB, in da je EPF odlična fakulteta. AACSB akreditacija spada združenje AMBA in združenje EQUIS/EFMD). tudi med tri mednarodne akreditacije t.i. kronskega trojčka Soglasje EPF k oddaji vloge za akreditacijo študijskega programa 3. stopnje ‘‘Gospodarsko inženirstvo’’, 2018 Svet GING v letu 2017 pripravi predlog vloge za akreditacijo ‘‘Gospodarsko inženirstvo’’. Vloga je bila ob koncu študijskega študijskega programa tretje stopnje ‘‘Gospodarsko inženirstvo’’. leta 2018–2019 v zaključni fazi presojanja na rektoratu Senati EPF, FS in FGPA v letu 2018 podajo soglasje k oddaji Univerze v Mariboru. vloge za akreditacijo študijskega programa tretje stopnje Prenova študijskega programa 3. stopnje, 2019 V letu 2018 je bil sprejet nov Pravilnik o doktorskem študiju individualno raziskovalno delo (IRD). Da bi študij omogočal na Univerzi v Mariboru. V skladu z zahtevami tega Pravilnika čim boljšo nadgradnjo študentovega že pridobljenega znanja, EPF pripravi novo zgradbo doktorskega študija in nove učne interdisciplinarnost in k temi doktorske disertacije usmerjen načrte, predvsem z namenom doseganja večje znanstvene študij, je večina predmetov izbirnih. V prenovljen doktorski in raziskovalne odličnosti. Doktorski študijski program je študij se študentje vpisujejo v študijskem letu 2019/2020. S raziskovalno naravnan, zato je v njegovi strukturi v ospredju tem fakulteta sprejme novi izziv za visokošolsko izobraževanje, individualno raziskovalno delo študentov. Ima tri vrste učnih možnost za nadgrajevanje znanj, raziskovalno odličnost, enot: skupne raziskovalne metode, izbirne predmete in internacionalizacijo in fleksibilnost študentov. Reakreditacija mednarodne akreditacije ECBE, 2019 Konec januarja 2009 fakulteto obiščejo predstavniki združenja akreditacijskega združenja, ki je bilo tudi prvo združenje, ki ECBE z namenom reakreditacije študijskih programov fakultete. je fakulteti priznalo odličnost v poučevanju, raziskovanju in Večdnevno preverjanje odličnosti se uspešno zaključi, fakulteta organiziranju procesov že v letu 2008. ECBE akreditacija je pa ponovno dokaže, da izpolnjuje vse zahtevane standarde fakulteti podaljšana za novo petletno obdobje. EPF praznuje 60 let, 2019 Ekonomsko-poslovna fakulteta praznuje 60 let obstoja. mednarodne akreditacije 89 mednarodne akreditacije 90 Eden izmed pokazateljev odličnosti institucije so tudi mednarodne preverbe kakovosti in članstvo v združenjih, ki med seboj povezujejo odlične in najboljše institucije na področjih kjer delujejo ter ustvarjajo. ACBSP (angl. Accreditation Council for Business Tudi Ekonomsko-poslovna fakulteta se je že pred več kot desetletjem Schools and Programs) in postopek za pridobitev zavedala, da brez mednarodno preverjenih in priznanih študijskih akreditacije, ki jo podeljuje združenje AACSB programov ter brez odličnosti v raziskovanju, poučevanju in organiziranju (ang. Asocciation to Advance Collegiate Schools procesov, ne bo zmogla ohraniti koraka s časom in konkurenco, zato je of Business). Prav slednje predstavlja sinonim stopila na pot pridobivanja mednarodnih akreditacij, ki jih podeljujejo za najvišji standard kakovosti v poslovnem različna akreditacijska združenja po svetu. izobraževanju že več kot stoletje (ustanovljeno leta 1916). Nekaj glavnih značilnosti obeh akreditacijskih Prvo mednarodno akreditacijo je fakulteta pridobila že v letu združenj, ACBSP in AACSB, je navedeno v 2008 in se s tem zavezala k mednarodno primerljivi kakovosti nadaljevanju, pri čemer lahko že iz nekaterih osnovnih na področju poučevanja, raziskovanja in organiziranja značilnosti ugotovimo, da je združenje AACSB uspelo pridobiti procesov na področju poslovnih in upravljavskih ved. To je bila mednarodni ugled, ki presega ugled in domet marsikaterega akreditacija v okviru združenja ECBE (angl. European Council for drugega tovrstnega združenja, kar med ostalim potrjuje tudi Business Education) in jo fakulteta ohranja še danes. ECBE je dejstvo, da je akreditacija AACSB del t. i. kronskega trojčka mednarodno združenje za akreditacijo neprofitnih organizacij, akreditacij (ang. Triple crown accreditation), ki jih podeljujejo registrirana kot AISBL - Association Internationale Sans But tri najbolj ugledna akreditacijska združenja (združenje AACSB, Lucrative. Združenje je zavezano podpirati akademske in združenje AMBA in združenje EQUIS/EFMD). strokovne učne ustanove na področju ekonomije, poslovanja in s tem povezanih področij. Institucije spodbuja in podpira, Izmed navedenih akreditacij je Ekonomsko poslovna fakulteta, da se zavežejo k nenehnemu izboljševanju, ustvarja pa tudi takoj za ECBE pridobila akreditacijo ACBSP. Ekonomsko-dragocene priložnosti za mreženje institucij, ki so zainteresirane poslovna fakulteta je tako prvič pridobila priznanje, da izpolnjuje za internacionalizacijo svojih učnih programov in stikov. ECBE oz. dosega standarde in kriterije, ki jih postavlja združenje deluje globalno, čeprav ima sedež v Evropi. Institucije, ki želijo ACBSP (standardov je šest in so usmerjeni na različna področja pridobiti akreditacijo so podvržene preverjanju kakovosti delovanja, kot je organizacija, kadri, programi, študenti, delovanja na vseh področjih (npr. na področju poučevanja, sodelovanje s prakso in okoljem, raziskovanje, ipd.) v letu 2009. raziskovanja, mednarodnega sodelovanja, organizacije, ipd.) Akreditacija je bila fakulteti podeljena za desetletno obdobje, z ter morajo izpolnjevati standarde, ki jih združenje določa (več dvoletnim spremljanjem kakovosti preko t. i. samoevalvacijskih, o tem tudi na https://www.ecbe.eu/). QAR poročil (angl.: Quality Assurance Report). V letošnjem letu bo naša institucija ponovno zaprosila za reakreditacijo pri združenju ACBSP, saj se nam zdi pomembno, da imajo Obe navedeni akreditaciji izvirata iz ZDA, pri čemer je naši deležniki zagotovilo o kakovosti in akreditacija ACBSP bolj programsko usmerjena akreditacija, odličnosti institucije s katero sodelujejo. Več o akreditacijskem združenju ACBSP saj podeljuje akreditacijo posameznim programom univerz in si lahko preberemo na njihovih spletnih fakultet, medtem ko akreditacijsko združenje AACSB podeljuje straneh https://www.acbsp.org/default. akreditacijo instituciji (npr. Univerzi ali poslovni šoli). aspx. Proces pridobivanja zadnje izmed treh mednarodnih akreditacij, ki jih ima v tem V naslednjih letih je fakulteta nadaljevala pot mednarodno trenutku priznana naša fakulteta, je bil primerljive kakovosti in pričela postopke za pridobitev še dveh proces pridobivanja akreditacije AACSB, ki je po naši oceni hkrati mednarodnih akreditacij za poslovne in upravljavske vede, in tudi najprestižnejša izmed naštetih in predstavlja sinonim za sicer postopek za pridobitev akreditacije v okviru združenja najvišji standard kakovosti v poslovnem izobraževanju že vse od leta 1916 dalje. 91 Z AACSB akreditacijo se lahko danes pohvali manj kot 5 % vseh poslovnih programov v svetu, kar nam je še posebej v ponos. S pridobljeno akreditacijo AACSB je Ekonomsko-poslovna poslovnimi fakultetami na svetu. Doseganje visoke kakovosti in fakulteta potrdila, da je kakovost študijskih programov, ki nenehnega napredka v poslovnem izobraževanju, raziskovanju, se izvajajo na fakulteti, visoka, da so programi mednarodno prenos znanja s vplivom in vpetost v okolje pa ostaja vodilo konkurenčni, da je Ekonomsko-poslovna fakulteta odlična delovanja fakultete pri uresničevanju njene vizije in poslanstva fakulteta. AACSB akreditacija je standard najvišje kakovosti, tudi v prihodnje. Za več informacij o mednarodni akreditaciji ki podpira vpetost v okolje, inovacije in vpliv vseh deležnikov, AACSB, obiščite spletni portal https://www.aacsb.edu/. Tudi zato je v postopku pridobitve akreditacije, fakulteta morala zaradi navedene odličnosti in zahtevnosti te akreditacije, je izpolniti zahtevne akreditacijske standarde, akreditacijski proces pridobivanja trajal daljše obdobje, saj se je pričel že v komisiji pa pojasniti zakaj menimo, da si zaslužimo biti letu 2010, ko je EPF zaprosila za članstvo v združenju AACSB v klubu najboljših ter izpolnjevati zahtevnih petnajst in dve leti kasneje pričela z akreditacijskimi postopki. Po standardov odličnosti. Mednarodna akreditacija AACSB tako nekajletnem nadgrajevanju naših internih procesov kakovosti študentom EPF zagotavlja odlično izobrazbo na poslovnem in in predložitve letnih poročil o napredku in po dolgem obdobju ekonomskem področju ter diplomo s še močnejšo mednarodno je skupina evalvatorjev obiskala fakulteto v letu 2018 in takrat prepoznavnostjo, fakulteti pa omogoča vzpostavljanje novih fakulteti podelila priznanje in potrdilo, da dosegamo standarde mrež in mednarodnih partnerskih povezav z najboljšimi in vrednote, ki jih združenje zasleduje. Kratko opisana pot pridobivanja treh mednarodno priznanih akreditacij je fakulteto uvrstila na zemljevid poslovnih šol, ki deležnikom (študentom, delodajalcem in partnerskim institucijam) sporočajo, da smo kakovostna in zaupanja vredna izobraževalna in raziskovalna ustanova. Skozi procese akreditiranja smo se dodobra analizirali, evalvirali in postopoma nadgradili v smeri zahtevanih standardov in mednarodne primerljivosti. Standardi vsake izmed akreditacij so nekoliko drugačni, skoraj vsem pa je skupno, da od poslovne šole zahtevajo odličnost na vseh področjih, to je izobraževanja, raziskovanja, vodenja in dokumentiranja procesov delovanja ter aktivnega sodelovanja in vplivanja na okolje. Tudi pridobivanje kvalitetnih partnerjev je 92 postalo lažje, naši študentje pa lahko v okviru izmenjave že danes izbirajo med kar nekaj inštitucijami, ki prav tako kot naša fakulteta, sledijo odličnosti na področju poučevanja, raziskovanja in organiziranja svojih notranjih procesov in sodelovanja z okoljem. Stroški akreditacij niso vedno zanemarljivi, koristi pa se dostikrat ne da neposredno izmeriti v denarju ampak se merijo v indirektnih vplivih, kljub temu pa ni dvoma o dodani vrednosti, ki jo s seboj prinese članstvo in akreditacija katerega izmed prestižnih mednarodnih akreditacijskih združenj. Cilji zastavljeni v preteklosti so danes doseženi, fakulteta pa stoji na drugačnih izhodiščih, razpolaga z drugačnim resursi, znanjem in vedenjem o sebi in drugih. S tega gledišča se nam postavlja vprašanje, kaj je naš naslednji korak? Zagotovo se želimo preizkusiti še v okviru doseganja katere izmed zgoraj že omenjenih elitnih akreditacij t.i. trojne kronske akreditacije, ki predstavljajo sinonim za najprestižnejše akreditacije, ki jih lahko pridobijo poslovne šole. Vanje sodi poleg akreditacije AACSB, še akreditacija AMBA in prestižna Evropska akreditacija EQUIS – EFMD. S trojno akreditacijo se lahko do sedaj pohvali zgolj okoli 100 poslovnih šol, od skupno okoli 14.000 poslovnih šol v svetu. Medtem ko je akreditacija AMBA (angl. Association of MBAs s sedežem v Veliki Britaniji) specializirana za postdiplomske programe je akreditacija EQUIS sinonim za kvaliteto poslovne šole v vseh pogledih kot to pomeni AACSB, z dodatnim poudarkom na internacionalizaciji, etiki, družbeni odgovornosti in usmerjenostjo v sodelovanje s prakso. Trenutno je v okviru EQUIS akreditiranih nekaj manj kot 200 poslovnih šol, med nosilci »trojčka« pa najdemo nekaj takih, ki se uvrščajo med petdeset najbolj prestižnih poslovnih šol v svetu, in ni razloga, da se ob praznovanju naslednjega okroglega jubileja jim ne pridruži tudi Ekonomsko–poslovna fakulteta. mednarodna dejavnost 93 mednarodna dejavnost 94 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Internacionalizacija EPF se kaže skozi dragocene mednarodne izkušnje, razvojem mreže globalnih partnerstev in mednarodnih mrež, izmenjavo študentov in učnega osebja in mednarodnih projektov. Namen delovanja Službe za mednarodno sodelovanje je Različni mednarodni projekti izmenjave tako študentov kot zagotoviti kakovostno izmenjavo študentov in učnega osebja, tudi učnega osebja in sodelavcev ter različni projekti v podporo ter sodelavcev na EPF. V delovanje Službe za mednarodno tem programom potekajo v okviru Službe za mednarodno sodelovanje se od leta 2006 vključujejo tuji študenti oz. sodelovanje EPF. praktikanti, ki opravljajo šestmesečno prakso in na ta način obogatijo mednarodno dejavnost pisarne. EPF združuje mednarodno sodelovanje z najboljšimi ekonomskimi in poslovnimi univerzami z mednarodnimi akreditacijami v Avstriji, Angliji, na Češkem, v Nemčiji, Aktivnosti na področju Franciji, Romuniji, Turčiji, na Portugalskem, Hrvaškem, Finskem, Nizozemskem in v mednarodnega področja mnogih drugih. Sporazumi med univerzami omogočajo, da je medsebojno sodelovanje prispevajo k uresničevanju na različnih izobraževalnih in raziskovalnih področjih uspešno in učinkovito. vizije in strategije EPF, ki si prizadeva študentom zagotoviti dragoceno mednarodno izkušnjo in pomemben prispevek k njihovemu osebnostnemu razvoju in Vključenost EPF v programe izmenjav sega v leto 1999/2000, pridobitvi dragocenih življenjskih izkušenj. S spodbujanjem odkar je fakulteta začela intenzivno sodelovati v naslednjih mobilnosti učnega osebja in sodelavcev prispevamo k mednarodnih programih mobilnosti: SOCRATES, program izboljšanju učnih metod, razvoju novih študijskih programov, Vseživljenjskega učenja in ERASMUS + . izmenjavi znanstvenih in praktičnih izkušenj in hkrati k povečanemu sodelovanju na področju izobraževanja in znanstvenih raziskav. Glavne aktivnosti Službe za mednarodno sodelovanje so: y Seznanjanje študentov, učnega osebja in sodelavcev z možnostmi izmenjave in drugih vrst mednarodnega sodelovanja (seminarji, konference, poletne šole itd. Mednarodni sejmi ...), y spodbujanje študija v tujini skozi različne promocijske dogodke, y nudenje podpore in pomoči študentom in osebju pri formalnostih, povezanih z izmenjavo, y sklepanje sporazumov s partnerskimi univerzami in ohranjanje sodelovanja, y izvajanje vseh faz procesa izmenjave (uvodni seminarji, integracija tujih študentov in reintegracija študentov EPF), y izvajanje različnih razvojnih in promocijskih projektov, y organiziranje družabnih dogodkov za tuje študente in študente EPF ter mednarodnih dogodkov. 