#1 1 ET	xxv ^
*	:'*w: M I mšnk$	marec 1985 W
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
TEKOČA GOSPODARSKA GIBANJA
Kaj hitro je minila prva četrtina letošnjega leta, pred nami so že prvi podatki o letošnjih gospodarskih gibanjih. V zahtevnih pogojih gospodarjenja smo za letošnje leto sprejeli zahtevne planske naloge ter z LPS 1985 opredelili ukrepe in aktivnosti za izpolnitev teh. Že omenjeni prvi podatki o tekočih rezultatih poslovanja nam dajejo dodatne vzpodbude za dosego planskih ciljev na vseh področjih. Le ob izpolnitvi vseh bomo z doseženim dohodkom potrdili pravilnost sprejetih odločitev o razmeroma visokem povečanju izplačila tekočih akontacij osebnih dohodkov.
Na področju obsega proizvodnje presegamo 7 % načrtovano rast, vendar je bila ta v začetku lanskega leta skromnejša. Večje kapacitete izdelave zgornjih delov obutve ter napredek na področju priprave in oskrbe proizvodnje je omogočila hitrejši tek montažnih trakov ter s tem več dela in dvig produktivnosti. V tem obdobju so bili še zastoji v posa-
meznih delovnih enotah kot posledica zastojev ali motenj na področju priprave in oskrbe proizvodnje. Za boljši uspeh moramo te zmanjšati oziroma tam, kjer jih ni mogoče odpraviti dovolj zgodaj, najti zamenjave. Več je potrebno storiti na kvaliteti proizvodnje, vsak izdelek slabše kvalitete nam zmanjšuje dohodek.
Izvozni tokovi se odvijajo v okviru načrtovanih. Obseg izvoza je količinsko enak kot v preteklem letu. Delno se je spremenila struktura tega v korist klirinškega izvoza. Ugodno lahko ocenimo porast poprečne prodajne cene naših izdelkov pri izvozu. Kljub visokemu obsegu izvoza se še vedno srečujemo s težavami na področju uvoza, saj se naša uvozna odvisnost povečuje, če jo gledamo skupno z uvoznimi potrebami in obsegom združevanja z domačimi dobavitelji.
Prodaja na domačem trgu je bila v januarju izredno ugodna, porast te v odnosu na preteklo leto se je znižal v februarju in marcu. Ocenju-
jem, da bo za tromesečno obdobje kljub vsemu večja kot v enakem obdobju preteklega leta. Za sedaj so naše prodajalne dobro oskrbljene z obutvijo za pomladansko-po-letno obdobje, kar mora prinesti dohodkovne učinke v naslednjem obdobju.
V sedanjih pogojih gospodarjenja je izrednega pomena, s kakšnim angažiranjem sredstev v vseh oblikah poslujemo. Znotraj teh so pomembne zaloge in prav za te, na podlagi opredelitve v LPS 1985, sedaj sprejemamo operativne plane o višini. Prvi podatki kažejo realno znižanje, zaenkrat več le pri zalogi materiala, manj pri proizvodnji v teku in zalogi gotovih izdelkov, pri zalogah trgovskega blaga v prodajalnah, kjer je v prvih dveh mesecih prisotno manjše znižanje v parih, več pa ga pričakujemo v naslednjem obdobju in to s povečano prodajo.
Finančni rezultati, ko to pišem, nam še niso poznani. Skupna realizacija je vrednostno letos v prvih dveh mesecih večja za 93 %, priča-
kujemo pa prav tako visok porast stroškov, saj je porast vhodnih cen materiala stalno prisoten. Kakšna bo dosežena rast dohodka? Danes ni mogoče odgovoriti na to vprašanje, vem le-to, da bo morala biti izredno visoka, da bomo z doseženim dohodkom potrdili razmeroma visoko povečanje akontacij osebnih dohodkov. V prvih dveh mesecih smo dosegli poprečni čisti osebni dohodek v višini 31.300 din, kar je 73 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Po sprejetih spremembah Pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter druge osebne prejemke je bil v mesecu februarju d» >žen še višji poprečni oseb. dohodek, in sicer 34.656 dii 'jev, kar je 81 % več kot v bruarju preteklega leta. Sama višina osebnega dohodka ni tako visoka, kot to kaže odstotek rasti. Mislim, da želimo vsi imeti še večje, to bo lahko le, če bomo z več in kvalitetnej-(Nadaljevanje na 2. strani)
V četrtek, 14. marca je bil v naši delovni organizaciji na obisku predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Organiziran je bil pogovor s predstavniki usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije. Razgovora so se udeležili zastopnik slovenskih podjetij, članic splošnega združenja usnjarske in usnjarsko-pre-delovalne industrije: Planike, Alpine, Utoka, Industrije usnja Vrhnika, Konusa, Ko-teks — Tobusa, tovarne usnja Slovenj Gradec in Peka. V razgovoru so predstavniki podjetij opozorili na nekatera nerešena vprašanja, v prvi vrsti na vse manjše izvozne premije in problematiko pri uvozu surovih kož. Predsednika GZ so seznanili tudi z rezultati poslovanja in težavami v proizvodnji ter problemi okoli uvoza strojev za posodobitev tehnologije.
Predsednik GZ in gostje so si ogledali proizvodnjo v naših obratih.
OBISKALI SO NAS
Delegacija v orodjarni: Marko Bulc v razgovoru z Avgustom Knificem in Vilijem Globočnikom	I
KJE KUPUJEMO USNJE
Vsako leto večja proizvodnja obutve pogojuje vse večje nakupe usnja. Lani smo ga kupili kar 1.121.548 m2, kar pomeni, da bi z njim pokrili 224 nogometnih igrišč. In kje vse ga kupujemo?
Na jugoslovanskem trgu že vrsto let ne moremo dobiti željenih količin, saj zaradi pomanjkanja surovih kož usnjarji ne morejo izdelati zadostnih količin, da bi pokrili čevljarje in galanteri-ste.
Naš največji dobavitelj je Industrija usnja Vrhnika (IUV), ki nam iz svojih tozdov na Vrhniki, Šmartnem in Šoštanju dobavlja tretjino naših potreb. Eno petino dobavljenih količin nam proda
Tvornica kože Zadar. Tretji po količini dobavljenega usnja je UTOK Kamnik, ki nam dobavi desetino potrebnih količin. Ostali pomembnejši dobavitelji usnja so še: Proleter Kotor Varoš, Lauš Banja Luka, Viko Varaždin, Partizan Poznanovec in Ko-teks Tobus Ljubljana.
Kar dve petini vseh potrebnih količin usnja uvozimo, predvsem na dodelavo preko naših kupcev Afisa iz ZRN in Rockporta iz ZDA. Največ usnja za potrebe Afisa kupimo v Italiji in Zvezni republiki Nemčiji in manj v Franciji, Veliki Britaniji in Avstriji. V zadnjih dveh letih pa se vse bolj obračamo na vzhod v Indijo, kjer ne pro-
Strojenje v deželah daljnega vzhoda.
PROIZVODNJA — GLAVNA SKRB
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šim delom dosegli boljše učinke. To seveda pomeni, da bo večji osebni dohodek dobil tisti, ki bo svoje delo opravil kvalitetnejše v vseh pogledih. To opredeljujejo tudi spremembe Pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Mislim, da so zaradi tega nerazumljive težnje, da se gibljivi del osebnega dohodka deli takoj, ne glede na učinke.