95 Najpomembnejši projekti izmenjave od leta 2009 so: Erasmus+ (KA103), Erasmus+ (KA107), CEEPUS, JOINEUSEE in BILATERALA. Mreža sodelujočih institucij pokriva celotno Evropo, Indijo, Brazilijo, Kitajsko, Rusijo, Kazahstan in Tajvan. Sodelovanje z drugimi sorodnimi fakultetami, tako v Sloveniji kot v tujini (predvsem v EU), se na EPF odvija na naslednjih področjih: y študijski obiski, predavanja tujih gostov, y skupni projekti, y izmenjave učnega ter strokovnega osebja in študentov. V okviru programa Erasmus + (KA103) je EPF do leta 2019 sklenila 180 bilateralnih sporazumov z evropskimi univerzami ali fakultetami. V zadnjih desetih letih so lahko študenti in učno ter strokovno osebje izkusili mobilnost naslednjih državah: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Nemčija, Španija, Francija, Grčija, Slovaška, Ciper, Češka, Nemčija, Španija, Francija, Hrvaška Madžarska, Estonija, Italija, Litva, Makedonija, Finska, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska, Turčija in Poljska. Eden najpomembnejših mednarodnih programov izmenjave, v okviru katerega je EPF vključena od začetka delovanja, je Erasmus+, ob študijskih izmenjavah omogoča tudi izmenjave praktičnega usposabljanja. EPF je od leta 2016 v okviru programa Erasmus+ (KA107) pričela intenzivno sodelovati z devetimi neevropskimi univerzami na Kitajskem, v Indiji, Kazahstanu, Braziliji, Ukrajini in Rusiji. EPF sodeluje tudi v programu CEEPUS, ki vključuje izmenjave študentov in učnega osebja iz držav srednje in vzhodne Evrope. EPF od leta 2005/06 intenzivno sodeluje v mreži Amadeus, ki vključuje sodelovanje z univerzami iz 13 različnih držav (Avstrija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Madžarska, Črna gora, Poljska, Romunija, Srbija, Slovenija in Slovaška). Prav tako EPF od leta 2012/13 sodeluje znotraj programa CEEPUS v mreži Education without frontiers. Fakulteta sodeluje s posameznimi tujimi institucijami na bilateralni ravni. Tako je EPF v Evropi sklenila 13 bilateralnih sporazumov v EU in 18 sporazumov zunaj EU in sicer v Indiji, na Kitajskem, v Rusiji, na Tajvanu in v Maleziji. To so posamezni sporazumi, ki niso vključeni v noben večji program in omogočajo sodelovanje med partnerskimi univerzami na različnih področjih, tako raziskovalnem in izobraževalnem ter drugih oblikah sodelovanja. V okviru bilateralnih sporazumov študenti ne prejmejo dodatnih štipendij za študijsko izmenjavo; zaradi dogovora med partnerskima univerzama pa študentom ni potrebno plačati šolnine. 96 Preko projektov mobilnosti smo veliko pripomogli k prepoznavnosti naše fakultete, saj se mreža partnerjev iz leta v leto povečuje. 97 EPF je leta 2014 podpisala partnersko pogodbo imenovano »Amber Road«, ki vključuje 13 evropskih poslovnih fakultet iz osmih držav (Avstrija, Hrvaška, Češka, Litva, Poljska, Srbija, Slovaška in Slovenija). Sporazum je bil sklenjen z namenom internacionalizacije visokošolskih institucij. Predstavlja osnovo za izmenjavo študentov, učnega osebja, kakor tudi podporo skupnim raziskovalnim projektom. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, je od leta 2009–2013 sodelovala kot partner v programu Erasmus Mundus JoinEU See, kar je omogočilo mobilnost študentov na vseh ravneh visokega šolstva - dodiplomski, podiplomski, doktorski. Študenti so se lahko prijavili za mobilnost na partnerskih univerzah zahodnega Balkana (Univerza v Mostarju, Univerza v Tirani, Univerza v Sarajevu, Univerza v Tuzli, Univerza v Črni gori, Univerza v Banja Luki, Univerza v Prištini, Univerza v Skopju, Univerza v Beogradu, Univerza v Novem Sadu). Prav tako je EPF v okviru programa Erasmus Mundus JoinEU See iz zgoraj navedenih partnerskih institucij izmenjala 33 tujih študentov. EPF je leta 2017 podpisala Memorandum o sodelovanju – South East European Economics and Business School Network (SEEEBS). 98 99 E–Mobilnost študentov EPF (outgoing students) Mednarodna izmenjava študentov ima na EPF večletno in devetdesetih let prejšnjega stoletja študentom omogočila, da uspešno tradicijo. Število študentov EPF in tujih študentov se so opravili semester študija na eni izmed priznanih tujih univerz z leti nenehno povečuje in s tem mednarodna prepoznavnost in jim študij na domači instituciji tudi priznala. Na EPF se vsako naše fakultete v evropskem in izvenevropskem prostoru. leto odloči za študijsko izmenjavo okoli 60 študentov. Skoraj EPF je v okviru Univerze v Mariboru začetnica na področju vsako leto se študenti EPF udeležijo poletnih šol v evropskih in mednarodne mobilnosti študentov, saj je že v začetku izvenevropskih državah. Število študentov v študijskem letu Program 2009/2010 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 ERASMUS+ 54 56 69 64 54 69 29+3 (GING) ERASMUS PRAKSA 2 8 8 2 12 17 6 Švica 1 - - - - - Praksa – drugo - 1 3 11 1 4 3 Poletna šola – Shanghai in drugo - - - 2 8 - 6 CEEPUS 2 7 5 7 3 3 3 BILATERALA - - 2 1 - - JoinEuSee* - - 1 2 1 - Skupaj 59 72 88 86 81 94 50 Tabela 7: Število študentov EPF na študijskih izmenjavah v različnih programih - 1 Število študentov v študijskem letu Program 2016/2017 2017/2018 2018/2019 ERASMUS+ (KA103) 40 54 42 Erazmus+ (KA107 1 - ERASMUS+ (KA103) praksa 8 3 5 Praksa – drugo 4 6 3 Poletna šola – Shanghai in drugo 3 3 - CEEPUS 2 2 1 BILATERALA 1 1 1 JoinEuSee* - - - Skupaj 58 67 52 Tabela 8: Število študentov EPF na študijskih izmenjavah v različnih programih - 2 100 Mobilnost tujih študentov na EPF Vedno večja prisotnost tujih študentov na EPF ustvarja pogoje kot izpiti potekajo v angleškem jeziku. Prav tako je vsako leto za vsestransko koristno izmenjavo znanja, različnih običajev, za tuje študente na ravni Univerze v Mariboru organiziran tečaj kulture ter tujega jezika s študenti naše fakultete. slovenskega jezika. Za tuje študente so v okviru vseh izmenjevalnih programov Izvajanje mednarodnih programov na področju izmenjave mobilnosti organizirana predavanja v angleškem jeziku skozi študentov zahteva urejanje formalnosti, informiranje ter vso akademsko leto in sicer lahko izbirajo iz nabora 18-ih organiziranje raznih družabnih aktivnosti za domače in tuje angleških predmetov na dodiplomski in 14 predmetov na študente. podiplomski ravni v okviru Bolonjskega programa. Predavanja Število študentov v študijskem letu Program 2009/2010 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 ERASMUS – študij 139 (13 celo 137 (34 celo 143 (8 167 (50 celo 148 (53 celo 183 (47 celo 180 (40 celo leto) leto) podaljšanj) leto) leto) leto) leto) ERASMUS – praksa 3 2 3 4 4 4 2 CEEPUS 2 5 12 8 6 5 5 BILATERALA - 1 - 1 1 9 7 JoinEuSee - - 9 9 11 4 - Skupaj 144 145 167 189 170 205 194 Tabela 9: Število tujih študentov na EPF -1 101 Program Število študentov v študijskem letu 2016/2017 2017/2018 2018/2019 ERASMUS + (KA103) 182 177 185 Erasmus+ (KA107 21 31 19 ERASMUS+(KA103) praksa 2 2 4 CEEPUS 5 2 2 BILATERALA 4 5 16 JoinEuSee* - - - Skupaj 214 217 226 *Program JoinEuSee se je z Tabela 10: Število tujih študentov na EPF - 2 letom 2014/15 zaključil. Izmenjava učnega osebja EPF in gostujočih učiteljev (TSM) Na EPF si nenehno prizadevamo zagotoviti dinamično in stimulativno okolje za poučevanje, usposabljanje in pridobivanje dodatnih znanj ter mednarodnih izkušenj. EPF v pedagoški proces vključuje tudi številne priznane gostujoče učitelje iz tujih evropskih in neevropskih partnerskih univerz in tuje strokovnjake, ki sodelujejo v raziskovalnih projektih in so člani pomembnih mednarodnih združenj. Prav tako gostimo tuje gostujoče učitelje, ki izvajajo predavanja za študente EPF v okviru programov mobilnosti za krajše obdobje. 102 Študijsko leto Število učnega Število gostujočih osebja učiteljev EPF 2009/2010 1 6 2010/2011 4 9 2011/2012 3 11 2012/2013 6 21 2013/2014 4 37 2014/2015 6 33 2015/2016 6 37 2016/2017 10 37 2017/2018 8 40 2018/2019 9 53 Skupaj 57 284 Tabela 11: Izmenjava učnega osebja EPF in gostujočih učiteljev (TSM) Izmenjava strokovnih sodelavcev EPF in tujih strokovnih sodelavcev (ST) Študijsko leto Število Število gostujočih strokovnih sodelavcev Programi mobilnosti ustvarjajo edinstveno priložnost za sodelavcev učno ter strokovno osebje, da razširijo svoje mednarodne EPF stike in pridobijo mednarodne izkušnje, znanje, ki so velik 2009/2010 3 2 doprinos pri nadaljnjem razvijanju kariernih kompetenc in medkulturnih veščin v globalnem okolju. Na področju 2010/2011 4 1 strokovnega usposabljanja je EPF od 2009 izmenjala 37 2011/2012 3 2 strokovnih sodelavcev EPF in gostila 66 tujih gostujočih 2012/2013 4 6 sodelavcev.(program Erasmus+, Ceeepus, drugo). 2013/2014 2 4 2014/2015 2 5 2015/2016 3 - 2016/2017 2 7 2017/2018 5 7 2018/2019 9 32 Skupaj 37 66 Tabela 12: Izmenjava strokovnih sodelavcev EPF in tujih strokovnih sodelavcev (ST) 103 Gostovanje učnega osebja za namen raziskovalnega ali pedagoškega dela Od leta 2014 se je za namen raziskovalnega dela na tujih institucijah izmenjalo 15 učnih oseb EPF, ki so na trimesečni izmenjavi v tujini sodelovali v različnih aktivnostih na raziskovalnem in izobraževalnem področju s ciljem doseganja pogojev za izvolitev pri postopku habilitacije. Študijsko leto Število gostovanj učnega osebja na institucijah v tujini 2014/2015 2 2015/2016 5 2016/2017 5 2017/2018 2 2018/2019 1 Skupaj: 15 Tabela 13: Gostovanje učnega osebja za namen raziskovalnega ali pedagoškega dela Poletne šole Od leta 2008 EPF še naprej spodbuja internacionalizacijo študijskih programov s strani mednarodnih poletnih šol. Prva mednarodna poletna šola je bila izvedena v letih 2011–2014 v okviru programa Erasmus – Vseživljenjsko učenje na temo: Public-Private Partnership: working for change and cooperation. Organizirala jo je Ekonomsko- poslovna fakulteta Maribor kot glavni koordinator v sodelovanju z naslednjimi tujimi partnerskimi univerzami: Comenius University Bratislava, Slovakia, Universitatea Constantin Brancusi din Targu-Jiu, Romunia, University of Jaen, Spain in Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Slovenija. Vsako leto je v dvotedenskem programu sodelovalo več kot 30 tujih in študentov EPF, ki so se seznanili z novimi 104 trendi upravljanja javnega sektorja, ki vključuje zamisel o v letih 2016–2018. Vsako leto je v okviru enotedenskega vključevanju menedžerskih pristopov v dejavnosti javnega intenzivnega programa sodelovalo okoli 20 študentov, sektorja, in sicer javno-zasebnih partnerstev (PPP). V okviru domačih in tujih, ki so oblikovali mednarodne transdisciplinarne programa so študenti obiskali uspešna podjetja, ki sodelujejo projektne skupine ter oblikovali idejne projekte, v katerih so pri dejavnostih javno-zasebnih partnerstev na Štajerskem, pa predlagali možnosti uporabe velikih podatkov za oblikovanje tudi v drugih regijah, vključno s slovensko obalo. Za študente novih izdelkov in storitev. Z njimi so sodelovali mednarodni kot tuje gostujoče učitelje so bili organizirani številni izleti, in domači raziskovalci in strokovnjaki iz poslovnega okolja. mednarodni zabavni večer, pikniki ter druge kulturne aktivnosti. Rezultati poletne šole so dokazali, da lahko inovativne rešitve z uporabo velikih podatkov bistveno spremenijo načine Mednarodna poletna šola Big Data EU Business Implications poslovanja in razumevanje odnosov med nami. Summer School, Erasmus+, Jean Monnet, je bila izvedena Projekti Ekonomsko poslovna fakulteta na široko odpira vrata znanju za študente EPF in s tem popestrili redna predavanja. in izkušnjam v mednarodnem izobraževalnem prostoru. Kvalitetni premiki v smeri razvijanja strategij za mednarodno Služba za mednarodno sodelovanje na EPF organizira dogodek povezovanje in sodelovanje se kažejo na EPF tudi skozi »Mednarodni teden«, v okviru katerega gostimo gostujoče mednarodne projekte mobilnosti, številne mednarodne predavatelje in druge predstavnike s partnerskih univerz, ki dogodke, obiske in seminarje. za študente EPF izvedejo številna predavanja ter delavnice s področja ekonomskih in poslovnih ved. V okviru dogodka je Univerza v Mariboru je uspešno prijavila projekt za financiranje organizirana Mednarodna znanstvena konferenca z naslovom kratkoročnih in dolgoročnih obiskov tujih gostujočih „Metode poučevanja s področja ekonomskih in poslovnih ved“. predavateljev v letih 2016–2018. V okviru javnega razpisa za Mednarodni teden ponuja vsem udeležencem odlično priložnost vključevanje gostujočih tujih strokovnjakov in univerzitetnih za izmenjavo znanja in dobrih praks na različnih področjih ter učiteljev v pedagoški proces kot namen internacionalizacije hkrati spodbuja sodelovanje med partnerskimi institucijami ne Univerze v Mariboru je EPF izmenjala 7 gostov z različnih tujih le v izobraževalnem, temveč tudi na raziskovalnem področju univerz (Univerity of Rijeka, Croatia, Univerza v Kragujevcu, ter vzpostavljanju trajnih akademskih in znanstvenih vezi za Republika Srbija, University of Rijeka, Croatia, Dalian nadaljnje uspešno sodelovanje na mednarodnem področju. Nationalities University, China, Wabash College, USA, Vilnius Aktivnosti na fakulteti so vsako leto popestrene z zanimivim Gediminas Technical University, Litva, Matej Bel University of in bogatim družabnim programom in predstavitvijo ključnih Banska Bystrica). Tuji gostujoči učitelji s priznanih institucij so v znamenitosti mesta Maribor in naše države. enomesečnem obisku izvedli številna predavanja in delavnice Tutorstvo tujim študentom Študenti EPF se lahko vključujejo v program »Tutorstvo tujim študentom«, v katerem tujim študentom pomagajo pri vključevanju v študij in študentsko življenje na naši fakulteti raziskovalna dejavnost ter pri izvedbi tutorstva ter organizaciji številnih družabnih dogodkov. 105 raziskovalna dejavnost 106 Raziskovalci delamo na raziskovalnem področju v okviru Sodelavci EPF opravljamo znanstveno-raziskovalno raziskovalnih programov in temeljnih, mednarodnih in dejavnost kot najpomembnejšo. V Poslanstvu EPF drugih projektov. Delamo tudi v okviru projektov, ki jih je opredeljeno, da s povezovanjem raziskovanja in naročajo gospodarski subjekti. Raziskovalci opravljamo izobraževanja prispevamo k celostnemu razvoju svetovalno dejavnost na področjih projektnega posameznikov in se vključujemo v razvoj gospodarstva in managementa, gospodarskega prava, računovodstva družbene skupnosti. Tudi prva med strateškimi usmeritvami in revizije, financ, bančništva, marketinga, informatike, EPF vključuje nenehno izboljševanje raziskovalne in razvoja kadrov, organizacije, logistike in managementa. izobraževalne dejavnosti. V zadnjem desetletju smo usmeritev premaknili v različne mednarodne in ERASMUS Imamo Službo za raziskovalno dejavnost, ki nudi projekte. Poudarek je na doseganju kakovosti z objavami administrativno in strokovno podporo. Vsako leto rezultatov v mednarodnih indeksiranih revijah z visokim organiziramo tudi srečanja raziskovalcev na konferencah. faktorjem vpliva in navajanja ter objavah v znanstvenih Maja 2017 smo prvič organizirali mednarodno konferenco monografijah. o sodobnem poučevanju ekonomskih in poslovnih ved. Podatki o znanstveno-raziskovalnem delu v zadnjem desetletju so kratko predstavljeni v preglednicah. OBJAVE V ZNAN. REVIJAH 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 1.01 Izvirni znanstveni 65 55 46 71 95 78 87 76 69 76 članek 1.02 Pregledni znanstveni 6 3 7 1 5 6 2 0 1 1 članek 1.03 Kratki znanstveni 0 0 0 0 2 3 6 3 1 1 prispevek 1.06 Samostojni 2 5 3 4 5 0 6 1 1 0 znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 1.08 Objavljeni znanstveni 71 46 66 46 50 45 89 49 51 37 prispevek na konferenci 1.16 Samostojni 11 18 10 26 22 29 74 28 58 59 znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2.01 Znanstvena 4 6 7 6 6 12 5 6 10 12 monografija Tabela 14: Število znanstvenih objav v revijah po letih 107 ŠTEVILO 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 PROJEKTOV Raziskovalni 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 programi Raziskovalni 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 projekti Ciljni raziskovalni 3 2 2 1 1 0 1 1 1 0 projekti Tržni projekti 6 17 19 7 15 10 9 19 17 16 Bilateralni 1 2 2 1 0 0 1 11 11 12 mednarodni projekti Mednarodni 5 2 4 3 3 3 6 8 6 6 projekti Skupaj 19 27 31 16 23 17 21 38 36 37 Tabela 15: Število projektov po letih 108 Konference Leto 2009 Naslov: Teorija marketinga v tranzicijskih družbah Vodja: dr. Damijan Mumel Leto 2014 Naslov: 7. Mednarodna jezikovna konferenca Pomen učenja tujih strokovnih jezikov za komunikacijo med kulturami Vodja: mag. Alenka Plos Leto 2015 Naslov: Konferenca z okroglo mizo o konkurenčnem položaju slovenskih vinarjev in vin na trgih tretjih držav Vodja: Dejan Romih, univ. dipl. ekon. Leto 2015 Naslov: Mednarodna konferenca »Global Conference on Managing in Recovering Markets« Vodja: EPF Leto 2016 Naslov: 9. Mednarodna konferenca Pomen učenja tujih strokovnih jezikov za komunikacijo med kulturami Vodja: mag. Nataša Gajšt, mag. Alenka Plos Leto 2017 Naslov: 1. Mednarodna konferenca »Učne metode za ekonomske in poslovne vede« Vodja: mag. Nataša Gajšt Leto 2018 Naslov: Mednarodna konferenca »Metode poučevanja s področja ekonomskih in poslovnih ved« Vodja: mag. Nataša Gajšt Tabela 16: Pregled organiziranih konferenc po letih 109 INŠTITUTI Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo Inštitut za ekonomske odnose s tujino Inštitut za finance in bančništvo Inštitut za gospodarsko pravo Inštitut za jezike in tuje poslovne jezike Inštitut za marketing Inštitut za operacijske raziskave Inštitut za management in organizacijo Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij Inštitut za projektni management Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine Inštitut za upravljanje podjetij in strateški management Inštitut za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja Inštitut za turizem in poslovno logistiko Inštitut za e-poslovanje in management informatike Tabela 17: Seznam inštitutov Inštituti EPF izvajajo projekte in programe, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se število mednarodnih projektov povečuje, kar kaže na vse večjo internacionalizacijo fakultete tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Izpostavimo lahko projekte v evropskih programih Erasmus+, Interreg, Jean Monnet in bilateralne projekte znanstvenega sodelovanja. Inštituti EPF posebno pozornost namenjajo tudi izobraževanju in vseživljenjskemu učenju za potrebe podjetij in svetovalnim projektom za gospodarstvo. Pomemben vidik raziskovalne dejavnosti fakultete je tudi vse bolj poudarjeno vključevanje podiplomskih študentov v znanstveno-raziskovalne aktivnosti. 110 Temeljni cilji raziskovalnega programa Podjetništvo za inovativno družbo so: (i) okrepiti razumevanje razlogov, ki delujejo na nosilce inovativno-podjetniške aktivnosti in ki vplivajo na to, da Slovenija in njej sorodna gospodarstva zaostajajo po inovativnosti in podjetnosti, (ii) prispevati k razumevanju, kaj je možno storiti, da bi ta zaostanek čim prej, čim bolj zmanjšali ali celo odpravili ter (iii) najti primerna orodja in koncepte za vodenje ekonomske politike, ki bo temeljila na preverljivih podatkih (evidence-based policy making). Vsebina raziskovalnega programa temelji na naslednjih preverjenih teoretičnih izhodiščih: (i) večdimenzionalnost proučevanih pojavov in gosta mreža medsebojnih povezav med spremenljivkami in njihovimi komponentami, saj želimo doseči povezanost med podjetniškim raziskovanjem in učinkovito ekonomsko politiko; (ii) potreba po mednarodnih primerjavah, za celovito kontinuirano umeščanje nacionalnega podjetništva in njegovih značilnosti v evropske in svetovne primerjave, ki omogoča generiranje smiselnih priporočil raziskovalni projekt. Raziskava GEM je ključnega pomena v pri oblikovanju izhodišč na področju šolstva, gospodarske zagotavljanju zanesljive harmonizirane podatkovne baze za prakse ter ekonomske politike; (iii) povezovanje različnih primerljive analize v raznolikih skupinah držav. Slovenija se je akademskih področij, saj proučujemo zelo dinamične preko naše raziskovalne skupine svetovnemu raziskovalnemu fenomene, za kar potrebujemo teoretično raznolika izhodišča konzorciju pridružila leta 2002, tako da se lahko danes ter multimetodološkost pristopov. primerjamo s skoraj 100 državami in ugotavljamo, kam se umeščamo na področju zgodnjega podjetništva v svetovnem Raziskovalni program in mreža Globalni podjetniški monitor merilu. (GEM), v katero je vključena raziskovalna skupina, je na področju podjetništva, in najverjetneje znotraj celotnega družbenega V okviru raziskovalnega programa Prilagajanje slovenskega raziskovanja, zdaleč največji in najbolj kompleksen mednarodni gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU potekajo temeljne raziskave konvergenčnih procesov in asimetrije na teoretični in metodološki ravni z aplikacijami na EU v celoti in še posebej Slovenijo v teh EU procesih. Raziskave potekajo na več segmentih. Tako se preučujejo konvergenčni procesi v nefinančnem sektorju, finančnem sektorju, razvijamo novo metodologijo in analiziramo vprašanja konvergence in asimetrije znotraj teorije iger. Spremembe v mednarodni finančni arhitekturi, uvajanje novih valut, procesi denarne integracije gospodarstev (npr. konstituiranje in dolžniška kriza evroobmočja), pogosti izbruhi finančnih kriz, pojav velike recesije so procesi, ki narekujejo potrebo po nenehnem proučevanju finančnega sistema in njegovih sestavnih delov. Preučujemo vprašanja konvergence tega segmenta, modeliranja tveganj, ki se pojavljajo in vprašanja veljavnosti paritete kupne moči (PKM) v novih tržnih študenti na epf in institucionalnih razmerah. 111 študenti na epf 112 Študentski svet EPF Člani Študentskega sveta so predstavniki študentov v strukturi fakultete in je kot organ študentov z Zakonom o visokem šolstvu ter statutom Univerze v Mariboru določen za edinega zastopnika mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Po statutu Univerze v Mariboru sodelujejo študentje preko Študentskega sveta v vseh organih fakultete, o posameznih zadevah dajejo svoje mnenje, predloge in Pomembnejše naloge Študentskega sveta EPF UM so: pripombe in s tem skrbijo, da je glas študentov vedno in povsod y Podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov navzoč. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom in izrednih profesorjev, ko ti zaprosijo za izvolitev v mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in obveznosti pedagoške nazive. Mnenje študentov je obvezujoče. študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za rektorja in y Obravnavanje in dajanje mnenje o splošnih aktih, študijskih dekana ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se študentov na fakulteti v sodelovanju s skupnostjo študentov. nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. y Obravnava in podaja senatu fakultete in Študentskemu svetu univerze mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti. y V skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor Študentski svet obravnava študentske univerze, razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost študentov. zadeve in ga sestavljajo študentje, ki jih y Reševanje problemov študentov v zvezi s študijskim izvolijo kolegi iz svojih vrst. Prodekan za procesom. študentska vprašanja je njegov član po svoji y Prizadeva si za čim višjo kvaliteto študija. funkciji in hkrati predsednik. y Organizira spoznavne večere, zabave, brucovanje, okrogle mize, izobraževalne projekte … y Skrbi za športne aktivnosti študentov. y Zavzema se za sodelovanje z ostalimi članicami Univerze v Študentski svet EPF-a sestavlja 13 članov (študentov) in Mariboru, prav tako pa tudi z ostalimi univerzami. prodekan študent, ki jim predseduje. Člani študentskega sveta Študentski svet Ekonomsko-poslovne fakultete je zagotovo so hkrati predsedniki posameznih letnikov, absolventov in dobra izhodiščna točka v vpetost v dogajanje na sami fakulteti, podiplomcev, dodatno pa so v njem člani še po en predstavnik hkrati pa lahko zraven tega študenti še pridobijo mnogo posameznega letnika ter predstavnika absolventov in praktičnih izkušenj. Od tega kako se projekti organizirajo podiplomcev. in izvedejo pa vse tja do novih prijateljstev in potencialnih zaposlitev. 113 Tutorji EPF Tutorji študenti so ekipa enajstih študentov najmanj drugega Tutorji Ekonomsko-poslovne fakultete delujejo že od leta 2006 letnika naše fakultete, ki jih druži želja in veselje, da lahko in imajo vzpostavljen izpiljen tutorski sistem. Izvajajo več oblik pomagajo svojim mlajšim kolegom. Tutorji študente spremljajo tutorstva. Na primer: uvajalno tutorstvo (pomoč in usmerjanje od prvega letnika in vse do zaključka študija. Študentom so na študentov prvih letnikov pri vključevanju v akademsko okolje) voljo preko uradnih ur, preko e-mailov in osebno. tutorstvo za študente s posebnim statusom (usmerjanje študentov s posebnimi potrebami v razvoj tistih zmožnosti, Njihovo osnovno poslanstvo je lepo sprejeti mlajše kolege ki mu omogočajo uspešno vključevanje v študijsko okolje) med študente Ekonomsko-poslovne fakultete in vsem usmeritveno tutorstvo (dodatna pomoč študentom, ki so že študentom olajšati študij. Poslanstvo izpolnjujejo z nenehnim zapustili prvi letnik ter izbrali svojo usmeritev) predmetno reševanjem študentske problematike, organizacijo tutorskih tutorstvo (dodatna pomoč študentom pri težjih predmetih, ki priprav, vzpostavljanjem dialoga med profesorji in študenti ter jo tutorji izvajamo v obliki organiziranih priprav na izpit). organizacijo različnih družabnih dogodkov. Rezultati njihovega dela so izboljšani študijski rezultati, večja kakovost študija in vzpostavljanje in večanje pripadnosti študentov Ekonomsko-poslovni fakulteti. 114 Klub za marketing Klub za marketing EPF je študentska organizacija z dolgoletno tradicijo uspešnega združevanja teorije in prakse na področju marketinga. Študentom, ki se zanimajo za marketing in vse kar je z njim povezano, že 18 let omogoča, da pridobivajo tudi praktične izkušnje izven okvirjev študija. Klub deluje na številnih projektih, osrednji med njimi pa je organizacija največje študentske marketinške konference na Štajerskem z imenom Marketinški semafor, organizirajo pa tudi Študentsko marketinško dirko. Klub deluje pod okriljem Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru in uspešno sodeluje s Katedro za marketing. AIESEC AIESEC Maribor je del največje mednarodne študentske Svoje aktivnosti usmerjamo v realizacijo kvalitetnih praks v organizacije, ki svojim članom ponuja integrirano razvojno vseh 124 državah, kjer smo prisotni in v organizacijo družbeno izkušnjo, sestavljeno iz vodstvenih priložnosti, mednarodnih koristnih projektov v domačem okolju. Prakse trajajo od praks in sodelovanja v globalnem učnem okolju. meseca in pol do leta in pol. Lažje kot tistim, ki želijo iti v točno določeno državo, ustrežemo tistim z avanturističnim duhom, ki AIESEC je globalna, nepolitična, neodvisna, izobraževalna si želijo kvalitetnih delovnih izkušenj. organizacija, ki jo vodi več kot 100.000 študentov in mladih diplomantov na 24.000 univerzah v kar 124 državah. Glavni AIESEC omogoča pridobivanje mednarodnih izkušenj, prakse v interesi naših članov so globalne teme, vodenje in delo v timu. tujini, razvoj vodstvenih potencialov, udeležbo na mednarodnih Naša mednarodna platforma omogoča mladim odkrivanje in konferencah in druženje z mladimi s celega sveta, izobraževanje razvoj njihovih vodstvenih potencialov, s katerimi bodo vršili na različnih področjih, vzpostavitev kontakta s podjetji in pozitiven vpliv na družbo. Naša vizija je „sožitje in izpolnitev drugimi organizacijami, mreženje in delo na projektih. potenciala človeštva“. AIESEC je bil ustanovljen leta 1948 in letos tako praznujemo 71. obletnico. 115 Sekcija Mladih projektnih managerjev (MPM) Mariborska sekcija Mladih projektnih managerjev (MPM), deluje v okviru krovne organizacije Slovensko združenje za projektni management (ZPM). Osnovni namen nepridobitne sekcije MPM je preko projektov povezovati podjetja in študente, katerim omogočamo pristen stik s poslovnim svetom. Preko dela na projektih – organizacijskih in tehnično-tehnoloških – skrbimo za prenos teoretičnega znanja v prakso ter pomagamo pri pridobivanju prvih delovnih izkušenj. Njihovi organizacijski projekti so: y Uspešni kickstarterji, y Uspešne ženske, y Student Formula. 