V Tozd Obutev v tem obdobju veljajo začasi sklepi o merilih za obračun akontacij osebnih dohodkov. Sedaj je delovanje novih meril poznano, ponovno se bo potrebno
dogovoriti o predlaganih spremembah Pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno usklajene predlagati ponovno v sprejem na referendum.
Prvi podatki gospodarjenja v letošnjem letu nas navdajajo z določenim optimizmom. Prav to naj bi bil motiv za še nadaljnje izboljšanje dela in s tem učinkov tega dela. To velja sicer za vse, še posebej pa za področja, kjer v prvem delu leta zaostajamo za sprejetimi planskimi obvezami.
Predsednik KPO
Franc Grašič
dajaj o več samo surovih kož ali polstrojenega usnja, ampak želijo prodajati že gotovo usnje.
Rockport nam dobavlja usnje iz Italije, Portugalske, Združenih držav Amerike in Brazilije. Vse pa kaže, da bomo dobili usnje tudi že iz Japonske.
Usnje iz vzhodnoevropskih držav se redkeje pojavi v naši proizvodnji. V zadnjih letih smo ga nekaj kupili na Madžarskem, poizkušali pa še v DDR in Bolgariji.
Na svetu bi bilo poleg omenjenih dežel vredno malo intenzivneje pregledati možnosti nakupov še na treh področjih: v Južni Ameriki (Argentina, Urugvaj, Paragvaj, Peru, Nikaragva), Afriki
(Kenija, Tanzanija, Zimbabve) in na Kitajskem.
Brez dvoma se bo industrija usnja še naprej razvijala tam, kjer bo dovolj surovine, zato bi želeli, da se v domovini bistveno poveča kmetijska proizvodnja, ki bi morala biti zadostna potrošnji in redelavi na domačem trgu. e naprej pa bomo skušali v stiku s svetom zagotoviti ustrezne količine usnja po svetovnih cenah, ki so bistveno nižje od cen na jugoslovanskem trgu. V uvoz nas silijo tudi potrebe naših kupcev, ki želijo tisto, kar ljudje kupujejo ne glede na izvor materialov. Svet tako postaja vse bolj naša stvarnost in še bolj bo.
Božidar Meglič
TUDI LETOS BOMO LETOVALI
V poletni sezoni bomo, tretje leto zapored, pripravili počitniške zmogljivosti za letovanje naših delavcev. Delavci v TOZD Mreža so se za to akcijo odločili že pred leti in so si v tem času tudi ustvarili precejšne kapacitete.
Naše zmogljivosti bodo tudi tokrat predvsem počitniške prikolice, ki jih bomo pripravili za letovanje že pred prvomajskimi prazniki in bodo na razpolago do sredine septembra.
Počitniške zmogljivosti kupujemo iz sredstev sklada skupne porabe in sindikalnih organizacij TOZD, razen TOZD Budučnost. Obsega zmogljivosti v tem letu ne bomo mogli bistveno povečati, ker smo zaradi visoke cene najemnin vezani predvsem na lastne objekte. Nakup teh pa je odvisen od višine združenih sredstev SSP in združevanja dela sindikalne članarine za počitniško dejavnost. V januarju smo med delavci Peka izvedli anketo, želeli smo ugotoviti pripravljenost delavcev za prispevek dela OD za izgradnjo počitniškega objekta. Rezultati nam kažejo, da na uspeh take akcije ne moremo računati. Če ne bomo našli druge možnosti, se bomo morali sprijazniti s postopnim širjenjem počitniških zmogljivosti.
Naše počitniške prikolice bomo postavili v Istrskih av-to-kampih, vse lokacije še niso natančno določene. Nekaj prikolic pa smo najeli v Mar-tinščici na Cresu.
Tudi s tem člankom želimo spodbuditi vse, ki so za-
interesirani za koriščenje počitniških zmogljivosti, da se čim prej prijavite, ker predpostavljamo, da vsi obvestila niste prejeli. Posebno želimo informirati o tej možnosti naše upokojence.
Prvi prijavni rok smo določili do 25. marca. Iz izkušenj pa lahko trdimo, da bo še dovolj prostih zmogljivosti zlasti v juniju in v septembru, pa tudi v dneh pred in po kolektivnem dopustu.
Počitniške objekte bomo izdajali po novem pravilniku o koriščenju le-teh, ki je prav zdaj v javni razpravi. Želimo, da bi se z njim vsi seznanili in nanj prispevali čim več koristnih pripomb. Tudi v prihodnjih številkah bomo tej tematiki posvetili nekaj prostora, ker želimo čim bolj natančno seznaniti vse o naših prizadevanjih in možnostih, ki so nam na razpolago. Najhitrejša oblika informiranja pa bo tudi nadalje ostala objava v Čevljarjevih obvestilih, ki so na razpolago vsem delavcem na njihovih delovnih mestih.
Želimo ustreči čim večjemu številu interesentov in vam omogočiti malo cenejše, prijetno letovanje na morju.
Hostnik
BAZENSKA
KONFERENCA
Bazenska konferenca za naročila jesen-zima 1985/86 je bila v hotelu Riviera v Portorožu. Konferenca je začela z delom v sredo 13. marca, končala pa se je v soboto 23. marca.
Sredi dela smo poklicali Portorož. Na zvezi je bil Karel ZAJC, operativni vodja tozd Mreža, ki je o delu konference dejal:
»Delo poteka normalno. Naročila, oziroma kataloge za prvo grupo smo že oddali v računski center. Na delu je druga grupa. Naročila in podatki kažejo, da je kolekcija dobra. Ostala je taka, kot je bila izbrana, le delno zmanjšana, zato ker želimo zmanjšati zaloge. Dosti govorimo o zalogah in s tem, kakšno obremenitev nam zaloge pomenijo. Na to, da so zaloge izredno drage, smo poslovodje tudi opozorili. To upoštevajo in tako tudi pristopajo k naročilom, da so realna.
Vzdušje na konferenci je dobro. Nastanjeni smo v hotelu Slovenija. Ta je v sklopu hotela Riviera. Delovni prostori so v redu, pogoji za delo so dobri, penzioni pa izvensezon-ski.«
PREPREČIL ROP
V soboto 23. februarja okoli 12.30 ure so v prodajalno »Peko« Karlovac I. vstopili trije mladeniči in si ogledovali moške čevlje. Pri izbiri jim je pomagal poslovodja Slavko Bolibruch. Medtem, ko so se pogovarjali in izbirali čevlje, se je najstarejši med njimi previdno približal blagajni, proti kateri je bil poslovodja obrnjen s hrbtom in jo skušal odpreti. Odprl je predal, ki pa je pri odpiranju zaškripal. To je slišal poslovodja in zavpil: »Pusti denar!« in skočil proti njemu. Nepridiprav se je iztrgal in pobegnil (pri sebi je imel nož). Ostala dva sta se spustila v beg, ko sta videla, da jim je spodletela namera. Poslovodji je uspelo zagrabiti najmlajšega in ga obdržati do prihoda miličnikov. Pri pregledu so pri njem našli 15 ročnih ur in 33000 din, kar so naropali v bližnji parfumeriji in samopostrežni trgovini v isti ulici. Pred tem pa so ukradli tudi žensko torbico z denarjem.