116 naše gospodarstvo 117 naše gospodarstvo 118 Revija Naše gospodarstvo, katere 65. letnik danes izdaja EPF, je prvič izšla januarja 1955 pod okriljem Društva ekonomistov Maribor. Takrat je bil namen revije informiranje javnosti o poglobljenih razpravah in raziskavah o gospodarskih problemih mariborskega, slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Zanimivo je, da je revija Naše gospodarstvo že takrat opozarjala na oviranje učinkovitosti delovanja trga v okviru takratnega gospodarskega sistema in močno poudarjala vključevanje na svetovne trge. Prvi in dolgoletni glavni urednik revije je bil zaslužni prof. dr. Tine Lah, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov in akterjev pri ustanovitvi VEKŠ in kasneje tudi Univerze v Mariboru. Takoj po ustanovitvi leta 1959 je VEKŠ prevzela tudi izdajanje revije Naše gospodarstvo, ki je v tem času služila predvsem prenosu znanj o aktualnih gospodarskih problemih mladim in že zaposlenim v takratnem gospodarstvu, ki so bili pogosto tudi izredni študenti VEKŠ. Dolgo časa je revija Naše gospodarstvo predstavljala, za VEKŠ in kasneje tudi za EPF, pomemben način komuniciranja s strokovno javnostjo. S spremembo gospodarskega sistema, globalizacijo in vedno večjo vpetostjo raziskovalcev EPF v mednarodni raziskovalni prostor je tudi revija Naše gospodarstvo postopoma spreminjala svoj koncept, format in vsebino. Tako je v letu 2015 povsem prenehala objavljati strokovne članke. Od nekoč pretežno slovenskih člankov, ki so jih napisali 119 slovenski avtorji, je danes Naše gospodarstvo/Our Economy Objavljeni članki so prosto dostopni na spletni strani revije, (ISSN 0547-3101 za tiskano izdajo in ISSN 2385-8052 za preko De Gruyter Open/Sciendo, Digitalne knjižnice Slovenije spletno izdajo) mednarodna znanstvena revija, katere cilj je in preko povezav ProQuest in EbscoHost. objavljati čim več visoko kakovostnih znanstvenih člankov tujih avtorjev v angleščini. V skrbi za negovanje slovenske V zadnjem desetletnem obdobju so za kakovost in redno strokovne terminologije na področju ekonomije in poslovnih izhajanje revije Naše gospodarstvo skrbeli: ved so naslovi, povzetki in ključne besede objavljeni tudi v slovenščini. Kljub temu pa revija še vedno služi pomembnemu y dr. Majda Bastič, glavna in odgovorna urednica od 24. aprila 2009 do 30. septembra 2013, kanalu za diseminacijo raziskovalnih rezultatov, ki nastajajo na EPF. Poslanstvo revije Naše gospodarstvo je objavljanje y dr. Igor Vrečko, pomočnik glavne in odgovorne urednice od 23. oktobra 2009 do 30. septembra 2013 ter glavni in kakovostnih teoretičnih in empiričnih znanstvenih člankov, ki odgovorni urednik od 1. oktobra 2013 do 23. aprila 2014, pomembno prispevajo k razvoju ekonomije in poslovnih ved. y dr. Romana Korez Vide, pomočnica glavne in odgovorne Da bi povečali njeno mednarodno prepoznavnost, je bila urednice, od 17. aprila 2015, revija Naše gospodarstvo leta 2004 vključena v mednarodne y dr. Vesna Čančer, glavna in odgovorna urednica od 24. bibliografske baze EconLit, ABI Inform Global in Proquest. V aprila 2014 do 23. aprila 2019. letu 2012 je bila revija vključena v bazo CrossRef. Od tedaj so vsi članki opremljeni s šiframi Digital Object Identifier (DOI), s čimer je povečana dostopnost člankov znanstveni in strokovni javnosti in s tem možnost citiranja v reviji objavljenih člankov. Od istega leta je uvedena tudi skladnost oblikovanja člankov s Člani mednarodnega uredniškega odbora revije so od standardi American Psychological Association (APA). leta 2014: José Ernesto Amorós (EGADE Business School, Tecnológico de Monterrey, Mehika), René Böheim (Johannes Od pričetka sodelovanja z De Gruyter Open v letu 2015 se Kepler University Linz, Avstrija), Jani Bekő (EPF), Jernej Belak je močno povečala vključenost revije Naše gospodarstvo (EPF), Samo Bobek (EPF), Josef C. Brada (Arizona State v mednarodne bibliografske baze. Nabor mednarodnih University, AZ, ZDA) Mehmet Caner (North Carolina State bibliografskih baz, v katere je vključena revija Naše University, NC, ZDA), Silvo Dajčman (EPF), Ernesto Damiani gospodarstvo, trenutno vključuje (po abecednem redu): Baidu (The University of Milan, Italija), Paul Davidson (University Scholar, Cabell‘s Directory, The Central European Journal of Tennessee, Knoxville, TN, ZDA), Mark M. Davis (Bentley of Social Sciences and Humanities (CEJSH), China National University, Waltham, MA, ZDA), Jörg Felfe (Helmut-Schmidt Knowledge Infrastructure (CNKI Scholar), CNPIEC – cnpLINKer, University, Hamburg, Nemčija), Lidija Hauptman (EPF), Timotej Dimensions, Directory of Open Access Journals (DOAJ), Jagrič (EPF), Alenka Kavkler (EPF), Romana Korez-Vide (EPF), relevantne baze EBSCO, EBSCO Discovery Service, EconBiz, Urška Kosi (University of Paderborn, Nemčija), Sonja Sibila ECONIS, EconLit, ERIH PLUS Genamics JournalSeek, Google Lebe (od 2016), Monty Lynn (Abilene Christian University, Scholar, J-Gate, JournalGuide, JournalTOCs, Korean National Abilene, TX, ZDA), Borut Milfelner (EPF), Emre Ozsoz (Fordham Discovery for Science Leaders (KESLI-NDSL), Microsoft University, Bronx, NY, ZDA), Peter Podgorelec (EPF), Peter Academic, Naviga (Softweco), Norwegian Register for Scientific N. Posch (Technical University Dortmund, Nemčija), Gregor Journals, Series and Publishers, Primo Central (ExLibris), Radonjič (EPF), Miroslav Rebernik (EPF), Kaija Saranto relevantne baze ProQuest, Publons, Quality Open Access (University of Eastern Finland, Finska), Milica Uvalic (University Market (QOAM), ReadCube, Research Papers in Economics of Perugia, Italija), Igor Vrečko (EPF), Martin Wagner (Technical (RePEc), Summon (Serials Solutions/ProQuest), TDNet, Ulrich‘s University Dortmund, Nemčija) in Udo Wagner (University of Periodicals Directory/ulrichsweb, WanFang Data in WorldCat Vienna, Avstrija). (OCLC). 120 KNJIŽNICA EKONOMSKO-POSLOVNE FAKULTETE 121 KNJIŽNICA EKONOMSKO-POSLOVNE FAKULTETE 122 knjižničnega gradiva ter s tem postopoma avtomatizirala Zgodovina današnje knjižnice Ekonomsko-poslovne večino svoje dejavnosti. fakultete (EPF) sega v zgodnja šestdeseta leta Knjižnica je prostorsko in po dejavnosti prerasla kletni prejšnjega stoletja, v začetke razvoja višjega šolstva prostor, zato je bila v letu 1994 prenovljena čitalnica v prvem v Mariboru. Vodstvo Visoke-komercialne šole (VKŠ) si nadstropju. Čitalnica je sicer bila in še vedno je ločena od je prizadevalo, da bi iz že obstoječe, vendar neurejene knjižnice, kar je zahtevalo več organizacijskih sprememb, knjižne zaloge zrasla nova strokovna knjižnica, z nalogo, vendar je bil namen čitalnice dosežen - študenti so dobili lep, da načrtno zbira, hrani, obdeluje in izposoja gradivo s svetel prostor za študij. področja ekonomskih ved. Knjižnica je bila ustanovljena septembra leta 1960 kot posebna organizacijska enota Če je uvedba računalniške tehnologije prvi mejnik v razvoju takratne Višje komercialne šole, ki je gostovala v zgradbi knjižnic, ki z njo postanejo sodobni informacijski centri, je nekdanje klasične gimnazije v Mariboru. za vsako knjižnico drugi pomemben mejnik obnovitev in razširitev prostorov. Po 35. letih dela in razvoja v knjižnici, ki je bila zgrajena v času, ko so bili standardi in normativi za Januarja 1961 je z zaposlitvijo knjižničarja začela redno tovrstne objekte mnogo nižji, kot so danes, se je fakulteta poslovati. Njeno temeljno poslanstvo je bilo podpora odločila, da jo v celoti obnovi. Leta 2009 smo za uporabnike izobraževanju in raziskovanju na VKŠ, s svojo dejavnostjo pa odprli prenovljene prostore knjižnice in s tem zagotovili je nudila posredno oporo tudi gospodarstvu. V prvih letih je ustrezne delovne pogoje za zaposlene, študentom pa varno vso skrb namenjala izgradnji knjižničnega fonda in že ob koncu in prijetno okolje za študij. Danes je v knjižnici in čitalnici leta 1961 je imela knjižnica okrog 2500 knjižnih enot in okrog uporabnikom na voljo 12 osebnih računalnikov in 71 mest za 100 domačih in tujih strokovnih revij. Še isto leto je knjižnica individualni študij ali skupinsko delo. sprejela 450 novih knjig mariborskega Društva ekonomistov. S tem je pridobila nekaj redkih in dragocenih dopolnitev in tako Zaposleni na fakulteti se lahko s ponosom ozremo na prehojeno obogatila že obstoječi knjižni fond. Leta 1965 je bila knjižnica pot od skromnih začetkov v letu 1960, ko je novoustanovljena vpisana v register knjižnic SRS pri NUK v Ljubljani in je s tem knjižnica razpolagala s skromnimi 900 knjigami, pa do danes, dobila tudi svojo formalno potrditev. ko imamo bogato knjižnično zbirko, ki zajema 114.200 enot. Od tega je kar 79.000 enot v prostem pristopu, kar študentom Ob izgradnji nove stavbe na Razlagovi 20 se je leta 1974 v in visokošolskim učiteljem na Ekonomsko-poslovni fakulteti njene kletne prostore preselila tudi knjižnica in tam domuje še omogoča najhitrejši dostop do gradiva in njegovo preglednost. danes. Pri urejanju zbirke so se bibliotekarji zgledovali po vodilnih strokovnih knjižnicah v svetu in prvotni klasični pultni sistem je zamenjal sistem prostega pristopa, kar je v takratnem knjižničarskem svetu, ki je bil navajen hrambe knjig v skladiščih, pomenilo pravo revolucijo. Zaradi takšnega koncepta postavitve gradiva je bila med prvimi slovenskimi knjižnicami urejena na sodoben način. Leta 1989 je takrat že knjižnica Ekonomsko- poslovne fakultete med prvimi v Sloveniji prešla na računalniško obdelavo bibliografskih enot, leta 1992 pa na katalogizacijo vsega knjižničnega gradiva v sistemu COBISS in tako postala polnopravna članica konzorcija COBISS - kooperativnega bibliografskega sistema Slovenije. Leta 1993 je knjižnica prešla še na računalniško podprto izposojo 123 Visokošolska knjižnica EPF je glede na vrsto literature stalnemu izboljševanju knjižničnih storitev. primarno namenjena študentom in znanstveno-pedagoškemu osebju fakultete ter mariborske univerze za podporo Pred nami je naporna pot, ki bo zahtevala mnogo znanja izobraževalno-znanstveni dejavnosti. Odprta pa je tudi vsem in strokovno podkovane knjižničarje z veliko izkušnjami in drugim obiskovalcem. Samo v zadnjih desetih letih smo predvsem dobre volje. Vse to zaposleni v knjižnici imamo, zato uporabnikom, ki so opravili več kot 260.000 obiskov, zagotovili smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi zmogli tudi izzive, raznovrstne vsebine s področja ekonomije in sorodnih ved, ki so pred nami in Ekonomsko-poslovno fakulteto še bolj ki so rezultat sodobne informacijske tehnologije: izposodili uveljavili v slovenskem univerzitetnem prostoru. smo skoraj 1.250.000 enot gradiva in poleg številnih pomembnih elektronskih informacijskih virov Univerze v Mariboru uporabnikom omogočili dostop do približno 28.000 elektronskih revij. Kot polnopravna članica COBISS-a smo v zadnjih desetih letih z računalniško obdelavo gradiva v Vzajemni katalog slovenskih knjižnic kreirali 13.827 zapisov. Za potrebe osebnih bibliografij visokošolskih učiteljev in sodelavcev smo vnesli oz. uredili več kot 17.000 zapisov bibliografskih enot. V digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM) smo prispevali 9.100 zaključnih nalog, katerih ogled je bil izjemen – kar 6,7 mio. Pri razvoju DKUM je imela prav knjižnica EPF vodilno vlogo, saj se je že leta 2004 kot prva od članic mariborske univerze odločila, da svojim uporabnikom ponudi elektronski dostop do diplom v polnem besedilu. Čeprav številke govorijo same zase, pa je treba poudariti, da vsebinske rasti in kakovostnega dozorevanja ne bi bilo brez zagnanega kolektiva. V zadnjih desetih letih se močno posvečamo kakovosti storitev in pojavljamo na družbenih omrežjih. S strokovnostjo in prijaznostjo do uporabnikov po svojih močeh kontinuirano zagotavljamo maksimalno podporo izobraževanju na fakulteti. Da smo namenjeni v odličnost, kaže tudi sprejem v globalni klub elitnih poslovnih šol. Leta 2018 je bila namreč Ekonomsko-poslovni fakulteti dodeljena prestižna mednarodna akreditacija AACSB, k čemur je prispevala tudi knjižnica s svojo ponudbo, prijetnimi prostori in vsestransko podporo uporabnikom. Pred nami je novo desetletje. Sprašujemo se, kaj bo treba še storiti, da bo knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete držala korak razvoja. Predvsem želimo svojim uporabnikom zagotoviti pozitiven in ugoden ambient za delo v prostorih knjižnice in čitalnice. Zato načrtujemo lokacijsko povezavo čitalnice s knjižnico, težava pa so seveda finance. V skladu s svojimi možnostmi bomo sledili razvoju knjižničarske in informacijske stroke v svetu ter se vključevali v mednarodne tokove medknjižnične izposoje. Svoje dejavnosti bomo prilagajali zahtevam uporabnikov in tudi v prihodnje stremeli k 124 karierni center 125 karierni center 126 Karierne priložnosti za študente EPF Na UM Ekonomsko-poslovni fakulteti se zavedamo, da še Študentom v času študija nudimo različne brezplačne aktivnosti za oblikovanje osebnega in strokovnega razvoja ter s tem tako dober študijski program ne zadošča, da bi študenti povečujemo zaposljivost naših diplomantov in pospešujemo lahko v celoti izkoristili svoje študijske potenciale. Zato pretok znanja med UM EPF in gospodarstvom: ob kakovostnih študijskih programih nenehno razvijamo y Izobraževalne delavnice, seminarje, predavanja in treninge. in izboljšujemo podporo študiju, kakršno študenti Teme za delavnice že vrsto let pripravljamo skupaj s pričakujejo od sodobne poslovne šole. Zato jim pomagamo Študentskim svetom UM EPF, saj želimo študentom predstaviti vsako leto najbolj zanimive teme ter tiste, ki jim in jih podpiramo pri navezovanju stikov (mreženju) in jim bodo ob študiju najbolj koristile. V letih našega delovanja zagotavljamo primerno študijsko okolje. smo predstavili vrsto strokovnih in uporabnih vsebin, letno organiziramo približno 10 delavnic z naslednjimi Po zaključenem študiju je pri iskanju zaposlitve še posebej temami: Šola moči govora z Ido Baš; Čustvena inteligenca; pomembno zavedanje lastnih prednosti, veščin in interesov. V Poslovna urejenost in odličnost, Študentsko delo – Kariernem centru UM EPF že 14. leto omogočamo, da študenti priložnosti in pasti, Kako najti najboljšo prvo zaposlitev; postanejo menedžerji lastne poklicne kariere. Začni kariero v evropski instituciji; S prostovoljstvom do zaposlitve; Zaposlitveni razgovor in kako napisati Študentom pomagamo načrtovati začetek svoje poklicne primeren CV po Europassu in predstavitev Euress; kariere, razviti veščine učinkovitega komuniciranja, kreativnega Samopodoba in razvoj strokovne kariere; Motivacija in razmišljanja ipd. Pri nas imajo študenti tudi možnost, da se samomotivacija; Mreženje; Odnosi z javnostmi; Kultura že med študijem povežejo s potencialnimi delodajalci ter si oblačenja, obleka in urejenost v poslovnem svetu; Made in pridobijo delovne izkušnje in gradijo mrežo poslovnih stikov. Ypsilon; Osvoji finančno pismenost in uredi svoje finance; Cilj projektov je podpreti nadaljnji razvoj kariernega svetovanja Neverbalno komuniciranje in govorica telesa; Socialna in okrepiti sodelovanje kariernega centra z delodajalci, kar omrežja kot komunikacijsko in prodajno orožje; Trgovanje bo pripomoglo tako k boljši zaposlenosti in zaposljivosti z vrednostnimi papirji in investicije… diplomantov naše fakultete ter uresničevanju ciljev strategije Evrope 2020. Z vso odgovornostjo se namreč zavedamo, da je y Spodbujanje podjetij za objavljanje seznama možnih tem osveščanje študentov o pomembnosti kariernega načrtovanja seminarskih nalog, diplomskih del in projektov glede in vseživljenjskega učenja za pridobivanje dodatnih kompetenc na njihove aktualne potrebe ter mentorstvo podjetij pri ter praktičnega znanja temeljno za učinkovit vstop na trg dela pripravi teh del. ter povezovanje študentov s potencialnimi delodajalci. y Zaposlitveni sejem. y Izbor skupine študentov za opravljanje strokovnih praks v podjetjih. y Strokovne ekskurzije v uspešna slovenska podjetja. y Informiranje študentov o dogodkih in novostih na trgih dela ter aktualnih razpisih. 81 delavnic v zadnjih desetih letih. 127 Med študenti so zelo dobro sprejete predstavitve delodajalcev zaželene tudi izkušnje preko občasnih študentskih del. Vsako na fakulteti (4–5 letno) ter obiski v delovna okolja delodajalcev leto se povečuje tudi število študentov, ki se predstavljajo na (strokovne ekskurzije študijskih usmeritev) tako doma kot tudi mednarodnih zaposlitvenih sejmih (npr. Careers International v EU (4–5 letno). v Bruslju, Talents for Luxembourg…) in tako začnejo svojo poklicno pot v članicah EU. Na UM EPF v okviru Kariernega centra študente obveščamo o vseh novostih in dogodkih preko spletne strani, dodatno pa preko elektronske pošte, ki se pošilja vsem vpisanim študentom. Po tem se razlikujemo tudi od storitev ZRSZ, ki posreduje pri več kot 20 ekskurzij zaposlitvah in organizira aktivnosti politike zaposlovanja za vse kadre, Karierni center UM EPF pa samo za študente EPF, torej profil ekonomista. Profil ekonomista je namreč pri delodajalcih v Desetih letih. zmeraj iskan. Delodajalci dajejo prednost diplomantom z nadpovprečnim uspehom, aktivnim znanjem nemškega in angleškega jezika, računalniškim znanjem, velikokrat pa so Karierni center UM EPF sodeluje tudi v projektu Univerze v Mariboru »Nadgradnja dejavnosti Kariernega centra Univerze v Mariboru«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, skladno z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Namen projekta je spodbujati razvoj in širitev dejavnosti za razvoj karierne orientacije, predvsem kariernega svetovanja za študente na univerzah, katerega namen je pravočasno načrtovanje in razvoj karier bodočih visokokvalificiranih kadrov za uspešno vključevanje na trg dela. 128 strateški svet 129 strateški svet 130 Ideja in zasnova Strateškega sveta EPF (StS EPF) kot posvetovalnega organa fakultete in njegovega vodstva sodi že v začetke tega tisočletja, vendar pa je bil formalno konstituiran šele v letu 2006. Kot prvi člani StS EPF so bili imenovani takrat vidni predstavniki slovenskega in regionalnega gospodarstva, ki naj bi s svojimi izkušnjami in poznavanjem problematike individualno svetovali dekanu EPF. Kasneje se je StS EPF, z namenom, da bi se intenzivirale in izboljšale izobraževalne aktivnosti in medsebojno sodelovanje z gospodarstvom ponovno konstituiral v letu 2013 ter neprekinjeno deluje še danes. Povečana aktivnost StS EPF in fakultete pa je most za prenos znanja in izkušenj med gospodarstvom in EPF zaznavna v zadnjem mandatnem obdobju članov od leta 2017. in skrbi za usmeritev in razvoj sodelujočih. Istočasno s tem se trasira tudi neposredna povezava s člani Alumni EPF, saj je Pravno-formalno je status StS EPF opredeljen kot posvetovalni na EPF študiralo veliko vodilnih oseb v gospodarstvu regije in organ dekana UM EPF, katerega člani se imenujejo na podlagi Slovenije. 314. (v povezavi s 330. členom) in 338. člena Statuta UM -UPB 11, (Ur. I. RS št. 44/2015), po predlogu dekana EPF, v potrditev StS EPF je sestavljen iz strokovnjakov in vodilnih posameznikov Senatu EPF. iz regijskega in širšega slovenskega gospodarstva z namenom prispevati k razvoju in posodobitvi študijskih Člani Strateškega sveta EPF so imenovani za mandatno obdobje vsebin, ki jih gospodarstvo potrebuje ter s tem uskladiti 4 let od dneva imenovanja. Lahko jim predčasno preneha potrebe gospodarstva in smernice razvoja stroke, ob hkratni mandat na lastno željo ali po volji organa, ki jih je imenoval. inkorporaciji v vizijo in poslanstvo EPF, zaradi doseganja Dotedanjim članom Strateškega sveta EPF z imenovanjem vzajemnih ciljev EPF in gospodarstva. Navedene aktivnosti so novih članov Strateškega sveta EPF preneha mandat. tudi zelo izpostavljene in posebej evalvirane pri pridobivanju Sestava Strateškega sveta je oblikovana v skladu z vizijo mednarodnih akreditacij, kjer pa člani StS EPF aktivno in poslanstvom EPF, pri tem pa se upoštevajo naslednje sodelujejo in jih sooblikujejo. predpostavke: StS EPF s povezovanjem in vključevanjem zunanjih deležnikov – delodajalcev in uporabnikov na področju pedagoške dejavnosti y Regijsko pomembni gospodarski subjekti; skrbi predvsem za doseganje predvidenih ciljev EPF, in sicer: y Mednarodna vpetost gospodarskih subjektov; y Zaposlovalci v regiji; y seznanjanje z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, y Dosedanja povezanost z UM in EPF; kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami y Visok nivo družbene odgovornosti; diplomantov; y Različna zastopanost panog (storitvene, predelovalne, y dopolnjevanje učnih načrtov oziroma specifičnih vsebin proizvodne…) ipd. izobraževanj; Poslanstvo StS EPF kot posvetovalnega telesa dekana EPF y pomoč predstavnikov delodajalcev pri postopkih je predvsem v tem, da so vanj vključeni zunanji in notranji akreditacije študijskih programov; deležniki EPF, s katerimi se vzpostavi močnejša povezava. S y praktično usposabljanje študentov, teme diplomskih, tem se vzpostavlja potrebna sinergija med delovanjem EPF in magistrskih in doktorskih nalog; uporabniki njegovih storitev, ki pripomorejo, da z ugotovitvami y sporočanje interesa za programe vseživljenjskega in predlogi StS EPF, smelo načrtujemo in spreminjamo procese izobraževanja; delovanja in izobraževanja na EPF in se na ta način najbolje y vključevanje študentov/delavcev v aplikativne razvojne približamo potrebam okolja. Tako predstavlja StS EPF dvosmerni projekte; 131 y vključevanje strokovnjakov iz prakse v pedagoški proces območne službe Maribor, Zavod RS za zaposlovanje), mag. (formalne in neformalne oblike izobraževanja); Matjaž Merkan (predsednik uprave Telekom Slovenije d.d.), y informiranje o razpisanih štipendijah; mag. Aleš Mikeln (predsednik uprave, Vzajemna d.d.), mag. y pomoč gospodarstva pri vzpostavitvi »borze kadrov«; Alan Perc (direktor, Energetika Maribor d.o.o.), mag. Andrej y informiranje o možnostih zaposlovanja in sodelovanja s Plos (predsednik uprave, Sparkasse d.d.), mag. Aleksandra Kariernim centrom; Podgornik (direktorica, Štajerska gospodarska zbornica), Matej y sodelovanje pri samoevalvacijskih poročilih EPF s svojimi Potokar (namestnik izvršnega direktorja, Cosylab d.d.), mag. ugotovitvami; Maja Tomanič Vidovič (direktorica slovenskega podjetniškega y ambasadorstvo EPF v domačem in mednarodnem okolju; sklada), mag. Jure Verhovnik (direktor, AREV d.o.o.), mag. Dušan y prizadevanje pri oblikovanju Sklada za financiranje Zorko (predsednik uprave 2TDK d.o.o.). raziskovalnih projektov v okviru EPF; y vzpostavitev medsebojnega pretoka znanja in kapitala z V aktualnem mandatu se je StS EPF sestajal v povprečju gospodarstvom; vsaj dvakrat letno, aktivno sodeloval pri pridobitvi in obnovi y nudenje finančne podpore za projekte v okviru EPF ipd. mednarodnih akreditacij, aktivno podpiral vrsto projektov (podelitev diplom, Ali si iz pravega testa?, Top 10 študentov Tako je Senat EPF maja 2017 potrdil večino članov StS EPF, EPF, oblikovanje tematik neformalnih izobraževanj ipd.) ter in sicer (po abecednem vrstnem redu): mag. Božo Emeršič v skladu z začrtanimi cilji EPF in StS EPF skrbel za povečanje (sekretar na Ministrstvu za finance RS), Tadej Gosak (glavni prisotnosti in vpliva fakultete v domačem in mednarodnem izvršni direktor, TITUS d.o.o.), Uroš Hakl (predsednik uprave, ČZP okolju. Ker je prostora za razvoj aktivnosti in sodelovanja s StS Večer d.d.), Bojan Horvat (direktor, Energija plus d.o.o.), dr. Igor EPF še veliko, verjamemo, da bo dosedanja dobra praksa in Hustič (predsednik uprave Tovarne olja Gea d.d.), mag. Anton sodelovanje vzpodbudila še bogatejše sodelovanje z namenom Zvonko Kink (član uprave, Revoz d.d.), Mateja Kreže (direktorica izboljšanja kvalitete vsem deležnikom. 132 alumni 133 alumni 134 IGOR HUSTIČ “Odločitev za študij ekonomije ni bila rezultat izbire med alternativami, Direktor podjetja Tovarna olja Gea d. d. temveč odločitev brez alternative.” Uvodoma naj omenim, da sem bil izredno počaščen in prijetno Danes ugotavljam, da je bila odločitev dobra. Celovito gledano, presenečen ob prejeti pobudi, da strnem nekaj kratkih misli mi je študij omogočil izpolnitev predstav o svoji poklicni poti. ob 60. obletnici obstoja Ekonomsko-poslovne fakultete v S kakovostjo študija na dodiplomski in podiplomski stopnji, Mariboru. Prepričan sem, da smo vsi bivši študentje kakor tudi kakor tudi s kakovostjo odnosa na relaciji študent-profesor, bivši zaposleni, skupaj s sedanjimi študenti izjemno ponosni na sem bil izredno zadovoljen. S perspektive današnjega dne in ta jubilej. Nedvomno pa je na obletnico še posebej ponosen ves vsesplošnih sprememb v poslovnem in širšem okolju pa je akademski zbor, ki je temeljni porok za kakovostno razvojno-nenehno dodatno izobraževanje nujnost oz. imperativ. raziskovalno in znanstveno delo. Spomini na študentska leta so seveda prijetni, tako kot verjetno Že kot zgodnjega srednješolca me je ekonomija kot veda začela pri večini študentov takratnega časa. V današnjem času je navduševati, tako da odločitev za študij ekonomije ni bil rezultat močno viden napredek v odnosu študent-profesor, ki pa je bil v izbire med alternativami, temveč odločitev brez alternative. mojem času študija nekoliko bolj formaliziran. Izbira študija na EPF Maribor (takrat VEKŠ) in ne na EF Ljubljana Osebno menim, da bi na EPF morali vzdrževati visoko raven je bila posledica pregovornega t. i. lokalnega patriotizma in ne kakovosti študija (mogoče takšno kot je bila pred uveljavitvijo temeljitejšega oz. analitičnega razmisleka. Bolonjskega načina) in seveda primerno raven zahtevnosti po znanju. Oboje omogoča posamezniku konkurenčen vstop na zaposlitveni trg in njegovo diferenciacijo od študentov drugih izobraževalnih ustanov, sami fakulteti pa primeren ugled. Kot diplomant EPF sem na svoji 27 letni poklicni poti deloval v sedmih nadzornih svetih gospodarskih družb in štirih upravah, opravljal tri funkcije prokurista in vrste svetovalnih aktivnosti v raznih gospodarskih družbah. Ves ta čas sem tvorno ohranjal stike s fakulteto bodisi z bivšimi profesorji bodisi z delovanjem v Strateškem svetu EPF. Ohranjam tudi stike z bivšimi sošolci, kar je zagotovo tudi posledica združevalne moči in kakovostnega odprtega delovanja fakultete. EPF je v letu 2018 dodatno pridobila še AACSB akreditacijo, ki za vse zaposlene na fakulteti pomeni dodatno obvezo in izziv za nadaljnje kakovostno znanstveno raziskovalno delo in krepitev njenega ugleda. Kakovostno izvajanje študija ter proaktiven odnos do študentov sta, po mojem mnenju, dovolj velika poroka za veliko število vpisanih in zadovoljnih študentov. Želim si, da bi pretekle in sedanje generacije študentov tvorno sodelovale pri ohranjanju ugleda fakultete. Tudi sam se bom za uresničitev tega cilja trudil po svojih najboljših močeh. 135 TADEJ GOSAK Direktor skupine Titus d. o. o. Odločitev za študij ekonomije se je pri meni oblikovala že tekom obiskovanja Srednje ekonomske šole Maribor in je bila sprva nadaljevanje obstoječe smeri izobraževanja. Še posebej blizu mi je bil marketing, ki sem ga izbral na dodiplomskem in podiplomskem študiju Poslovodenja in organiziranja, MBA. V letih študija sem poleg strokovnih znanj, veliko znanja in življenjskih napotkov dobil tudi od profesorjev. Ti so se pri svojem delu s študenti trudili, da ob zaključku študija nismo postali le strokovnjaki, temveč v osnovi odgovorni in etični ljudje. Še posebej sem hvaležen obema mentorjema, dr. Francu Lorbeku in dr. Dušanu Radonjiču, za ves trud in skrb pri pripravi diplomskega in magistrskega dela. Moja študijska izkušnja je, da je študijski program omogočal veliko širino ekonomskih znanj ter hkrati možnost poglobljenega študija, izkušnja prve zaposlitve pa je pokazala pomankanje praktičnih znanj. Menim, da je še premalo povezovanja med gospodarstvom in fakulteto, ki bi koristilo vsem trem deležnikom: podjetjem, ki bi v kolektiv prinašala svež pogled mladih in nove ideje ter navezovala stike s potencialnimi kadri; fakulteti, ki bi imela bolj neposreden stik s sodobno poslovno prakso in izzivi, s katerimi se soočajo podjetja; in nenazadnje študentom, ki bi s praktičnimi izkušnjami bogatili svoje znanje in prav tako spoznavali priložnosti za kasnejšo zaposlitev. “V teh letih sem poleg strokovnih znanj Poslovno pot sem leta 1998 pričel v koncernu Henkel, kot veliko znanja in življenjskih napotkov dobil pripravnik v prodajni službi. Podjetje je znano po sistematičnem tudi od profesorjev.” razvoju zaposlenih in omogočanju kariernega napredovanja. Po petih letih dela sem kot direktor prodaje prevzel prvo vodstveno pozicijo. Leta 2006 sem se pridružil ameriški multinacionalki izvozimo na več kot 60 trgov po vsem svetu. Titus Europe Ecolab, v kateri sem deloval kot divizijski manager, divizijski spada v skupino Titus Group. manager za skupino držav in nato še kot direktor družbe Ecolab d.o.o. Leta 2013 sem prevzel vodenje družbe Paloma d.d. in Fakulteti in profesorjem želim vse dobro in verjamem, da boste kot krizni manager uspešno poslovno, kadrovsko in finančno tudi v bodoče uspešno opravljali svoje poslanstvo ter skrbeli prestrukturiral podjetje ter ob izboljšanju poslovnih rezultatov za razvoj mladih v strokovne, odgovorne in etične državljane še uspešno izpeljal postopek dokapitalizacije družbe. Leta Slovenije in Evrope. Vsem sedanjim in bodočim študentom pa 2018 sem prevzel vodenje Titus Europe, ki zaposluje 750 sporočam Carpe Diem ... ljudi ter ustvari 110 milijonov € prihodkov letno. Naše izdelke 136 BOŠTJAN SKALAR “Čeprav sem Ljubljančan sem izbral študij na EPF v Mariboru zaradi Izvršni direktor svetovnega zdruŽenja agencij pridobitve uporabnih znanj”. za investicije in promocijo WAIPA Na začetku lahko povem, da je moje življenje tako ali drugače sem ugotovil, da mi manjkajo ekonomska znanja, ki sem jih prežeto z uporabo ekonomije. V dijaških in študentskih časih je potreboval, da bi lahko razvil svojo karierno vizijo, ki sem jo jasno bilo to akviziterstvo in sejemska prodaja, kjer sem razvijal svojo začrtal že v času študija in je predvidevala karierni vzpon v smislu podjetniško žilico. V poslovni karieri pa se na nek način vse vrti okoli zasedanja vodstvenih funkcij v mednarodnem okolju na področju prodaje, razvoja novih trgov v sklopu mednarodnega poslovanja, marketinga. preko gospodarske diplomacije, do promocije izvoza in Slovenije kot privlačne destinacije za neposredne tuje investicije, pa vse Ko sem se odločal kje naj nadaljujem svoj študij ob delu, je bil do današnjih dni, ko poizkušam na svetovnem nivoju koordinirati glavni razlog zakaj sem izbral prav EPF in ne morda EF Univerze področje promocije neposrednih tujih investicij. v Ljubljani kjer sem prebival, dejstvo, da je bil študij bistveno bolj praktičen in je omogočal pridobitev uporabnih znanj, ki sem jih Skladno z napisanim vsekakor ocenjujem, da je bila odločitev za lahko takoj uporabil pri vsakdanjem delu. Opažal sem in še vedno študij ekonomije pravilna. Treba je omeniti, da sem najprej končal opažam, da fakultete premalo pozornosti namenjajo praktičnim višješolski študij kadrovskega managementa na Fakulteti za znanjem, kot je to praksa v tujini. organizacijske vede v Kranju, ki je del Univerze v Mariboru. Ko sem začel delati v realnem poslovnem svetu Iz tega izhaja tudi zanimiva anekdota iz študija na EPF, ki mislim da veliko pove o tem kako je fakulteta prepoznala pomembnost podajanja praktičnih znanj, predvsem pa v tistih časih “dovoljevala” svojim profesorjem, da so bolj fleksibilni in posegajo po bolj nekonvencionalnih metodah poučevanja. Naneslo je, da sem bil cel teden na službeni poti in da se žal nisem imel časa pripravljati za ustni izpit, ki je sledil naslednji dan po vrnitvi s poti. To sem profesorju tudi izrecno povedal pred začetkom izpita in v zameno predlagal, da na konkretnem primeru iz službe opredelim in zagovarjam določeno rešitev dotičnega problema, po principu obravnavane teoretične učne snovi. Kdor jezika špara kruha strada pravijo in ker jezika nisem šparal se mi je to obrestovalo. Profesor se je namreč strinjal in njegovo vprašanje sem obravnaval skozi konkreten primer in uspešno zaključil ustni izpit. Menim, da mi je študij dal dovolj osnov, ki sem jih lahko vzporedno povezoval s prakso. Predvsem se mi zdi pomembno, da mlade ljudi naučimo samostojnosti, da bodo sposobni sami poiskati ustrezne rešitve za probleme s katerimi se bodo srečevali na poslovni in tudi življenjski poti. Vesel sem, da sem diplomant Ekonomsko-poslovne fakultete. Le tako naprej in vedno imejte v mislih uporabna in praktična znanja, ki jih mladi potrebujejo za uspešno soočanje v poslovnem in osebnem življenju. 