Zaradi hitrega ukrepanja sta bila kmalu ujeta tudi ostala dva. Vsi trije so bili s spremstvom odpeljani v Prijedor od koder so doma — kjer jim bodo sodili.
Policijski inšpektor se je našemu poslovodji zahvalil za hitro ukrepanje, ta pa je skromno dejal: »To je vendar moja dolžnost in obveznost, da čuvam na družbeno imovino.«
Vladimir Bogovič
f	------------\
DELO DISCIPLINSKIH KOMISIJ V LETU 1984
NAŠ ODNOS DO DELA IN DELOVNA DISCIPLINA
____________________________________________________________y
Znano je, da delujejo v naši delovni organizaciji (brez Budučnosti) tri disciplinske komisije. Te so v TOZD-u Mreži, v Trbovljah in skupna, ki združuje vse TOZD-e na področju Tržiča. Največ dela v letu 1984 je imela skupna disciplinska komisija, kar je razumljivo glede na število delavcev. Če se nekoliko zadržimo pri statističnih podatkih, lahko ugotovimo, da je bilo vseh prijav v lanskem letu 188, kar je več kot prejšnja leta. V Mreži smo reševali 10, v Trbovljah pa 8 disciplinskih zadev, ostalo odpade na tržiške TOZD. Zanimivi so tudi podatki o vrstah kršitev in izrečenih ukrepih. Največ se je delavcem očitalo neopravičenega izostajanja z dela (80 prijav), veliko pa je tudi odklonitev dela, nekvalitetnega opravljanja del in nalog, neprimernih odnosov ter seveda, vinjenosti in prinašanja alkoholnih pijač. Komisije so izrekle 16 prenehanj delovnega razmerja, pri 12 pa so ta ukrep pogojno odložile za čas od 3 do 12 mesecev. Največ je bilo opominov in javnih opominov. Pri neopravičenih izostankih pa je bila še določena pavšalna odškodnina, kot to zahteva čl. 245 pravilnika o delovnih razmerjih. 14 postopkov se je končalo z oprostitvijo delavca ali umikom prijave pred glavno obravnavo. Nekateri delavci z izrečenimi
ukrepi niso soglašali in so vložili zahteve za varstvo pravic pri delavskem svetu svoje TOZD.
To bi bili pomembnejši zbrani podatki v številkah. Ob tem pa so zanimiva še drugačna opažanja. Predvsem izreden porast disciplinskih prijav iz TOZD Obutev, za več kot 100 %, veliko več (kot lani) je bilo neopravičenega izostajanja z dela. Gledano po številu prijav, se je disciplina poboljšala le v TOZD Gumoplast.
Disciplina v tovarni je zelo aktualna tema in o njej se dosti govori. Marsikje skušajo konkretno ukrepati. Kot pa je razvidno iz dela disciplinskih komisij, problemi ostajajo, so več ali manj podobni in vse se vrti v začaranem krogu. Težko je najti pravo in učinkovito sredstvo za izboljšanje discipline. In dokler ne bo drugačnih ukrepov, bodo disciplinske komisije še vedno obstajale in delovale ter skrbele za red, kar pa jim v praksi uspeva ali pa ne.
Moramo poudariti, da disciplinska komisija ni samo nek kaznovalni stroj, ampak v prvi vrsti želi z besedo, z nasvetom in razgovorom vplivati, da delavec popravi svoje vedenje, da poboljša svoj odnos do dela. Potem se šele odločamo o ukrepu in če je le mogoče, je to, vsaj prvič, v najblažji obliki. Namreč, marsikdo je prijavljen
zaradi napake, ki jo je storil prvič in že sama uvedba disciplinskega postopka toliko vpliva nanj, da se pri delu bistveno poboljša in je velika verjetnost, da se komisija ne bo več ukvarjala z njim. So pa še delavci zoper katerih se prijave kar vrstijo, pa nič ne pomaga. V takšnih primerih pride seveda tudi do izključitve iz delovne organizacije. Pri tem prednjačijo nepoboljšljivi alkoholiki in tisti, ki neopravičeno izostajajo z dela.
O alkoholu v tovarni smo že govorili. Morda samo drobna pripomba; stvar se ne obrača na bolje, še vedno je pijače, vinjenosti in s tem neprimernega obnašanja na delu veliko preveč.
Omenila .pa bi problem, ki se je v lanskem letu in v letošnjem letu močno razširil. Gre za tatvine materiala in iznašanje čevljev iz tovarne. Verjetno je odstotek odkritih tovrstnih kaznivih dejanj nizek, a kljub temu so disciplinske komisije večkrat obravnavale take kršilce in pri tem skušale preprečevati ta pojav s strogim ukrepanjem. Disciplinska komisija TOZD Mreže pa se je srečevala z velikimi manjki v poslovalnicah in prilaščanjem iztržkov. S tem v zvezi je prisotno še ponarejanje dokumentacije, ki prav tako pomeni kaznivo dejanje. Dimenzije tega pojava se že kritične, kar zahteva od vseh
nas budnost in zavest, da takih stvari v svoji sredini ne bomo spregledali ali celo dopuščali, češ, saj ni moje, kaj me pa briga. In ko je delavec zasačen z ukradenim čevljem ali neopravičeno prisvojenim usnjem ipd . . ., se zagovarja, da je v tovarni veliko takih, ki odnašajo, kar jim pride pod roke, pa jih nihče ne najde in odkrije. Ko pa ga vprašaš za ime, je stvar končana. Prav v zadnjem času se o tatvinah v tovarni veliko govori in pričakovati bi bilo, da bi se končno ti neimenovani storilci identificirali, pri tem pa moramo pomagati vsi, saj ne smemo biti več brezbrižni. Gre za naš denar, za naš kruh.
Pojavljajo se še tatvine oblek iz garderob. Letos smo obravnavali že dva taka primera, iz oddelka 512 in 521. Storilcev nismo našli. Ker obstaja bojazen, da bo še kaj ukradeno, opozarjamo vse delavce na večjo previdnost pri odlaganju obleke in osebnih stvari v garderobi. Morda bi bilo potrebno uvesti še občasne kontrole garderob, za kar bi se dogovorili delavci med seboj. Očitno so med nami nepošteni delavci in treba bi bilo storiti vse, kar je mogoče, da se jih odkrije in kaznuje.
Pravnica
Lija Rozman
Mirko Meglič
Pavel Roblek
Jože Rožič
Nada Kapusta
_ \
KAKŠEN JE NAŠ ODNOS DO DELA IN DELOVNA DISCIPLINA?
_________________________________________________________/
Mirko Meglič, član disciplinske komisije
Če je delavec primerno nagrajen, je za delo zainteresiran, prav tako, če vidi, da je delo dobro pripravljeno in da so dobri medsebojni odnosi se bolj poglobi v delo, sicer se začnejo krhati odnosi, odnos do dela in disciplina. Pri obravnavanju disciplinskih prekrškov mislim vsaj, da smo objektivni in enakega mnenja. Sicer pa delamo po pravilniku, velikokrat bi bili sicer strožji, posebno do povratnikov in trdovratnih kršilcev. Moje mnenje je, da je tako disciplina in odnos do dela pogojen s pripravo dela.