137 KARMEN DARVAŠ Direktorica podjetja Finančna hiša d.o.o. Za univerzitetni študij ekonomije, smer marketing, sem se odločila, ker sem si želela, da bo moj poklic poln dinamike in kreativnega razmišljanja. Izkazalo se je, da mi je bil študij pisan na kožo. Magistrirala sem iz managementa človeških virov in leta 2004 ustanovila podjetje FINANČNA HIŠA d.o.o. Podjetje sem pripeljala v sam vrh poslovne odličnosti, zadnjih nekaj let je ocenjeno z zlato boniteto, leta 2019 pa spadamo med zgolj 1,5 % vseh podjetij v Sloveniji, ki so ocenjeni s platinasto bonitetno odličnostjo. Podjetje se je pred leti uvrstilo tudi na seznam najhitreje rastočih podjetij v naši državi. Študiju ekonomije bi dodala veliko več obvezne prakse v podjetjih, da bi bili študentje po končanem študiju privlačnejši kader. Študentom svetujem, da poleg študija nabirajo izkušnje v gospodarstvu, da pravočasno ugotovijo kaj si zares želijo početi in da bodo njihove diplomske ter magistrske naloge obogatene z raziskavami v praksi. Po končanem študiju bodo tako bolj zanimivi za bodoče delodajalce. Posvojiš jo, postane tvoja. Najbolj se spomnim strogih Vsem študentom ekonomije želim, da bi bili na Ekonomsko- profesorjev, a vendar pravičnih in objektivnih. Takšne sem poslovno fakulteto tako ponosni, kakor sem tudi sama. najbolj spoštovala in cenila. Še danes, ko zasledim kakšno knjigo, katere avtor je moj bivši profesor ali koga uzrem na televiziji, vzkliknem: »Glej, to pa je bil moj profesor.« Moj moto se glasi: »Work hard, play hard« in je veljal za študijska leta “Vsem študentom ekonomije želim, da bi bili na kakor tudi danes. Zato želim vsem študentom, da ko študirate, Ekonomsko-poslovno fakulteto tako ponosni, da študirate z veliko žlico in ste predani, a v prostem času na kakor sem tudi sama”. polno sprostite svojo razigranost in norčavost. Življenje čaka na vas! Zajemite ga s polno žlico! 138 “Za uspešen študij se mi zdi pomembno MAJA TOMANIČ VIDOVIČ predvsem to, da študirate s srcem, da ne zapravljate časa za nekaj, kar vas ne Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada zanima.” Nikoli pred študijem si nisem predstavljala, da bom študirala izbrali takrat novo smer študija Management malih in srednje ekonomijo. Videla sem se kot zdravnica ali zaposlena v bolj velikih podjetij. Študij je bil del evropskega projekta Tempus naravoslovnih vodah, kar ni bilo nič posebnega, saj sem in povezan z ostalimi fakultetami iz Švedske in Belgije. Bil je obiskovala II. gimnazijo v Mariboru, ki je veljala za naravoslovno popolnoma drugače zasnovan, veliko profesorjev je bilo iz usmerjeno šolo … In ko se je srednja šola zaključila, sem jaz še tujine, poleg študija smo v tretjem in četrtem letniku študenti kar vztrajala pri naravoslovju, čeprav mi je življenje samo na dvakrat tedensko obiskovali tudi mentorska podjetja in tam pot prinašalo vedno bolj družboslovno usmerjene dogodke, v pridobivali praktična znanja. katerih sem bila dobra. In potem sem se v zadnjem trenutku zavedala, da kot študentka kemije v Ljubljani ne bom več Nikoli ne bom pozabila skupnih družabnih večerov, ki jih je sodelovala v nobenem od svojih že začetih projektov, da ne organiziral moj takratni najboljši profesor, danes pa dober bom več delala kot novinarka, da ne bom več uspela organizirati kolega, prof. dr. Miroslav Rebernik, ko smo se dobili skupaj različnih projektov s kolegi … Zato sem izkoristila zadnji možni s sošolci, profesorji in direktorji mentorskih podjetij in ob rok in se vpisala na Ekonomsko-poslovno fakulteto, ker sem študijskih navezali še malo bolj prijateljske stike. Ja, bili smo bila prepričana, da je projektno delo, organizacija, povezovanje, kot ena velika povezana družina in kar nekaj stikov je ostalo še pripravljanje novih programov in vse podobno del ekonomije. do danes. In imela sem prav. Za zaključek študija smo nekaj dni preživeli tudi na izmenjavi na Tudi v času študija me je vodila tista posebna želja po novem, naših tako imenovanih ”pobratenih” fakultetah na Švedskem zato ne preseneča, da sem bila med tistimi študenti, ki so in v Belgiji, sodelovali na njihovih predavanjih, se srečali z njihovimi profesorji in naredili primerjavo z našimi izkušnjami. Super smo se imeli. Prav to povezovanje z realnim gospodarstvom, redno delo in obiskovanje mentorskih podjetij, sodelovanje v konkretnih projektih, je po mojem mnenju za uspešno zaključevanje študija ekonomije in za uspešno vključevanje v realno delo po diplomi ključnega pomena Osebno imam tudi preko svoje trenutne zaposlitve kot direktorica Slovenskega podjetniškega sklada še ogromno stikov z EPF-om, še posebej s prof. Rebernikom in njegovo ekipo, kot tudi z Inštitutom za raziskovanje podjetništva IRP in Tovarno podjemov, s katerima sodelujemo pri nekaterih pomembnih programih za razvoj in spodbujanje start up eko sistema v Sloveniji in za spodbujanje start up podjetij. Za uspešen študij se mi zdi pomembno predvsem to, da študirate s srcem, da ne zapravljate časa za nekaj, kar vas ne zanima. Vsak uspešen podjetnik vam bo dejal, da si lahko uspešen le, če delaš z veseljem in strastjo. Tako kot v življenju tudi v poslu ni uspeha brez strasti. Seveda je na vsaki poti do uspeha veliko ovir, ovinkov in napačnih smeri, a z vztrajnostjo in strastjo se daleč pride. S študijem ni nič drugače. To je vaš večletni partner, ki vas bo popeljal v prihodnje življenje, zato izberite pravilno in ga ustrezno negujte. Uspeh ne bo izostal. 139 LIDIJA PLIBERŠEK Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor d.d., predsednica združenja evropsko pomembnih pokopališč V množici sodobnih izrazov, ki preplavljajo splet in predstavljajo vsak svojo novo vrhunsko rešitev za uspeh podjetja, pogosto zasledimo misel, da šole ne pripravljajo mladih na službo. Ob tem se neizogibno vedno znova spomnim študentskih časov, ko smo ob teh besedah zaskrbljeno zrli v lastno prihodnost. Mobilni digitalni svet, ki je spremenil medijsko podobo, je v času mojega študija obstajal le v domišljiji informatikov (se sliši nemogoče, pa vendarle ni tako daleč nazaj). Skoraj ničesar od današnjega navideznega okolja nas profesorji niso učili tekom našega študija. Ali to pomeni, da nas fakulteta ni pripravila za službo in karierne izzive? Pogled na uspehe našega podjetja govori drugače. Smo vodilni član mednarodne organizacije ASCE, ki je prejela nagrado “Uspehi nas, nekdanjih študentov EPF-a, očitno svetovne turistične organizacije za inovativni pristop v turizmu. temeljijo na poglobljenem znanju, v sposobnosti Prvi v Evropi, ki smo z mobilno aplikacijo ponudili neobičajno spoznavanja in povezovanja teorij, ki bodo vedno storitev turističnega vodenja po pokopališčih in na ta način uporabne v praksi.” širši javnosti predstavili pokopališča kot del kulturne dediščine mesta. Digitalne storitve našim uporabnikom omogočajo, da postanejo del poslovnega procesa, izbirajo storitve ter v izredno spoznavanja in povezovanja teorij, ki bodo vedno uporabne občutljivem procesu sooblikujejo storitve. V Pogrebnem v praksi. Konceptov, ki po več desetletjih preverjeno ponujajo podjetju Maribor vodimo lasten razvoj in hkrati razvoj celotne odgovore na vsakdanja ekonomska vprašanja. Metod, ki so v panoge v Evropi. današnjem poslovnem svetu, sicer prikrite z novimi imeni, še Uspehi nas, nekdanjih študentov “EPF-a” očitno temeljijo vedno sodobne. na nekem drugem, bolj poglobljenem znanju. V sposobnosti 140 BOŠTJAN GORJUP “Trenutno stojimo pred novimi razvojnimi Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije izzivi in prepričan sem, da bodo tudi naslednje generacije diplomantov pisale številne uspešne zgodbe za razvoj Slovenije.” Z ekonomijo se srečujemo vse življenje, preko otroške igre, bil sestavljen iz ekonomije in strojništva, kar je odlično zajelo izbire poklica, pa do takrat, ko se je potrebno osamosvojiti moje interese in se izkazalo za najboljšo odločitev. Prav ta ter se znajti v svetu odraslih v odnosu do države in družbe. kombinacija vsebin, pa še iz časa študentskih dni pomeni, da s Poleg tega, da je ekonomija zagotovo uporabna, bi lahko rekli seboj vedno nosim tako suknjič kot delovne čevlje. Na poslovno tudi, da je zelo zanimiva. Študij ekonomije zahteva predvsem pot sem se pripravljal že med študijem skozi projektno delo, veliko analitskih sposobnosti, pa tudi ambicioznosti, ki se v kar je pripomoglo tako k osebnostnemu kot tudi kariernemu praksi kažejo v sposobnosti sprejemanja odločitev in reševanja razvoju. Trdno verjamem v to, da od študija dobiš to, kar vanj poslovnih problemov. Po 13 letih opravljanja vodilnih funkcij v vložiš. Enako velja za čisto vsako situacijo, toda študij je verjetno koncernu BOSCH ocenjujem, da je bila izbira fakultete pravilna. eden od prvih večjih mejnikov v življenju, kjer to zagotovo Študijski program, ki sem ga obiskoval, je velja. Na študij imam lepe spomine in nanj gledam ne le kot na čas za učenje teorije - gre za obdobje, ki je prineslo številne nove izzive in priložnosti, spoznavanje novih ljudi, učenje reševanja zahtevnih in zanimivih situacij. Za vsakdanje delo pa se zagotovo obogatiš z različnimi praktičnimi izkušnjami. Izobraževanje ni končen proces. Ne začne se z zvoncem na prvi šolski uri v osnovni šoli in konča s počitnicami ali diplomo ob zaključku študija. Je proces, ki traja celo življenje. Izobraževati se moramo z vrednotenjem in osredotočiti se na razmišljanje in učenje, ne pa na memoriranje. Projekti, praksa in preizkusi zagotavljajo resnično učenje – če se učimo veščin in konceptov, ki jih potrebujemo za nekaj, kar nam je pomembno, to pomeni, da si jih bomo zapomnili. Ključno je tudi, da bodoče diplomante spodbujamo k sodelovanju in timskemu delu. Študenti, ki sodelujejo, bodo izvedeli več, uživali v učenju in sprejemali nove izzive. V obdobju 60 let se je Slovenija soočila z izjemno heterogenimi problemi in izzivi, pri razreševanju katerih je bila vloga diplomantov Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru izjemno pomembna. Trenutno stojimo pred novimi razvojnimi izzivi in prepričani smo, da bo tudi naslednja generacija diplomantov pisala številne uspešne zgodbe za razvoj Slovenije. Čestitke. 141 VALERIJA GLAVAČ Direktorica podjetja MOL Slovenija d. o. o. Študijskih let se še dandanes spominjam z velikim veseljem. Pot me je iz rodnega Prekmurja vodila v Maribor, v družbo novih sošolcev in prijateljev. Priznam, da so se tudi najboljše zabave odvijale prav tam in da je to obdobje, ko sem postala velika ljubiteljica kave. Od nekdaj so mi bile blizu tudi številke. Na fakulteti sem uživala pri predmetih in dali so mi ogromno znanja, brez katerega si ne predstavljam svojega vsakdana. Kariero sem kot pripravnica začela v finančnem oddelku takoj po študiju, in sicer v podjetju MOL Slovenija, ki je bilo takrat na začetku razvoja in ni imelo še niti enega bencinskega servisa v Sloveniji. Zdaj sem že 10 let direktorica tega podjetja, ki je v tem času svojo mrežo povečalo na 48 bencinskih servisov po vsej Sloveniji in združuje izjemno ekipo talentiranih sodelavcev. No, prav sodelavci se pogosto pošalijo, da mi ne uide nobena številka. Izkušnje so vsekakor ključne za uspeh, ampak zagotovo lahko rečem, da mi je študij dal trdno osnovo za mojo poslovno pot. “Šest desetletij Ekonomsko Poslovne Šest desetletij Ekonomsko–poslovne fakultete Univerze fakultete je dalo veliko generacijam v Mariboru! Iskrene čestitke in pohvale vsem sodelavkam študentov čudovito in neprecenljivo in sodelavcem fakultete, ki so v bogati zgodovini ustanove popotnico za življenje – znanje” generacije in generacije študentov učili, spodbujali, opolnomočili in dali čudovito ter neprecenljivo popotnico za življenje – znanje! 142 Andrej PLOS Predsednik uprave Banke Sparkasse d. d. V obdobju pripravništva sem imel občutek, da me med študijem »Pridobljeno znanje na fakulteti je zelo dobra osnova za niso veliko naučili. Čez čas pa sem začel aplikativno spoznavati nadaljnjo kariero, kjer pa se učna pot še zdaleč ne konča.« uporabno vrednost pridobljenih znanj. V tem obdobju je verjetno šlo za »šok« v prehodu iz učnega programa v realno delo, kjer sodelavci, z redkimi izjemami, niso imeli pedagoških Že osnovnošolska in srednješolska leta so mi pokazala, da ali mentorskih veščin. Imel pa sem srečo, da tisti, ki so me zanima družboslovje, predvsem zgodovina, filozofija, omenjene veščine le imeli, dopuščali napake in me spodbujali sociologija … Odločitev za ekonomijo je bila spontana, a k iskanju rešitev. vsekakor je ne obžalujem. Spomini na sošolce in študij so lepi, glede druženja verjetno najbolj »noro« obdobje. Pri študiju pa bi dejal, zahtevni profesorji, a v celoti gledano korektni pri pedagoškem delu in ocenjevanju … Lahko bi rekel »tough but fair«. Vsekakor je dobro pridobiti praktično izkušnjo z nekaj mesečnim delom v kakšnem podjetju. Pri omenjeni praksi je smiselno primerjati pridobljeno znanje s praktičnimi primeri. Iz neznanega razloga sem imel velik strah pred izpitom Metode optimiranja pri profesorju Mešku. Izpit sem opravil, a se spomnim, da sem še nekaj mesecev po opravljenem izpitu pogledoval v index, če sem izpit res opravil. Poslovna pot me je vodila v bančništvo kjer sem po 26 letih še sedaj. Začel sem kot pripravnik v oddelku deviznega trgovanja na Novi KBM. Danes sem predsednik uprave Banke Sparkasse. Poudaril bi, da je bilo tudi v tem obdobju pomembno pridobivati nova znanja, ki so bila specialistično usmerjena v bančništvo. Stike imam še s številnimi sošolci, z nekaterimi poslovno, z drugimi osebno. V bančništvu se srečujemo z različnimi deli ekonomije in glede na velikost Slovenije je velika verjetnost, da se prej ali slej srečamo. Čestitam za obletnico in s hvaležnostjo zrem nazaj na obdobje študija. Nasvet dam težko, menim, da ima fakulteta ljudi, ki ga lahko dajo prej meni. Morda le misel, da je pridobljeno znanje na fakulteti zelo dobra osnova za nadaljnjo kariero, kjer pa se učna pot ne konča. Okolje v katerem živimo se nenehno spreminja, vsled novih digitalnih tehnologij danes še hitreje kot pred dvajsetimi leti. 143 DAVID KASTELIC Predsednik uprave Zavarovalnice Sava d. d. Kosem kot tehnik, diplomiral na Fakulteti za strojništvo UM, sem zelo hitro spoznal, da je ob razvoju tehnike potrebno tudi veliko znanja iz ekonomije. Še tako dober izdelek lahko razviješ, pa vendar, če ga ne znaš prodati ali se z njim podati v svet ekonomije, lahko imaš velik problem. Prav to razmišljanje me je prisililo k nadaljevanju in končanju magistrskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki mi študirajo ali so doštudirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti – je ob ekonomskem načinu razmišljanja dal tudi nekaj več, dal »Bodite kot nogometno moštvo, bodite del ekipe zmagovalcev, mi je znanje in možnosti, da sem povezal tehniko in ekonomijo saj so v današnjih časih prav ekipe tiste, ki zmagujejo.« ter tako dobil širok spekter znanja in izkušenj, ki jih že vrsto let uporabljam pri vsakdanjem delu. “Vsem, ki ste ali boste doštudirali na Ekonomsko– V času študijskih let pa me je življenje naučilo še nečesa, to poslovni fakulteti toplo polagam na srce, bodite del je samostojnosti, sobivanja in s pomočjo ekipnih nalog in ekipe zmagovalcev, saj so v današnjih časih prav projektov predvsem ekipnega dela in ekipnega duha. To mi pri ekipe tiste, ki zmagujejo.” delu predsednika uprave ene največjih zavarovalnic v regiji sedaj neizmerno pomaga. Za sodelovanje z več kot tisoč sodelavci je prav timsko delo tisto, ki je najbolj pomembno, saj je potrebno uskladiti tisoč idej in vsaj toliko želja. Zato polagam vsem, ki 144 Marko LukiĆ »Fakulteti želim, da bi se čimbolj uspešno odzivala na izzive časa, solastnik in direktor Lumar IG d.o.o. digitalizacije in hitro spreminjajočega se poslovnega okolja«. Za študij ekonomije sem se odločil, ker me je na eni strani obveznosti. Pri tem bi še posebej izpostavil gospo Marjano področje zanimalo, po drugi strani pa mi je fakulteta, kot Tiršek, ki je velikokrat skrbela za komunikacijo s profesorji in mi vrhunskemu športniku, omogočala najboljše pogoje, da sem tako zelo pomagala pri usklajevanju aktivnosti. lahko uskladil študij in vrhunski šport. Omenjeno je pretehtalo, ko sem se odločal med študijem ekonomije in DIFOM. Od mojega študija je minilo že veliko časa, zato bi težko dal izhodišča za spremembe ali izboljšave študija. V času Z odločitvijo za študij ekonomije sem zelo zadovoljen, saj sem svojega študija bi si zagotovo želel večjo povezanost z realnim dobil potrebna izhodiščna znanja, ki so mi pri delu zagotovo poslovnim okoljem, kjer bi lahko preživel recimo dva meseca in pomagala. Vsekakor pa je, tako kot pri vsaki stvari, pomemben pridobljena študijska znanja preveril v praksi. Vsa ta spoznanja osebni interes, želja po napredovanju ter stalnem preverjanju bi pa lahko nato prenesel in uporabil v študijskem procesu. tega, kar si med študijem pridobil in kaj se v realnem poslovnem svetu dogaja. Temelji, ki sem jih pridobil na fakulteti Prav tako je bilo v mojem študijskem obdobju kar nekaj so zagotovo bili dobri. predmetov, ki so bilo recimo ostanek prejšnjega režima in so bili tratenje česa. Pri oblikovanju programov bi zato bilo smiselno Spomini na sošolce, druženje in profesorje se v veliki meri upoštevati “manj je več”. Se pravi, da bi bilo manj različnih nanašajo na slednje. Zaradi svojega športnega udejstvovanja predmetov in izpitov ter bi se tisti obdelali bolj poglobljeno in sem velik del študija preživel na potovanjih in manj na fakulteti. v povezavi s prakso. Zaključek študija je sovpadal z zaključkom Prav zato sem imel več srečanj s profesorji, ki so mi takrat moje športne kariere in takrat sem se zaposlil v družinskem omogočili, da sem lahko uskladil svoje športne in študijske podjetju Lumar. Skozi celoten proces sem napredoval od prodajnika, do vodje prodaje in marketinga, do direktorja družbe. To še danes počnem z izredno velikim veseljem. Fakulteti želim, da vztraja naprej. Da bi se čim bolj uspešno odzivala na izzive časa, digitalizacije in hitro spreminjajočega se poslovnega okolja. Z zavedanjem, da je po eni strani znanje temelj, ki pa ga je po drugi strani potrebno v tem hitrem svetu nenehno preverjati in nadgrajevati. Temu se morajo znati prilagajati tudi profesorji. V današnji digitalni dobi namreč ne velja več, da bi tisti z znanjem obvladovali svet, saj lahko danes študent že po nekaj stavkih »pogoogla« celotno tematiko in ve »več« od profesorja. Mladim danes manjkajo izkušnje. Prenosu izkušenj, ki se jih nikoli ne da predvideti, in so vedno zelo kompleksne, bi bilo potrebno dati tekom študijskega procesa več pozornosti. Kot rečeno pomeni imeti znanje danes nekaj povsem drugega kot takrat, ko sem študiral jaz ali profesorji. Zato je potrebno mladim prisluhniti, saj ni zastonj stari rek, pa naj nam odgovarja ali ne, »Mladi imajo vedno prav«, saj so oni realnost tega časa in naša prihodnost. 145 TONI BALAŽIČ Predsednik uprave Panvita d.d. Za študij ekonomije sem se odločil že konec osnovne šole. Moj življenjski cilj je bil jasen že takrat – biti poslovnež. Saj ne, da bi to bila moja prva želja, saj sem tudi jaz imel otroške epizode sanj o tem, da bom zdravnik, astronavt in arhitekt. Pot do EPF-a me ni vodila prek srednje ekonomske šole, kot je to mnoge moje sošolke in sošolce, temveč preko II. gimnazije. Ko sem tam že v prvem letniku govoril, da grem študirat ekonomijo, so me sošolci čudno gledali. Želje mojih takratnih sotrpinov so bile bolj v smeri medicine, biologije, fizike, prava. Ampak nikoli mi ni bilo žal, da sem izbral takšno pot, saj je prav EPF bil prva stopnica k doseganju mojih življenjskih ciljev. EPF je v začetku 90-ih slovela kot fakulteta, ki je stavila na menim, da bi se EPF moral v prihodnosti še bolj osredotočiti na praktična znanja. Zato sem se tudi odločil za študij na tej ta področja. Da bo EPF rdeča nit našega poslovnega življenja. fakulteti. V veliki meri je šola uresničila moja pričakovanja, tako z vidika znanja, predvsem pa zaradi odprtega odnosa, ki so ga že takrat gojili mnogi profesorji. Dialog in aktivna participacija je bilo nekaj, na kar je šola stavila že takrat. Seveda pa ti tudi najboljša šola ne more dati vsega znanja, zato sem se aktivno izobraževal iz poslovnih ved tudi kasneje, tako doma kot tudi “V veliki meri je šola uresničila moja pričakovanja, tako z v tujini. In takrat sem tudi spoznal, da uspešne poslovne šole vidika znanja kot tudi odprtega odnosa s profesorji.” v tujini še več gradijo na prenosu dobrih praks in odnosu z gospodarstveniki, predvsem pa, da se odnos fakultete in študenta ne konča s predajo diplome, temveč se nadaljuje skozi alumni klube in »executive education« programe. In 146 priloge 147 priloge 148 SEZNAM DOKTORJEV ZNANOSTI Mejak Miran Model mednarodnega trženja v odnosih z deželami v razvoju Kuhanec Franjo Programska i organizacijsko tehnička obilježja tekućeg izvještavanja u sustavu upravljačkog informacijskog sustava organizacije udruženog rada Ozretič Branko Politika organizacije udruženog rada u samofinanciranju reprodukcije sredstava za rad Pšunder Mirko Družbeno usmerjanje stanovanjske gradnje s posebnim ozirom na oblikovanje cen Senčar Peter Teoretična izhodišča strategije samoupravnih organizacij združenega dela Pavlič Ivan Problematika merjenja produktivnosti dela v organizacijah združenega dela javnega cestnega tovornega transporta SR Slovenije Belak Janko Upravljanje velikih poslovnih sistemov s poudarkom na informacijskem sistemu za upravljanje železniškega gospodarstva Kavkler Ivan Optimiranje procesov z upoštevanjem nepojasnjenih vplivov Marn Ferdinand Ocenjevanje uporabnosti in koristnosti modelov Livio Rajko Povezovanje železarstva SFRJ Kavčič Slavka Dohodek iz izjemnih ugodnosti, dosežen s prodajo in z udeležbo v skupaj ustvarjenem dohodku in njegovo računovodsko merjenje Pernek Franc Varstvo potrošnika z vidika marketinga in prava Simoneti Rino Modeli samoupravne operacionalizacije ekonomskih odnosov s tujino Špindler Jože Organiziranje dela proizvodnih organizacij združenega dela v izrednih okoliščinah Ilić Stanko Uticaj zadovoljavanja fiktivnih potreba na odnos proizvodnje i lične potrošnje i efekti uticaja Gregurec Slavko Determinante investicione politike i modeli njenog izvođenja u samoupravnoj organizaciji udruženog rada Kržičnik Ermin Konfliktnost ciljev v sistemu družbenega planiranja Kokotec-Novak Majda Računovodska zasnova načrtovanja in nadziranja trenutne plačilne sposobnosti tozd Filipič Drago Denarni trg in mehanizem denarno - kreditnega uravnavanja Zagožen Jože Integriteta sestavljenih poslovnih sistemov v samoupravnem socializmu Bizjak Franc Optimiranje komunalnih sistemov kot prispevek racionalni izgradnji mest Kovačič Martin Vloga in oblikovanje marketinga v nabavni politiki trgovinskih organizacij pri povezovanju s proizvodnjo Lorbek Franc Strategija mednarodnega trženjskega komuniciranja v samoupravnem socialističnem gospodarstvu Tavčar Mitja Sistem politike reprodukcijskega trženja v domačem in mednarodnem poslovanju organizacij 149 Drnovšek Janez Vpliv svetovne dolžniške krize in pogojev mednarodnega denarnega sklada na jugoslovanski denarno-kreditni sistem Strašek Sebastijan Sodobni vidiki cenovne konkurenčnosti izvoza Oblak Henrik Oblikovanje politike poslovne logistike z vidika marketinške zasnove in njene vključitve v medorganizacijske odnose poslovnega sistema Kesič-Kalina Blanka Teorijski i praktični logistički pristup organizacije luka Jugoslavije Avsec Dejan Finančne oblike družbenega pospeševanja ustvarjalnega (so)delovanja mnogih v socialistični samoupravni družbi Koletnik Franc Aplikacija ekonomike pri oblikovanju in uporabi računovodskih informacij Zbašnik Dušan Teoretični in aplikativni vidik mednarodnih finančnih informacij Marinko Janez Model vrednotenja postopnega transfera domače in tuje tehnologije za velike termoelektrarne Špilak Štefan Modeliranje v inovacije in poslovnost usmerjene organiziranosti velikega poslovnega sistema Žižmond Egon Posebnosti inflacije v Jugoslaviji Jurše Milan Zasnova banke trženjskih podatkov v mednarodnem naložbenem trženju Bobek Samo Računalniška podpora slabo strukturiranega odločanja Rebernik Miroslav Mezzoekonomska presoja inovativnosti poslovnega sistema Korošec Bojana Zavarovanje premoženja poslovnega sistema z vidika ekonomike poslovnega sistema Lesjak Dušan Uporaba informacijske tehnologije za doseganje konkurenčne prednosti poslovnega sistema Jakovljević Darinka Organizacijski aspekti inovativnog poslovanja poslovnih sistema Glogovšek Jože Denarno-kreditna politika in mehanizem reguliranja denarja v obtoku Ott Katarina Centralno bankarstvo u federativnim državama s posebnim osurtom na Jugoslavijo Vršec Milan Ekonomski in drugi vidiki ciljnega usmerjanja varnostnih dejavnosti v okviru politike podjetja Snoj Boris Storitve v menjalnih procesih in model primerjalne analize njihove kakovosti na primeru naravnih zdravilišč R Slovenije Rihtarič Mira Vrednotenje teorij razvoja in rasti s poudarkom na kvalitativni analizi Semolič Branko Integracija poslovnega in projektnega informacijskega sistema Bobek Vito Kompleksno napovedovanje učinkov vstopa narodnega gospodarstva v mednarodno ekonomsko integracijo Dubrovski Drago Konceptualna redefinicija kakovosti izdelka v mednarodnem trženju Tasič Matija Sodelovanje razvoja, raziskav in mednarodnega marketinga, kot faktor uvajanja inovativnega poslovanja v slovenska industrijska podjetja 150 Gabrijelčič Janez Organizacijski razvoj kot vir nevidnega kapitala sodobnega podjetja Natek Srečko Razvijanje managerskih informacijskih rešitev Uršič Duško Inoviranje podjetja kot poslovno-organizacijskega sistema Črčinovič Krofič Vlasta Plačilni sistem in njegove deviacije glede različnosti gospodarske strukture Kovač Jurij Uresničevanje strategije podjetij po projektnem načinu Završnik Bruno Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s poudarkom na swot analizi Bertoncelj Andrej Razvoj finančnega trga v republiki Sloveniji v prehodnem obdobju Miličič Maja Upravljanje informacijske infrastrukture kot dejavnik uspešnosti podjetja Markovič-Hribernik Tanja Fiskalni primanjkljaj in javni dolg kot instrumenta ekonomske politike (v republiki Sloveniji) Čuber Stanislav Organizirano spreminjanje rutinerske v inovativno kulturo podjetja in presoja tega podjetja Kajzer Alenka Trg dela in brezposelnost v Sloveniji Vodopivec Robert Dejavniki transportne politike v Sloveniji Borak Neven Denarne reforme v luči transformacije gospodarstev Bistričić Ante Organiziranje, vodenje in upravljanje s projekti z aspekta sodobnega informacijskega sistema v poslovnih bankah Tominc Polona Odsekoma linearne aproksimacije pri ocenjevanju prodajnih možnosti in njihova uporaba pri optimizaciji poslovanja Zorin Florjan Zagotavljanje pogojev za financiranje razvojnih projektov z izhodiščem v krizi poslovanja podjetja Trupac Igor Transport - dejavnik povezovanja Slovenije in evropske unije Čančer Vesna Simuliranje izvajanja okoljsko upravljanega poslovnega procesa z optimizacijskim modelom Knez-Riedl Jožica Objektivizacija presoje bonitete podjetja s pomočjo panožnih dejavnikov Iršič Matjaž Strategije nabavnega marketinga organizacije v razmerah razvitih oblik „marketinga povezav“ Močnik Dijana Soodvisnost specifičnosti premoženja in finančne strukture firme z vidika teorije transakcijskih stroškov Orbanić Josip Sistemi kakovosti v logistični gospodarski družbi, s posebnim ozirom na železniški transport Bučar Maja Tehnološko prestrukturiranje v državah v tranziciji z vidika informacijske tehnologije Ženko Zdenka Primerjalna analiza modelov vodenja podjetij Japonske, ZDA in Evrope (comparative analysis of management models in Japan, United states of America, and western Europe) Potočan Vojko Sistem standardnih odločitvenih procesov v podjetju 151 Duh Mojca Razvojne posebnosti družinskega podjetja Zasnova modela rasti majhnega gospodarstva: izvoz in gospodarska rast v Sloveniji Bekö Jani (Reconsideration of the growth pattern of a small economy: export and economic growth in Slovenia) Festić Mejra Monetarna politika za slovenijo: monetarno ali inflacijsko ciljanje? (The monetary policy for Slovenia: monetary or inflation targeting?) Logožar Klavdij Povezanost logističnih procesov in koncepta računalniško integrirane proizvodnje (cim) v proizvodnem podjetju Lutar Skerbinjek Andreja Povezave med