Nada Kapusta, planer v oddelku 583 (Budučnost)
Odnos do dela in delovna disciplina niso najboljši, toda menim, da je boljše, kot je že bilo. Pri nas objavljamo na oglasnih deskah poimensko, koliko je kdo izostal od dela. Nihče pa ne vidi rad, da je njegovo ime na vidnem mestu, posebno, če gre za negativne zadeve. Takoimeno-vanih »čik« pavz se poslužujejo bolj mladi delavci. Sicer pa so norme visoke in že ni časa, da bi delavci zapuščali trak, pa tudi to je neprijetno, da pride mojster opozarjati na predolge odmore. Pa tudi cigarete so postale drage in mnogi že pravijo da so opustili kajenje, ker jim ne znese za vse nujne in manj potrebne izdatke. Predčasni odhod, posebno v drugi izmeni smo zaustavili tako, da smo se dogovorili z avtobusnimi prevozniki za kasnejši odhod izpred tovarne.
Odnos do dela je dober tudi zato, ker danes ni dovolj 20 tisoč dinarjev in nekaj več na mesec. Vsak želi dobiti več, zato tudi pri nas stroji ropotajo že veliko pred šesto uro zjutraj. Če je delo dobro pripravljen, delavci radi delajo.
Pavel Roblek, vodja tozd Obutev:
Premalo vemo in se zavedamo, da delamo s sredstvi, ki so nam zaupana v upravljanje in za katera smo tudi prispevali. To se odraža pri kvaliteti dela, ki je naš največji problem, kot tudi pri vzdrževanju okolja, kjer delamo. Na teh področjih se res ne moremo pohvaliti.
Prisotno pa je tudi nekaj dobrega. Na primer lani, ko so bile šivalnice ozko grlo, so bili ljudje pripravljeni reševati stanje s povečanimi napori. Prav tako je v prvih mesecih letošnjega leta v se-kalnici pri pripravi spodnjih delov.
Mogoče je vzrok za slabo kvaliteto dela nagrajevanje. Večji del zaslužka je še vedno odvisen od količine. V sami proizvodnji kvaliteta ni posebej nagrajena. Razmišljali smo že, kako bi kvaliteto nagrajevali, da bi kvaliteta dajala več nagrade. Toda to je težko doseči. Pri standardnih podatkih bi se morala voditi tudi ta evidenca. Vseh načinov pa prav gotovo še nismo poskusili.
Disciplina ni na zavidanja vredni ravni. Sicer so izjeme posamezniki kot tudi oddelki in delovne enote, tako v pozitivnem kot tudi negativnem smislu. Izkoriščanje delovnega časa je sila površno. Nočemo vedeti na primer, kdaj imamo določen čas za malico, med delovnim časom je veliko preveč spontanih odmorov (cigarete, kava). V dobrem smislu naj naveden šivalnice, ki so bile dolgo primer za vzor, čeprav se je disciplina nekoliko pokvarila s prilivom novih delavk. Izstopa na primer montažni oddelek 523, tako po doseganju plana kot tudi kvaliteti. Problem so tudi predčasni izhodi. Tisti, ki se ne držijo reda so že petnajst in več minut pred drugo pred vratarjem.
Tudi tisti čas, ki bi bil lahko delovni, bi imel odraz na kvaliteti.
Veliko je pripomb na vzdrževanje reda in čistoče, za kar pa niso krive le snažilke. Če bi vsak pustil za seboj tako kot je dobil, ne bi bile sanitarije, garderobe in oddelki taki kot so.
Jože Rožič
Discipline ni ne pri višjih ne pri »tamalih«.
Odnos do dela je pa tak: Vsak gleda samo še to, kako bo prišel do čimveč denarja s čimmanj dela. Nihče se več ne vpraša, koliko in kako bom naredil, ampak koliko bom dobil.
Na splošno smo postali taki. Vse vrednosti življenja gledamo samo skozi dinar.
Kako bomo to popravili?
Vsi Jugoslovani se bomo morali soočiti s tem, da smo veliko preveč zapravljali, to se lepo vidi na dolgovih. Treba bo preiti od besed k dejanjem in se zavedati, da bomo imeli samo toliko kolikor bomo ustvarili, del tistega bo treba pa tudi vrniti.
Tomo Zupan, član KPO za kadrovske, pravne in splošne zadeve:
Na splošno res ugotavljamo, da je delovna disciplina slaba, prav tako naš odnos do dela. Vendar pa menim, da je treba poiskati vzroke, zakaj je splošna ocena taka, pa bo treba ugotoviti. Za to so lahko različni vzroki, tu mislim na vsebinske vzroke. Nastaja vprašanje, ki je lahko povezano z delovnimi vrednotami. Ali dovolj cenimo na primer vrednote dela, ker če je delo pravilno nagrajevano, tehnološko in organizacijsko dobro pripravljeno, delavec vidi perspektivo. Nadalje so lahko vzroki v medsebojnih odnosih, v odnosu ravnanja z družbenimi sredstvi in podobno. To so področja, pravzaprav srž
problema. Če ne vemo vzrokov, lahko samo na splošno ugotavljamo, da je disciplina slaba. Ne vemo pa zakaj. Prav gotovo ni pokazatelj samo to, če so na primer delavci pred vratarnico že ob 13.45 uri, če med delovnim časom niso pri delu. To so le formalni vzroki, vsebinski pa so, kot sem že rekel, drugje in to je tisto kar moramo poiskati in odpraviti.
Janez Pretnar je namestnik organiziranja in vodenja projekta El Bayadh. Tudi pred tem je bil več let v tujini.
Kaj menite vi o našem odnosu do dela in delovni disciplini?
Odnos do dela naših strokovnjakov na projektih v Alžiriji je dober, saj vsak posameznik ob svoji strokovnosti in izkušnjah dosledno izpolnjuje svoje obveze. Na projektih v tujini pride marsikdaj do nepredvidenih situacij, ki zahtevajo tudi delo tako izven obsega dolžnosti posameznih delavcev kot tudi izven delovnega časa. Za takšne primere so vsi člani ekipe pokazali veliko pripravljenost kot tudi lastno iniciativo, da se takšne situacije čimbolje rešijo.
Menim, da je eden bistvenih pogojev za dober odnos do dela pravilna organizacija in jasne opredelitve del in odgovornosti, sam odnos pa predstavlja kvalitetno in pravočasno izpolnjevanje delovnih dolžnosti.
Zasnova projektov v Alžiriji daje dobro osnovo za delo in so podane vse možnosti, da se vzporedno s prenosom znanja prenaša na alžirske delavce tudi pravilen odnos do dela.
PRVO MESTO NAŠE EKIPE
Zadnjo soboto v februarju je bila na Veliki planini tradicionalna ŠUSTARIADA, srečanje slovenskih čevljarjev na snegu.
Naša ekipa je prepričljivo osvojila naslov zmagovalca.
Šuštariado je organizirala delovna organizacija UTOK iz Kamnika. Naši so bili najmočnejši v kategoriji moški do 30 let, saj so osvojili prva tri mesta.
Letošnja 33. Šuštariada je bila povsem v duhu inflacije, saj je bila startnina samo malo več kot 3 x večj a od lanske. Ob tako bohotnih cenah storitev rekreacijskih uslug pa se poraja vprašanje, koliko časa nam bo še uspevalo spodbujanje naših delavcev k množični rekreaciji, ki pa ravno s tako visokimi cenami delamo obratno in bo rekreacija vse bolj domena tistih, ki bodo to zmogli-
Vsemu naštetemu navkljub pa je bilo ljubiteljev snežnih strmin na startu še
vedno 348 iz 16 delovnih organizacij, od tega 93 tekmovalk in 255 tekmovalcev. Naša »reprezentanca« je bila najuspešnejša, saj so naši najboljši »pobrali« skoraj vsa odličja in dva od treh pokalov. Skupno smo osvojili prvo mesto pred Alpino in IUV Vrhnika.
Tekmovališče na Veliki planini se je dobesedno kopalo v sončnih žarkih in je bil po dolgi zimi pravi užitek prepustiti se naravi in soncu. Tekmovanje se je sicer začelo po urniku, vendar je bil nadaljni potek začinjen z večjimi prekinitvami in preložitvami startov za tekmovalke, veterane in za tekače. Ker se je vse skupaj krepko zavleklo, je bila tudi razglasitev rezultatov dokaj pozna, tako smo prispeli v dolino Kamniške Bistrice že v večernem mraku, kjer nas je sprejel avtobus, ki nas je po prijetno preživetem dnevu odpeljal proti domu.
Boris Janc
TEKI
Moški do 30 let:
Najboljši čas je bil	16.17,21
2. Bohinc Jože	16.58,52
7. Štefe Jože	20.33,98
8. Lončar Mitja	21.31,63
10. Perne Edvard	22.49,17
Moški od 30 do 40 let:	
Najboljši čas je bil	16.18,57
4. Sedej Marjan	18.44,92
11. Lausegar Darko	20.52,43
Moški nad 40 let:	
1. Ambrož Janez	19.48,33
6. Homan Franc	23.55,72
8. Valjavec Stanislav	25.22,10
&
TEKI ŽENSKE
Ženske do 30 let:
Najboljši čas je bil	6.24,16
7. Bohinc Olga	9.25,10
Ženske nad 30 let:
Najboljši čas je bil	7.04,10
2.	Menegalija Magda 7.18,98
3.	Ambrož Lidija	7.25,51
6. Gros Štefka	8.07,25
OB PRAZNIKU
Ob osmem marcu so za naše sodelavke pripravili čestitko člani ansambla Gorenjci s pevko Sonjo Gabršček.
V Trbovljah so prireditev pripravili otroci iz vrtca Marjetica, v Benediktu pa učenci osnovne šole Benedikt.
Takih prireditev si še želimo, je bilo razbrati z obrazov poslušalk.
SVIM ŽENAMA »PEKO« 8. MART - DAN ŽENA ČE-STITAJU ŽENE OOUR-A »BUDUĆNOST« LUDBREG
Veselje ob ekipni zmagi.
Rezultati Šuštarijade VELESLALOM	1985
Moški do 30 let	
1. Primožič Marko	0.40,69
2. Klemenc Milan	0.40,77
3. Kravcar Marko	0.41,07
5. Josef Smiljan	0.43,20
6. Meglič Franci	0.43,20
9. Zavrl Boris	0.43,41
12. Primožič Drago	0.43,76
31. Kodorovič Štefan	0.45,60
Moški od 30 do 40 let:	
Najboljši čas je bil	0.40,24
2. Meglič Joža	0.40,91
3. Meglič Anton	0.41,21
5. Sova Stane	0.41,90
17. Peharc Marko	0.44,27
18. Brodar Bogdan	0.44,72
21. Valjavec Marjan	0.44,98
22. Ahčin Dušan	0.45,02
35. Pretnar Milan	0.46,75
Moški od 40 do 50 let:	
1. Kramar Nande	0.42,97
7. Roblek Pavel	0.45,73
12. Bahun Jaka	0.47,94
16. Marin Joža	0.48,59
Moški nad 50 let:
Najboljši čas	0.44,34
2. Štirih Franc	0.44,86
7. Kališnik Janez	0.47,39
8. Švab Vinko	0.47,76
18. Prešeren Karol	0.56,36
Ženske veleslalom do 30	let:
Najboljši čas je bil	0.42,01
5. Dolčič Milena	0.44,16
11. Sova Metka	0.47,88
16. Nadišar Ljuba	0.51,19
17. Gašperlin Danica	0.51,36
Ženske od 30 do 40 let:	
Najboljši čas je bil	0.44,50
2. Benčina Olga	0.46,49
3. Kramar Majda	0.46,55
6. Zalaznik Marjana	0.49,09
9. Soklič Milena	0.51,11
Ženske nad 40 let:	
Najboljši čas je bil	0.49,14
4. Stritih Silva	0.53,54
8. Roblek Dora	1.33,73
VSEM ŽENAM DELOVNE ORGANIZACIJE »PEKO« OB NJIHOVEM PRAZNIKU 8. MARCU, ISKRENO ČESTITAMO.
POZDRAV - PEKO EL BAYADH VILMA, BERNARD, SIMON, MARJAN, JANEZ, GREGOR, MIRO
VSEM ŽENAM KOLEKTIVA TOVARNE PEKO ČESTITAMO OB DNEVU ŽENA 8. MAREC.
EKIPA PEKO - FRENDA SONIPEC FRENDA
Vsem delavnim imam Pio nirj i	Graj' zarje ve
čestitam o-Šole
Ženske iz oddelka 520 se zahvaljujemo sodelavcem za darilo in pozornost ob osmem marcu.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Na srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj je opravila zaključni izpit MOŠKON — GROS MOJCA iz oddelka 600 in si pridobila naziv upravno administrativni tehnik.
Na srednji šoli za trgovinsko dejavnost Kranj pa je zaključila šolanje MARIJA PEVEC iz poslovalnice Kranj II. in si pridobila naziv poslovodja.
Ob doseženem uspehu iskreno čestitamo!
ŠPORT REKREACIJA ŠPORT
v______________________________________________'
KEGLJANJE
Sindikat tozda Obutev je ob praznovanju dneva žena organiziral tekmovanje v kegljanju za ženske posamezno 25 lučajev polno in 25 lučajev čiščenje. Tekmovanja se je udeležilo 38 tekmovalk.
Dosegle pa so naslednje število podrtih kegljev:
1.	Špik Marjeta 512 (183),
2.	Meglič Joži 512	(177),
3.	Sedminek Mojca 512 (174),
4.	Mandič Hilda 512 (172),
5.	Horvat Sabina 523 (162),
6.	Rejc Vilma 512 (158) in Pavšek Stana 520 (158), 8. Ribnikar Jolanda 512 (157),
9.	Švab Rezka 510 (153), 10. Benčina Olga 512 (153), 11. Mrak Jurka 523 (152), 12. Pagon Magda 510 (150), 13. Zupan Jana 524 (150), 14. Marn Marija 512 (148), 15. Zalaznik Marjana 523 (142) kegljev.
SANKANJE
Prvo tekmovanje z navadnimi in samotežnimi (oglar-skimi) sanmi, je na 1450 m dolgi naravni progi Trotov-nik, uspešno pripravilo smučarsko društvo KUM — DOBOVEC v Trbovljah. Tekmovanje se je štelo za pokal sankaške zveze Slovenije, udeležilo se ga je 150 tekmovalcev iz 12 klubov, ozdov, šol in krajevnih skupnosti. Pokal SZS je za najbolj množično udeležbo prejela ekipa ISKRE Železniki. Največ prvih mest pa so osvojili tekmovalci iz Tržiča in Podljubelja.
Rezultati naših tekmovalcev so naslednji:
Mlajši mladinci:
1.	Marko Meglič — oddelek 523
Člani:
1.	Anton Kokalj — oddelek 569 — najboljši čas tekmovanja
8.	Vinko Kokalj — oddelek 569
Starejši člani:
5.	Veršnik Rudi — oddelek 569
Članice:
2.	Ida Ahačič — trgovina Deteljica
8.	Gerta Kokalj — trgovina Deteljica
Člani dvosed:
5.	Vinko Kokalj — Tona Kokalj — 569
Mladinci dvosed:
1.	Meglič Marko — Srečnik Tomaž
Naši sodelavci — tekmovalci imajo že sedaj dober sankaški naraščaj, saj je v kategoriji mlajših pionirk zmagala hčerka Vinka Kokalja — Tina Kokalj. Tudi sin Rudija Veršnika — Igor Veršnik, je bil zmagovalec pri mlajših pionirjih. Vsem skupaj za dosežene uspehe čestitamo.
Sankaški klub iz Sveč, na Avstrijskem Koroškem, in Sankaška sekcija TVD Partizan Tržič, sta pripravila tekmovanja za 8. Kozorogov pokal v okviru 8. Karavanške turneje. Tržiški sankači ter ljubitelji sankanja so odlično pripravili 980 metrov dolgo progo v Zapotokih.
Tekmovanja se je udeležilo 100 tekmovalcev. V Svečah je Albert PERKO v kategoriji članov zasedel 11. mesto, v Podljubelju je bil še boljši, saj je zasedel 4. mesto. Skupno po dveh tekmo-
vanjih je tekmovanje končal na 7. mestu. Samo v Podljubelju sta še tekmovala v kategoriji starejših mladincev Marko Meglič — 7. mesto, v kategoriji članov pa je 13. mesto zasedel Vinko Ahačič.
Albert PERKO se je s trži-škim sankaškim klubom udeležil sankaškega tekmovanja za Veliko nagrado Avstrije v Preinu.
Na 1000 m dolgi progi s 120 m višinske razlike so sodelovali tekmovalci iz Švice, Italije, ČSSR, Norveške, Švedske, Avstrije in Jugoslavije. Med 45 člani na štartu je Albert zasedel 21. mesto.
Tekmovanje si je ogledal tudi dr. Cernusak iz Češkoslovaške, ki si kot delegat Mednarodnega olimpijskega komiteja prizadeva, da bi bilo sankanje na naravnih progah — olimpijski šport. Vodstvo jugoslovanske ekipe je seznanilo dr. Berta Isatit-scha, predsednika Mednarodne sankaške zveze FIL, da je sankaška zveza Slovenije začela s kandidaturo za izvedbo evropskega ali svetovnega prvenstva, na eni od naših prog.
Takrat upamo, da bodo rezultati naših tekmovalcev še boljši.
Na progi Savske jame nad Jesenicami so bile dva dni Velike mednarodne sankaške prireditve. Tekmovali so za tretji memorial Joža Je-lovčana, ter 29. Pokal mesta Jesenic. Po udeležbi je bilo to doslej najelitnejše tekmovanje v zgodovini sankanja na naravnih progah pri nas, pravo evropsko prvenstvo v malem. Kako huda konku-
renca je bila na štartu, pove podatek, da so bili zbrani večkratni svetovni, evropski prvaki, ter državni prvaki posameznih držav. Na štartu se je zbralo 120 tekmovalcev iz ZRN, Švedske, Poljske, Italije, Norveške, Avstrije in Jugoslavije.
Za pokal Jožeta Jelovčana, sta bila med 99 tekmovalci na štartu tudi Albert Perko, ter Vinko Ahačič, oba naša sodelavca iz mehanične delavnice. Perko je zasedel 27. mesto, Ahačič pa je bil 58. V nedeljo, je za Pokal mesta Jesenic vozil samo Perko, ter tekmovanje končal na 20. mestu. Naslednje tekmovanje jebilo v Železni Kapli na Koroškem. So tekmovanje je izvedlo Slovensko športno društvo OBIR. Na naravni progi Ojstra v Lobniku nad Železno Kaplo se je pomerilo 100 enosedov. Tekmovalci so bili iz 10 koroških, ter 4 slovenskih klubov. V vseh kategorijah so zmagali Koroški tekmovalci, ki so postali skupni zmagovalci tekmovanja za pokal Koroške in Slovenije. Za končni seštevek so štele tekme za pokal Jesenic, Jelovčanov memorial ter tekmovanje v Železni Kapli. V kategoriji članov je nastopil Albert Perko, ki je osvojil
15.	mesto, po treh tekmovanjih pa je bil odličen 5.
Zmagovalci: Anton Meglič, Rudi Veršnik, Herman Stepišnik, Vinko Kokalj, Anton Kokalj in Vinko Ahačič.
Tako kot vsako leto, je tudi letos osnovna organizacija Zveze sindikatov v TOZD Orodjarna pripravila za svoje delavce sankaško tekmovanje. Zbrali smo se v zg. Lomu, kjer je bil start tekmovanja. Starter Vili Globočnik, je spuščal tekmovalce takoj, ko je prejšnji pripeljal skozi cilj. Na cilju pa je zvezo s štartom imel Avgust Knific, štopala pa sta Marko Bahun in Edi Perko. Tekmovanje se je končalo uspešno, kljub nekaterim padcem, kateri pa so vplivali samo na uvrstitev. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini, najboljši čas med vsemi pa je dosegel Anton Kokalj. Po tekmovanju smo se zbrali v gostilni »Pr Damulnek«, kjer so se objavili rezultati, med tem časom smo se pokrepčali z jedačo ter pogasili žejo. Prvi trije tekmovalci v vsaki skupini so dobili medalje, vsi pa so še po vrstnem redu vlekli številke nagrad iz vreče. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so prispevali lične nagrade. Po končani
*
Tudi to se zgodi
razglasitvi smo še nekaj časa posedeli, poklepetali in se v dobrem razpoloženju razšli.
Rezultati skupine do 35 let:
1.	Tone Kokalj, 2. Vinko Kokalj, 3. Vinko Ahačič, 4. Marko Primožič, 5. Ciril Ropret, 6. Darko Kuhar, 7. Stane Sova, 8. Slavko Dolžan,
9.	Stane Dolinar, 10. Janez Gregorc, 11. Jože Bohinc, 12. Matjaž Knific, 13. Marjan Valjavec, 14. Ivan Zaplotnik,
15.	Sašo Uranjek, 16. Milan Rozman, 17. Janez Kokalj,
18.	Matija Radon, 19. Franc Nemanič, 20. Bojan Pavšek,
21.	Marjan Veternik, 22. Dušan Debevc, 23. Brane Likar,
24.	Marjan Kotar, 25. Jože Mikulič, 26. Marko Meglič, 27. Rubež Svetozar, 28. Tone Benedik, 29. Štefan Smolej,
30.	Brane Ravnik, 31. Tomaž Knific, 32. Franc Koder, 33. Niko Dobrin, 34. Bojan Ropoša, 35. Andrej Repinc, 36. Franc Mali, 37. Janez Vogelnik, 38. Drago Štefe
Rezultati skupine nad 35 let:
1.	Ruda Veršnik, 2. Tone Meglič, 3. Herman Stepišnik, 4. Karel Prešeren, 5. Franci Stritih, 6. Iris Lupša,
7.	Jože Markič, 8. Peter Mali,
9.	Rezka Kralj, 10. Janez Pavšek
Nervoza pred startom: Od leve: Svetozar Rubež, Jože Mikulič in Stane Sova
.
NAŠI
PETDESETLETNIKI
___________________1-----------------■>
ZALETELJ JANEZ — poslovodja v poslovalnici Ljubljana III.
TADEL LEPOSLAVA — kontroliranje polizdelkov v izdelovalnici zg. delov 512
JEŽEK MARJAN — izdelovanje kopit 562 MEKUČ KATARINA — pospravljanje in čiščenje gumarne 540
ISKRENO ČESTITAMO!
UPOKOJILI SO SE
Srečanje ob odhodu v pokoj je opisal Janko Januš:
Zupan Joži to dekle,
penzion že dočakala je sedaj pa v planine in naravo,
da telo ostane zdravo.
Osterman Ivanka še vedno ji iz rok ne gre šivanka.
Zaslužila si penzion dobila knjigo si za Ion.
Šmid Marica risarka prava, ne boli jo nikdar glava, riše in piše karikature,
pa čeprav so proste ure.
Aljančič Marica
je v Peko tudi dolgo bila,
zato sedaj le še sprehodi,
v naravo in
poleti k vodi.
Perko Gelca iz nabave,
ta ima še živce prave, saj zgleda taka kot dekle,
pa vendar le v pokoj gre.
Markič Tinca je bila odsotna, a namesto nje je Marjan bil, ki tud z veseljem ga je spil.
Janko Januš ta vratar, med dekleti pet na zdravje trčili smo spet,
enkrat vsaj tako lepo da skrivati ni treba blo.
r-----------------------------------\
ZA UPOKOJENE SODELAVCE
Počitnice nudimo tudi našim bivšim sodelavcem — upokojencem; seveda v času izven kolektivnega dopusta. Naš kolektivni dopust se začne 15. julija in traja do 2. avgusta.
Prijave za letovanje v počitniških prikolicah sprejema in daje informacije tov. Lojze Hostnik, telefon 326.
\____________________________________J
TOVORU AI >V E.LEKTRICU APARATOVl
OCKPORT
IZSTOP HOTRANTECA ORGANA, EDRK
MAJHEN RAZOR NA NJIVI
IZRAELSKI
POLITIK
(ABA)
PIRBWDE
ROLETA
PRITRDI TEV 5 KOVANJEM
TU3E A. IME (OTON)
KRAD V SEV. RODEZIJI
SKALDE
HOST,,
EISEN -HOVER
IME SMUČARJA PETROVIČA
MAJHNA
STATUA
DOPISUJ V
ČEVLJAR!
OLIMPI] SKE iqRE
OSIPEU
"■"ffl
S
M
SVEČANA
POJEDINA
AM.M.IME
(DAVID)
KA5A5KI
KOND
PTICA
UJEDA
OÄE, (JELICA)
IJASI
SOSEDJE
PISEC
ROMAUO'
SLOV.
PISATELJ
(JAUKO,
i-CtRULIT")
ELEK-
TRIČAR
K
REDKO IIW. IME
RAZPOLO-
VITEV
UATURA,
PRIRODA
MREŽA ZA UTRDITEV EASADE
PRAZNINA
PRAZEN
PROSTOR
KOR. DEL, SKAKALNICI
LAPJEPEL-
..sm.
VISOKA PLAUOTAV MISSOURI JU, ZDA
O
FR. PISEC (CLAUDE)
POLITIK
MORO
KMET
DANDSČAK
PRITISK
REŽE za POČE PRI SQPIH
TONČKA
MAROLT
BIVŠI
MMBOŠKI
DIKTATOR
ULJ ZA it
CLBLL_ GRS BOC PASTIRJEV
PARILO
ŽEU.IME
100 M ‘
DELAVKA NA POUU
TORINO
REKA HA PE LOPONEžU
LATINSKI
VEZNIK
VRSTA
UABOJLV,
ŽABICE"
OCE
MINISTER
TURŠKIH
SULTANOVI
ODBITEK PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU
SESTAVIL
&LU
NEOZDRAV-
LJIVA
BOLEZEN
NAVAL,
mm
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 87 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja MENEGALIJA Magda. Nagrade je razdelila takole:
200 din — IGNAC AHAČIČ — upokojenec 150 din - JURIJ OVSENEK - 300 100 din - KSENJA RIBIČ - 524 70 din - MARJETA STUŠEK - 529 70 din — MARIJA DOBRIN — upokojenka Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do 10. aprila 1985.
ZAHVALE
Ob izgubi mojega dragega očeta IVANA FISTRA
se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka prirezovalnice 512 iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč
hči Breda z družino
Ob boleči izgubi našega dobrega očeta JANEZA TIŠLERJA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem elektronsko-računskega in splošnega sektorja za podarjene vence in izrečena sožalja.
Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega, sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih in ga spremili na njegovi zadnji poti.
vsi njegovi
Ob boleči izgubi drage sestre in tete ANTONIJE LANGUS
se iskreno zahvaljujemo sindikatu Peka za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Vsi Gramčevi, Tilka Zupan in Olga Jeruc z družino
Ob prerani izgubi drage hčerke in sestrice ŠPELE PERKO
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 512/4 za izražena sožalja in denarno pomoč.
Božena Perko
Ob izgubi mojega dragega očeta
ALOJZA ERJAVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 523 za denarno pomoč
hčerka Lojzka Medved z družino
Ob tragični izgubi mojega najdražjega sina ROKA PURGARJA
se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam oddelka 522 za denarno^ pomoč. Vsem tistim, ki so mi izrazili sožalje, mu poklonili cvetje, ga spremili v njegov prerani grob in za tolažilne besede v težkih trenutkih pa iskrena hvala
žalujoča mamica Tilka Burgar
PRIŠLI ODŠLI
V	TOVARNO
Gregorc Simona, Intihar Slavko, Torlakovič Krsto, Horvat Anton, Štefe Liljana, Kreže Nataša, Košak Tatjana, Dža-ferovič Esed, Borie Dare, Šparovec Romana, Branda Franc, Dizdarevič Sulejman, Meglič Franci, Šmejic Stanislav, Basa-ra Stanka, Jocič Zorica, Jurkič Anto
V	TOZD BUDUĆNOST
Luksa Štefanija, Medjimurec Dragica, Picek Dubravka, Tišler Ivanka, Vadjunec Jasminka, Kotiščak Josip, Hrupec Ružiča, Obad Mladen, Kovač Juriča, Gerič Marija
V	MREŽO
Zagreb II Jurki Krešimir
IZ TOVARNE
Perko Marjan, Stubljar Robert, Kuhar Jože, Tadel Aleš, Stajnko Igor, Meglič Peter, Novak Viktor, Osterman Ivanka, Šmid Marija, Aljančič Marija, Markič Valentina, Perko Angela, Hlebanja Neli, Studen Janez, Zagmajster Boris, Gaberc Rajko, Menkovič Renato, Tišler Jože, Zupan Jožefa, Januš Janko, Vrezek Marija
IZ TOZD BUDUĆNOST
Medjeral Marinko, Sabol Slavko, Curila Miroslav, Sukanec Damir, Stabi Ivan, Funtek Predrag, Bačani Darko, To-polko Zdenko, Kiric Zdenko, Janušič Franjo, Meljnjak Vlado, Sagarek Nadica, Hrastič Vlatka, Ciglek Vesna, Slavetič Ljuba, Drumer Jasna
IZ MREŽE
Sevnica Jamšek Marjetka Tržič II Toporiš Mateja Zagreb III Novakovič Mica Sarajevo Radosavljevič Branko
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
MAMA — TO NAJLEPŠA JE BESEDA,
KI ČLOVEKU IZ SRCA PRIVRE NA DAN. PREPOLNA JE LJUBEZNI, LEPIH MISLI IN ŽELJA TER DEJANJ (Špela)
Mama je prva beseda, ki jo človek izgovori.
(Boštjan)
Kadar je žalostna, tudi jaz ne morem biti dobre volje.
(Olja)
Skromna in iskrena je moja mati, s toplimi, prijaznimi, včasih strogimi očmi.
(Meti)
Učenci 7. razreda OŠ heroja Grajzerja
ANTONU KALANU V SLOVO!
Končana zdaj Tvoja prekratka je življenjska pot,
posuta ni bila le s cvetjem,
tudi trnje bilo je vmes kot povsod.
Prispeval dovolj si za osvoboditev domovine, kot zglednega in vestnega sodelavca, vtisnili Te bomo v tisti del srca,
kjer hranimo na poštene sodelavce najlepše spomine.
Nekdanje sodelavke in sodelavci!
Ob izgubi dragega moža
ANTONA KALANA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z menoj, ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala delovni organizaciji Peko, za poklonjeno cvetje
žena
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 — prirezovalnica za toplo slovo in lepa darila.
Vsem skupaj želim že veliko delovnih uspehov.
Marica Aljančič
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 521, se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za prekrasna darila. Posebna hvala bivšim ožjim sodelavkam za prijetno slovo.
Milena Grašič
Sodelavkam v oddelku 521 se za domiselno darilo za moški dan (»maternikov«) iskreno zahvaljujem. Tudi v naprej želim dobro delovno sodelovanje v imenu vseh moških.
Lojze Klofutar
Sodelavcem in sodelavkam v Razvoju se iskreno zahvaljujem za nadvse prijetno presenečenje, ki ste mi ga pripravili ob odhodu v pokoj.
Vse in vsaka stvar posebej mi je segla v srce.
Najlepša hvala tudi za bogato darilo in presenečenja še posebej pozornih sodelavcev.
Vsem skupaj želim mnogo delovnih uspehov in obilo osebne sreče.
Mari Šmid
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za sodelovanje in darila, ki sem jih sprejela od sodelavcev finančnega sektorja in Tozd-a Mreža, kakor tudi za nepozabne ure slovesa. Iskreno se zahvaljujem za povabilo poslovodij I. grupe, za lepo darilo, kakor za prisrčne stiske rok ob slovesu. Moja iskrena zahvala tudi poslovodjem IL in III. grupe, ki so me presenetili s pozdravi in lepimi darili za spomin. Vseh se bom spominjala z občutkom, da smo prijateljsko sodelovali in tako lažje premagovali nešteto drobnih pa tudi kdaj večjih težav.
Vsem želim dobro zdravje in še naprej veliko delovnih uspehov.
Helena Legat
POZDRAVI S HIMALAJE
Iz Nepala nam je poslal pozdrave naš sodelavec Filip BENCE. Filip je član letošnje himalajske odprave. Na pot so odšli 27. februarja, vrnili pa se bodo v začetku junija. Tri mesece bodo v borbi s snegom in ledom skušali opraviti podvig in prvi premagati steno in osvojiti vrh.
MODNA REVIJA
V okviru sejma KOŽA I OBUĆA v Zagrebu je bila modna revija. Našo novo kolekcijo so predstavile članice plesne skupine pod vodstvom Lenčke Dolenc. Sodeč po navdušenju gledalcev je modna revija izredno uspela.
PRIZNANJA NAŠEMU MODELU
KAM
PO OSNOVNI ŠOLI
Tovarna obutve »Peko« Tržič razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje kadrovske štipendije
diplomirani ekonomist
diplimirani inženir kemije
diplomirani strojni inženir
dipl. org. dela (računalniška smer)
inženir strojništva
čevljarski tehnik — tehnolog
strojni tehnik
kemijski tehnik
komerciali tehnik
elektrotehnik — elektronik
programerski tehnik
obutvena smer
oblikovalec kovin
strojni mehanik
izdelovalec gum. tehn. izdelkov
1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija
1	štipendija 6 štipendij
2	štipendiji
1	štipendija
2	štipendiji
1	štipendija
2	štipendiji 30 štipendij
6 štipendij 1 štipendija 2 štipendiji
TOZD TRBOVLJE čevljarski tehnik — obutvena smer
tehnolog
OBRAT BENEDIKT
obutvena smer
čevljarski tehnik — tehnolog
OBRAT ORMOŽ obutvena smer čevljarski tehnik
tehnolog
1 štipendija 15 štipendij
10 štipendij 3 štipendije
15 štipendij 5 štipendij
Kandidati za pridobitev štipendije morajo predložiti:
—	vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazec 8,40)
—	fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, (učenci 8. razreda naj predložijo fotokopije spričeval od 5. razreda dalje)
— potrdilo o vpisu v šolo iziroma frekventacijsko potrdilo
Vloge z dokumentacijo je treba oddati v kadrovskem oddelku tovarne obutve »Peko« Tržič do 30. junija 1985.
udruženje kreatora i modelara obuće
kožne konfekcije i galanterije Jugoslavije
GLASANJEM POTROŠAČA NA OCENSKOJ IZLOŽBI KOŽE IOBUĆE DODELJUJE SE
ZLATNA STATUA
GoLyruyeR) Zfcm&zw „PEKO'-TRŽIČ
Na 34^ mednarodnem tednu KOŽA I OBUĆA v Zagrebu je dobil naš model, otroški čevelj ROBERT modelirja Janeza GOLMAJERJA:
PRIZNANJE ZA KVALITETNI PROIZVOD ZLATO STATUO, DIPLOMO in ZLATO PLAKETO.
Model Robert je kot najboljši otroški čevelj iz-
brala žirija publike, natečaj pa je organiziral UKIM — združenje krea-torjev in modelirjev Jugoslavije. Robert je v kolekciji za domači trg jesen — zima 1985/86. Namenjen je otrokom od vrtca do nižjih razredov šole.
Janezu Golmajerju čestitamo k doseženemu uspehu.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.