računovodskimi in neračunovodskimi informacijami Hojnik Albin Poslovno organizacijski vidik transformacije slovenskega bančništva Kokalj Robert Interdisciplinarna analiza in kompleksno napovedovanje učinkov ekonomskih sankcij kot instrumenta zunanje ekonomske politike Peterlin Jožko Vpliv zunajbilančnih finančnih instrumentov na denarni tok in vrednost podjetja Pašič Zdenka Model marketinga slovenskih kmetijskih pridelkov Jagrič Timotej Uporaba nevronskih mrež pri napovedovanju ekonomske aktivnosti z vodilnimi indikatorji Rosi Bojan Prenova omrežnega razmišljanja z aplikacijo na procesih v železniški dejavnosti Udovičič Karli Metode nematerialne motivacije za inovativnost managerjev v tranzicijskih podjetjih Kesič Dragan Model tržnega prilagajanja farmacevtskih družb iz tranzicijskih držav v procesu globalizacije trga Boršič Darja Pariteta kupne moči in sektorski realni tečaji v pridruženih članicah evropske unije Živko Tjaša Ekonomska konvergenca držav evropske unije z vidika ekonomsko-kulturnih orientacij Lesjak Irena Komuniciranje na osnovi blagovne znamke na tekstilnem in modnem oblačilnem področju Korez Vide Romana Postavitev sistema indikatorjev za spremljanje globaliziranosti gospodarstva Kolar Iztok Kritična presoja in empirična preveritev modela strateškega računovodenja za slovenijo Hauptman Lidija Vpliv mednarodnih standardov računovodskega poročanja na obdavčitev koncernov Tičar Padar Lidija Davčne spodbude za vlaganja v raziskovalno - razvojno dejavnost - učinkovitost in ustreznost slovenskega modela Krstov Ljupčo Modeliranje poslovnega pravila v modelu informacijskega sistema Škafar Branko Inovativnost kot pogoj za poslovno odličnost v komunalnem podjetju Širec Karin Vpliv poslovnih priložnosti, sposobnosti podjetja in osebnih lastnosti podjetnika na rast malih in srednjevelikih podjetij Lebe Sonja Sibila Kulturna dediščina kot osnova regionalnega turizma 152 Vojinović Borut Ekonomska integracija in procesi konvergence na primeru novih članic evropske unije Mlakar Tatjana Kontrolna teorija sistemov - nov model za sistemsko razmišljanje (s preveritveno aplikacijo na primeru zdravstvenega varstva) Božičnik Stane Dialektično sistemski model inoviranja krmiljenja sonaravnega razvoja cestnega prometa Fabijan Drago Investicije energetske družbe v pogojih odprtega trga električne energije Pisnik Korda Aleksandra Oblikovanje in empirično preverjanje modela zaznane vrednosti izdelka Bradač Barbara Značilnosti zunanjega izvajanja aktivnosti in njegova povezava z uspešnostjo poslovanja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji Hustič Igor Prenova poslovnih procesov kot dejavnik inovativnega poslovanja v sodobnih tranzicijskih razmerah gospodarjenja Nekrep Mojca Model razvoja novih finančnih storitev Maček Anita Čezmejne združitve in prevzemi kot dejavnik tranzicije v EU Makovšek Dejan Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji Dukaric Gabrijel The impact of economic culture on the competitiveness of nations within EU Lešnik Štuhec Tatjana Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij Nedelko Zlatko Kako izboljšati inovativnost kot vrednoto managementa v tranziciji Justinek Gorazd Model ekonomske diplomacije Slovenije Čokelc Stanko Primernost pravne ureditve davčnega svetovanja za razvoj kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanja Dizdarević Vesna Kratkoročni napovedni model aktivnosti gospodarstev evro območja z uporabo regresije faktorjev multiresolucijskih komponent glavnih ekonomskih indikatorjev Vrečko Igor Obvladovanje strateških kriz z uporabo projektnega menedžmenta kot celovit invencijsko-inovacijski proces Peša Anita Testing procyclicality of stock market indices in south eastern European countries in transition as compared to world stock exchange centres Mavsar Robert Ekonomsko vrednotenje gozdnih dobrin s pomočjo metode diskretne izbire na primeru mediteranskih gozdov Jagrič Vita Ocenjevanje verjetnosti neplačila za kredite prebivalstvu: nelinearen pristop s samoorganizirajočimi se mrežami Blažun Helena Vključevanje starostnika v računalniško podprto mreženje Mlinarič Franjo Model ključnih dejavnikov optimalne finančne strukture nefinančnih podjetij Dajčman Silvo Valčna analiza sistematičnega tveganja, modela CAPM in dolgoročnega spomina v donosnosti delniških trgov Slovenije, češke in madžarske 153 Šarotar Žižek Simona Vpliv psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne osebne celovitosti zaposlenega na uspešnost organizacije Jerman Mateja Oportunistične diskrecijske odločitve pri oslabitvah dobrega imena po mednarodnih standardih računovodskega poročanja: empirična preverba na vzorcu podjetij evropske unije Koleša Sabina Model učinkovitega upravljanja zunanjetrgovinske politike Slovenije Vidaković Neven Exchange rate regime and behaviour of economic participants Peršič Marko Oblikovanje pozitivne organizacijske identitete pri umestitvi socialnega kapitala v učečo se organizacijo Mavrič Jasmina Postavitev sistema indikatorjev za merjenje uspešnosti razvoja mesta Matajič Mateja Diferenciran model povpraševanja po cestnih prevozih kot instrument učinkovite cenovne politike na transportnem trgu v Sloveniji Kuralt Boštjan Razvoj modela etičnega managementa sodobnih organizacij Sedej Tanja Oblikovanje in empirično preverjanje modela izbora orodij internega komuniciranja v času sprememb Štrukelj Tjaša Dialektični sistem vidikov za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja Detelj Kristina Javna naročila kot orodje za spodbujanje inovacij Dolinšek Tatjana Model za preučevanje vpliva dejavnikov na spletno računovodsko poročanje slovenskih podjetij Vek Uroš Analiza nestanovitnosti donosnosti razvitih in razvijajočih trgov v času ekonomsko-finančnih kriz Trančar Vesna Analiza vpetosti upravljalcev portfelja med temeljno in tehnično analizo delnic ter vpliv števila uporabljenih kazalnikov analiz delnic na donosnost portfelja Jager Jerneja Model strateškega upravljanja prodajnih poti v procesu globalizacije trga in razvoja trgovskih znamk Wltavsky Zdenka Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov vpliv na zaposlitev invalidov Zore Mira Krepitev inovativnosti podjetij v Sloveniji z razvojem družbene odgovornosti Pašić Polona Vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v državah srednje in vzhodne Evrope Šimundža Anita Social entrepreneurship as a way for approaching sustainable community - solving the issue of social inclusion in BIH by encouraging social entrepreneurship Cunk Zoran Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti Zupančič Magda Inovacija upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnik inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji Letonja Marina Inovativnost generacije naslednikov v manjših družinskih podjetjih v tranzicijskem gospodarstvu 154 Potočnik Amna Viabilna regija - rezultat inoviranja z dialektično teorijo sistemov in kibernetiko poslovnih sistemov Zupan Korže Saša Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji. Pukšič Milan Zasnova in uvedba inovativnega organizacijskega modela managementskega koncepta tretje generacije - primer farmacevtske panoge v Sloveniji Celec Robert Dejavniki uspeha internacionalizacije malih in srednjih podjetij z upoštevanjem podjetniške orientiranosti Crnogaj Katja Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihova povezava z gospodarskim in družbenim napredkom Obrecht Matevž Študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike Halilović Patricija Učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja na spodbujanje inovativnosti in smiselnost uvajanja omenjenih vsebin med osnovnošolce v Sloveniji Cajnko Petra Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja Malbašić Ivan Impact of balanced organizational values on business performance Šalamon Tanja Vpliv etične klime in etične kulture na neetično poslovno prakso plačilne nediscipline Rašič Katja Sistem indikatorjev tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja na primeru tranzicijskega gospodarstva Horvat Jelena Relationship betwee n knowledge management information solution and human resource management in it companies Žunko Matjaž Testiranje strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij Lorber Mateja Značilnosti in kompetence vodij v povezavi s počutjem zaposlenih v zdravstveni negi Lešnik Tomaž Učinkovitost davčne izvršbe kot sredstva fiskalne politike za obvladovanje davčnega dolga Kedmenec Irena The impact of individual, social and cultural factors on the social entrepreneurial intentions of business students Lejko Ina Dinamičen model internacionalizacije slovenskih globalno rojenih malih in srednje velikih podjetij Šebjan Urban Kritični dejavniki uporabe informacijskih rešitev analitičnega upravljanja odnosov s strankami Steinbacher Mitja Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop Geršak Bojan Primerjalno - pravna analiza razmejitev med gospodarskimi prekrški in gospodarskimi kaznivimi dejanji s področja prevzemne politike Gregl Marko Komparativni vidiki učinkovitosti politik razvojne pomoči v kontekstu odnosov sever-jug na primeru skupine držav Afrike, Karibov in Pacifika Pevec Teodor Razvoj modela zaznane vrednosti storitev v zdravstvu in njegovo empirično testiranje Veingerl Čič Živana Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti 155 Zvezdanović Lobanova Jelena Institutional setting as a determinant of economic effects of cross-border mergers and acquisitions in European transition countries Tomec Matej Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank ZDA in EU v času globalne finančne krize Zorin Bukovšek Marjeta Analiza dejavnikov uspešno izvedene prisilne poravnave Finžgar Mateja Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) in skladnosti z evropsko listino o lokalni samoupravi (MELLS) Štager Vesna Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti Rosi Maja Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja Rožman Maja Model upravljanja starejših zaposlenih in njegov vpliv na delovno zavzetost starejših zaposlenih Čelesnik Goran Model kriznega agilnega projektnega managementa pri razreševanju poslovnih kriz podjetij 156 157 158 kazalo tabel stran Tabela 1: Število vpisanih študentov v 1. letnik na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede od leta 2009/10 do leta 2018/19 9 Tabela 2: Število diplomantov po študijskih programih 10 Tabela 3: Število vpisanih študentov v 1. letnik na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Poslovna ekonomija od leta 2009/2010 do leta 2018/19 12 Tabela 4: Število diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje »Poslovna ekonomija« 13 Tabela 5: Število vpisanih študentov v 1. letnik na študijskem programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede« od leta 2009/2010 do leta 2018/19 15 Tabela 6: Število diplomantov po študijskih programih 16 Tabela 7: Število študentov EPF na študijskih izmenjavah v različnih programih - 1 100 Tabela 8: Število študentov EPF na študijskih izmenjavah v različnih programih - 2 100 Tabela 9: Število tujih študentov na EPF -1 101 Tabela 10: Število tujih študentov na EPF - 2 102 Tabela 11: Izmenjava učnega osebja EPF in gostujočih učiteljev (TSM) 103 Tabela 12: Izmenjava strokovnih sodelavcev EPF in tujih strokovnih sodelavcev (ST) 103 Tabela 13: Gostovanje učnega osebja za namen raziskovalnega ali pedagoškega dela 104 Tabela 14: Število znanstvenih objav v revijah po letih 107 Tabela 15: Število projektov po letih 108 Tabela 16: Pregled organiziranih konferenc po letih 109 Tabela 17: Seznam inštitutov 110 159 kazalo tabel avtorji in viri POGLAVJE AVTOR UVODNA MISEL izr. prof. dr. Lidija Hauptman EPF se predstavi Doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek, Prof. dr. Zdenka Ženko, Irena Forštnarič, dr. Zdenka Pašič, Tanja Koležnik Krašovic Katedra za ekonomsko politiko: prof. dr. Darja Boršič y Študijski programi danes Katedra za e-poslovanje*: pred. Heri Špička, y EPF v številkah Katedra za finance: prof. dr. Tanja Markovič Hribernik y Predstavitev Katedra za gospodarsko pravo: prof. dr. Borut Bratina kateder in Katedra za kvantitativne ekonomske analize: viš. pred. mag. Igor Đukanović strokovnih služb Katedra za marketing: doc. dr. Matjaž Iršič, izr. prof. dr. Borut Milfelner Katedra za mednarodno ekonomijo in poslovanje: izr. prof. dr. Sonja Sibila Lebe Katedra za podjetništvo in ekonomiko poslovanja: prof. dr. Miroslav Rebernik Katedra za politično ekonomijo: prof.dr. Jani Bekő, asist. Marko Senekovič Katedra za računovodstvo in revizijo**: doc. dr. Iztok Kolar, pred. mag. Daniel Zdolšek Katedra za splošni management in organizacijo: prof. dr. Sonja Treven Katedra za strateški management in politiko podjetja: prof. dr. Mojca Duh, prof. dr. Jernej Belak, doc. dr. Tjaša Štrukelj Katedra za tehnologijo in tehnološko varstvo okolja: prof. dr. Gregor Radonjič Katedra za tuje poslovne jezike: lekt. mag. Alenka Plos, lekt. mag. Nataša Gajšt Vir: 50 let univerzitetnega študija ekonomije in poslovnih ved v Mariboru [CD Rom] ur. Dr. Majda Bastič, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2009 *Vir: Bastič, M. (2009). 50 let univerzitetnega študija ekonomije in poslovnih ved v Mariboru. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Ekonomsko-poslovna fakulteta. (17. oktober 2019). katedra-za-e-poslovanje. Pridobljeno iz Ekonomsko-poslovna fakulteta: http://www.epf.um.si/o-fakulteti/organiziranost/katedre/katedra-za-e-poslovanje/ **Vir: Petdeset let računovodstva in revizije na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru / Franc Koletnik, Daniel Zdolšek. – Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2009. EPF skozi čas Vir: 50 let univerzitetnega študija ekonomije in poslovnih ved v Mariboru [CD Rom] ur. Dr. Majda Bastič, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2009. Obdobje 1959-1989: prof. dr. Majda Bastič Obdobje 1989-1999: prof. dr. Majda Bastič, prof. dr. Dušan Radonjič Obdobje 1999-2019:izr. prof. dr. Lidija Hauptman, izr. prof. dr. Igor Vrečko (GING) Arhiv EPF, e-obvestila EPF Mednarodne akreditacije Prof. dr. Žan Jan Oplotnik Mednarodna dejavnost Sanja Kocijan Raziskovalna dejavnost Prof. dr. Zdenka Ženko Študenti na EPF Monika Strauss Naše gospodarstvo Prof. dr. Darja Boršič Knjižnica EPF Ines Luetić Gusel Karierni center Nataša Dreu Strateški svet izr. prof. dr. Dušan Jovanovič Alumni Igor Hustič, Tadej Gosak, Boštjan Skalar, Karmen Darvaš, Maja Tomanič Vidovič, Lidija Pliberšek, Boštjan Gorjup, Valerija Glavač, Andrej Plos, David Kastelic, Marko Lukić, Toni Balažič Avtor naslovne fotografije: izr. prof. dr. Lidija Hauptman, oblikovanje naslovne fotografije: Žana Leitinger 160 161 162 Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta