iw. stwma.___________________i ww. i prtdi, zi. Nil mz.                                         xn. itio.

.Slovenski Narod' velja v Ljubljani na dom dostavljen:                          v uptavništvu prejemaa:
ccjo leto.......K 24—           ceio leto.......K 22-~
P°]! i«*«........1J-           pol leta........li-«
četrt leta     ..,.••    .    6*—              čctrt leta     ......    .    5*50
na mesec    ......    .    2*—              na mesec.....9    1-90
Dopisi naj se f ranki rajo.    Rokopisi se ne vrača jo. Or«dnUtro:  Knaflova ulica *L S (v pritličju lcvoN, te Uf on št 34.
Isba|a vsak tu svtčer ivvMmtl a«4eli* trn prasaik*.
Inserati  veljajo:   peterostopna  petit vrsta za enkrat  po   14 vin.,  za  dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije,  inserati  itd.
to   e administrativne stvari.
---------------  Posaaatima številka vftlla 10 vinarjew.   ---------------
Na pismena naroćila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tlakaraaM telefon st 81.
.Slovenski Narod"  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                              za Nemčijot
ćelo leto.......K 25*—           ćelo leto.......K 30*—
pol leta   .......    .   13*—                                 .                         „
četrt leta         ......6#50             ** Amenko in vse druge dezele:
na mesec......,    2'30           ćelo leto......K 35*—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0praYHiStTO (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: ši. 5 telefon št. 85
Državni zbor.
§e enkrat klerikalci in armada. — Monstroznost trializma in poštenost politike. — Kriza v klerikaliiem klubu. — Dr. Rvbareve resolucije. — Poljski poraz. —Kranjski deželni go-spodarji razkrinkani. — Dr. Ravni-harjeva interpelacija. — Deiovni program. — Sejno poroCilo.
Punaj, £0. junija.
Postanec Žitrik spada med one Člane hrvaško - siovenskega kluba, ki se v parlamentu malokdaj oglasi-;o. kadar pa govorijo.takrat povedo same premišljene stvari. Ljudjc ka-kor je dr. 2itnik so pravi glasniki po-tičnih principov in nazorov svojega kluba in baš radi tega rtastopajo posebno pri raznih oficijelnih prilikah kot tolmači klubovega mnenja in oznanjevalci njegove volje. Včeraj-šnji govor posl. Zitnika je v polni meri smatrati za oficijelni pojav slovenske klerikalne politike in kot rne-rilo tendenc in ciljev, katerim sledi-jo dr. Sustersič in tovariši.
Zc včeraj smo poudarili. da se e zastopnik slovenskoga pariamen-'arnega kluba izjavi! za nadaljno ne-omefeno gospodstvo nemškega jezika v armadi. Ne zanikamo. da je dr, Žitnik se postavil proti neumlji-vema in za armado samo najbolj škođljivemu zapostavljanju nenem-Škfh jezikov ter zahteval temeljito remeduro — toda baš tam. kier bi Ml lahko zasekal v korenino vsesa zla je odložil pogumno dvignjeno se-kiro — ter se v prijetnem sosrlasju izjavi! za nemški službeni jezik! Nikao ne zanika. in dr. Kramar je danes to še posebno poudaril. da je armadi "otrebno tuđi nekaka jezikovna uniforma, enotni poveljevalni jezik, ki naj ostane nemški. ker je enkrat že uveden, ki na bi bil ravno tako lahko esperanto. Toda baš zato, ker se "nora to poveljevanje omejiti na naj-nujnejše in bo armada vedno le ta-krat dobra in spretna ter uspešna, ako se vojaštvo kolikor mogoče. vzgojuje s pomočjo razumHivega mu materinskega jezika, ne more biti občevalnt. službeni jezik v armadi enoten. Ker je treba zahtevati za slovenske regimente slovenske ofi-^irje — zakaj naj bi bila za te regimente nernščina službeni jezik? Vla-
da sama je to spoznala, toda dr. Žitnik je bolj papežki kakor papež, on in ž njim njegov klub zahtevata nemščino kot službeni jezik in dr. Žitnik je to svojo zahtevo stavii tako splošno, da je zadel ćelo ob narodne pravice hrvaškega  domobranstva.
To je močno osupnilo baš v pravaških hrvaških krogih, ki stališče slovenskih klerikalcev, organiziranih v vsepravaški stranki, tem nianj razumejo, ker so kakor znano njihove zahteve glede armade Še mnogo dalekose^nejše, knkor pa je dosedanji dejanski položaj.
Naravnost konsternirujoči vtisk pa je v pravaških krogih napravila dr. 2itntkova izjava o trializmu, ka-terega je govornik slovenskih klerikalcev proglasit za >>politični monstrum«. Nobena jugoslovanska politična stranka se še ni na tak uničujo-či način in pred tako javnostjo izrazila o idealih hrvaškega pravaštva. nikdar pa še nismo videli stranke, ki bi bila svoj lastni program tako ha-rakirski vrgla na smetišče, osmešila svoje lastne eilje ... Slovenski kleri-kalci so se ponovno slovesno progla-šali za bistven del vsepravaške organizacije ter s tem akceptirali njen državnopravni program, ki vrholi v onem trializmu. katerega baš danes imenuje nadškof dr. Stadler v dunaj-skem -Deutsch. Volksblatt« -realno politično ideio«. Ta program je sedaj označi dr. Zitnik s pravo exeathe-dra - nozo za politično monstroz-nost. Klerikalni govornik je s tem pr.znal vso frivolno igro slovenskih klerikalcev. ki so se kakor jež pri jazbecu ugnezdili v vsepravaško organizacijo, d?. jo »prepojijo s svojimi idejami« to se pravi, t!a s pravaške pomočio odprejo našemu slovenske-mu klerikalizmu pot v hrvaške de-žele, zlasti pa v Istro in Dalmacijo. Dobro premišljene in vendar prenagljene so bile Zitnikove besede. Iz Zagreba poročajo, da so tamkaj učinkovale kakor udarec z bičem, in da se splošno srnatra ^itnikova izjava kot odpoveđ pravaškim stremljenjem, katerim dr. Sustersič noče več slediti — ker mu gredo rredaleč. Lčinkovole <;o pa kakor strela. posebno tuđi na pravaške člat^e Hrv. slov. kluba, za katere mor: nastati sedaj odločilno vprošarsje — smejo li še ostati v klubu, katerega većina proglasa njihov program z;« politično škodljiv, da, naravrnost fitročji.
IJrepozno so naši klerikalci spoznali, kako neprev^idno so spodkopali tla svoji lastni parlamentarni organizaciji. Skušajo sicer popraviti kar se da in popoldan se je sestal Hrv.-slov. klub, da isče izhoda iz kritične-ga položaja, v katerem se nahaja, toda vse izjave, vsi popravki, vse retuse ne bodo pomagale, ena sama odkrita Žitnikova beseda je poveda-la več, kakor more popraviti ćela knjiga komunikejev in pojasnil...
Jugoslovansko vprašanje je da-nes tuđi sicer na dnevnem redu. Toda s povsem drugačno resnostjo, kakor ga običajno obravnavajo naši klerikalci. Posl. dr. Rvbaf je govo-ril v bosanskem odseku o državno-pravnem prložajn anektiranih dežel, ki nujno izziva definitivno preuredi-tev državnopravnega ustroja monarhije sploh. Tuđi on se je kritično doteknil triaiističnega programa toda z ono kritiko, ki ne podira satno. temveČ tuđi zida. Priobčili smo že njegove resolucije. ki bi naj bile podlaga obsirnejšega in tcmelutejše-ga razpravljanja o naši bodočnosti.
*
Krizo, ki je še včeraj tako hudo grozila, je smatrati za aplanirano. Po dolerih pocrajaniih in konferencah je pristal poljski klub na mirovne po-goje, o katerih smo že brzojavno po-ročali. Se tekom današnjega dne bo afera z oficijelnim komunikejem P. k. končana. Toda ne tako njene po-sledice. HPoljaki so igrali nevarno igro — ter jo z^ubili. Zgubili pa tuđi mnogo na svoii parlamentarni reputaciji — od danes naprej Kolo Pol-skie ni več oni, katerega beseda podira ministre ... In v klubu samem so se v burnih dogodkih zadnjih dni nasnrotstva pooštrila. Poljska delegacija ie utrpela Škodo na zunaj in na znotrai — minister Heinold je vzrok. palmova veja katero mu iz-roči dr. Leo je odrezana od strupe-nega debla ...
*
Nečuvena razkritja bivšega po-slanca Mandlja in emeritiranega de-želnega glavaria pl. Šukljeta o kleri-kalnem crospodarstvu v kranjski debeli vzbuiaio čim dalje več pozornosti v najširši politični javnosti.
Posiancc dr. Ravnihar se je da-nes obrnil na ministrskega nredsed-nika s posebno interpelacijo radi ravnania kranjskecja   deželnega   od-
bora, oziroma njegove klerikalne većine, z deželnim imetjem.
Interpelacija se naslanja na iz-vajanja bivšega posl. Mandelja v »Vedi< zlasti pa na vsebino Suklje-tove brošure o kranjskih deželnih financah, iz katere navaja vsa mar-kantnejša mesta, zlasti ona, v katerih nastopa deželni glavar kot klasična in neoporekljiva priča proti razmeta-vanju deželnega imetka, posebna pa proti vporabi tega imetja v stran-karsko - politične svrhe. InterpcJaci-1a, Itatero so podpisali tuđi vsJ član! »Cčške^a kluba« vpraša rninistrske-ga predsednika je li pripravljen se o vsebini obeh spisov kar najnatanč-nejše poučiti in je li vlada pripravljena odrediti vse potrebno, da se konstatirana zloraba deželnega imetka v strankarsko politične svrhe v bod oče prepreci.
Zbornica hiti z delorn. Že danes je bila generalna debata o brambnih zakonih zaključena, jutri se bo vršilo glasovanje o prehodu v specijalno razpravo, ki se bo zopet vršila po skupinah. V soboto in ponedeijek bodo seje. splošno se pricakuje. da bodeta oba brambna zakona najpo-zneje do srede prihodnje^a tediia re-šena tako, da bo zbornici mogoče še pred 1. julijem odobriti tuđi proračunski provizorij.
*              «
*
V naslednjem podajemo sejno poročilo.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je otvoril ob enajstih sejo. Nadaljevala se je debata o
brambni reformi.
Posl. dr. L e w i c k i je izjav^il. da bodo Rusini glasovali za brambno reformo. Istotako je izjavil posl. dr. J e r m a n . da se mora brambna reforma izločiti iz dnevne politike in da je dolžnost vsakega državljana, da skrbi za obstoj in varnost države. Poljaki bodo glasovali zato, da se zakonska predloga neizpremenjena sprejme. V irnenu soc. demokratov je izjavil posl. Sever, da bodo socijalni demokrati soglasno glasovali proti prcdlogi!
Nato je govoril posl. dr. Kramar. Po njegovem mnenju je stali-šce Nenicev napram brambni predlo-gi jako enostavno. Stoletja je država delala za Nemce. In posebno z ozi-rom na zunnnjo politiko, z ozirom na
_,   ■    ,           ■     '     i         T                             .                       ~.     .                      ■■■,        -^         ■----------------                         —;^
zvezo z Nemčijo je razumljivo, da glasujejo Nemci za brambno predlo-go. Stališče Cehov napram temu vprašanju je pa vendarle precej te-žavnejše, kajti dozdaj se je v armadi vedno prezirala češčina. Tuđi zuna-nja politika ne more^-zbuditi simpa-tij češkega naroda. Cehi so za seda-njo zunanjo politiko le v toliko, v kolikor garantira mir. Priznati je treba, da je stališče Čehov napram brambni reformi zelo težavno. In treba je bilo precej preudarjati. In če so se Čehi odločili glasovati za VO-Hlno reformo, tedaj upajo, da se bo ta sklep tuđi pravilno cenil. Češka politika je od slavnega pisma Palac-kega v Frankobrod ostala ista: Močna, na zunaj svobodna in samo-stojna Avstrija kot obramba vseh njenih svobodnih, srečnih narodov. Navzlic vsem težkočam je ostala politika Cehov ista. Cehi nišo obupali. Z neizpremenjenim pogumom in vstrajnostjo hočejo doseči lepi cilj, resiti v stari monarhiji vprašanje, da žive različni narodi mirno in srečno drug poleg drugega. V državnem življenju so vendar začeli respektirati posamezne narodnosti. Le armada je ostala nedotaknjena od na-predka razvoja. Nato se je bavil z velikanskimi zahtevami, ki iih stavi armada. Veliko število armade in njeno oboroženje ne ustvarja moči armade, duh armade je glavna stvar. In da se doseže ta duh v armadi, ni potrebna samo konzervativna, poštena mirovna politika, temveč tuđi politika pravičnosti napram vsem pripadnikom vseh narodov. In ta duh ne srne vladati samo v državi, temveč tuđi v armadi. In smešno je, če se zahteva od častnikov, naj zataje svoj narod. Armada naj ravno pri-vablja častnike vseh narodnosti, armada naj bo ponosna nato, da poj-muje vse narodnosti. Za mobiliteto armade je potreben en jezik. Armada je popolnoma nekaj drugega nego civilna državna uprava. Končno se je govornik izjavil za močno armado v obrambo miru, v obrambo avstrijske ideje.
Na predlog posl. Schachin-g e r j a je bila na to debata zaključena. Za generalnega pro govornika je bil izvoljen posl. Fuchs, kontra B e c h y n e. Govoril je še minori-tetni poročevalec, nemški soc. demokrat Leuthner, na kar je bila razprava prekinjena.    Potem se    je
LISi trv.
Lepi srričBH.
(Be! - Ami.)
franeoski   spisa!   Guy   de   Mau-
passant   —   Prevel Oton Ž u -
p a n č i č.
Drugi del.
(Dalje.)
»Da, res je, ljubim vas,    blazno
' ':*  ljubim, že  dolgo.    Kaj  hoćete,
zrel sem! Ljubim vas!... O, če
bi vedeli, kako vas ljubim!« Dušila
ve je. težko je sopla, izkušala je go-
r>riti, a besede ni mogla spraviti z
zika. Prijela ga je za lase in ga od-
'ihnila z obema rokama, da bi   se
r ranila približanju njegovih ust, ki
ćutiia, da  silijo   proti  njenim.   In
ragk> je obraćala glavo od desne na
levo in od leve na desno, z zaprtimi
očmi. da ga ne bi več viđala.
Otipaval jo je skozi obleko, in omagovala je pod tem surovim, nasilnim Ijubkovaniem. On se ie na-ploma dvignil, hoteč jo objeti, a za hip prosta, se je vrgJa nazaj, se mu itvila, ter bežala od naslanjača do naslanjaČa.
To preganjanje se mu je zazdelo ^meino. spustil se je na stol, in obraz v dlaneh, je hlinil krčevito ihtenje.
Potem je plani! kvišku, vzkliknil: Zbogom, zbogom!« — in je zbežaL
V veži je vzel mirno svofo palico, stopil na cesto in je dejnl sam sebi: »F^rokleto. rekel bi. da pojde!« Žel je na brzojavni uraci. kie-' je po-slal Klotildi »urno pošto«, naj priđe iutri na sestanek.
Ko je prišel ob navadni uri do-mov. je rekel svoji ženi: *>No, ali imaš svoje goste za dine?«
Odgovorila je: »Vse; samo gospa Walterjeva ne ve za trdno, ali bo prosta. Obotavlja se. Govorila mi je, kaj vem, o obveznosti, v vesti. Sp!oh se mi je zdela smešnočudna. Pa kaj, upam, da priđe vkljub temu.«
Skomizni! je s pleči: »c, seveda priđe, bogme da!«
Vendar ni bi! docela uverjen in bil je nepokojen do določenega dne.
Tisto jutro pa je dobila Made-Ična kratko pismo od ravnateljice: »Z veliko težavo sem se oprostila in pridem k vam. Moj mož pa ne utegne z menoj.«
Du Roy je misli!: »Presneto prav sem ukrenil, da nisem Šel vec k nji. Pomirila se je. Sedai pa pozor!«
Vendar je pričakoval malo vzne-mirjen njenega prihoda. Prišla je. zelo mirna, nekam hladna, nekam visoka. On se je držal ze!o ponizno iti molčečno.
(jospo Laroclie - Mathieu in gospo Rissolin sta spremlja!a soproga. Vikontesa de Percemur je govorila o odličnem svetu. Gospa de Marcl!e je bila mična v svoji čudno fantastični obleki; imela je rumen in črn španjolski kostum, ki je dobro obiikoval
njen lepi stas, prsa in zahte roke, in je d^ial njeni drobni tičji glavi krepak ieraz.
Du Roy je bil posadi! na svojo desnico gospo Walterjevo. in je govori! ves čas med dinejem samo resne stvari s pretiranim spoštova-njem. Kedaj pa kedaj je pogledal Klotildo. »Res je lepša in bolj sveza,« si je misli!. Nato so se mu vmile oči k njegovi ženi, ki se mu tuđi ni zdela napačna, čeprav ga je grizla proti nji trdovratna in zlobna jeza.
A Walterjeva gospa ga je vzne-mirjala, ker jo je bilo težavno pridobiti, in ker je bila zanj nekaj novega, kar vzbuja moškim vedno pože-Ijcnje.
Zgodaj je hotela iti domov. — »Jaz vas spremim,« je rekel on-
Odklonila je. On pa je silil: »Zakaj molčlte? To me zelo žali. Ali moram res misliti, da mi niste odpustili? -Saj vidite, kako sem miren.«
Odgovorila mu je: »Od svojih gostov ne smete kar tako stran.«
Nasmehnil se je: »Pa, niti dvaj-set minut se ne zamudim. Še zapazili ne bodo. Ce mi ne dovolite, me boste res kruto razžalili.«
Zamrmrala je: »No da, torej vzprejmem.«
A toliko da sta bi!a v kočiji, jo >€ prijel za roko in ji jo je strastno poljubljal: »Ljubim vas, ljubim vas. Kaj zato, naj vam povem. Ne dotaknem se vas, samo to vam hočem dopovedati, da vas ljubim.«
Zajecljala je: »O... po vsem, kar ste mi obljubili... ni prav ... ni prav.«
Naredil se je, kakor bi se močno upiral, potem je povzel s pridušenim glasom: »Poglejte, kako se prema-gujem ... In vendar ... Ampak dajte, samo to naj vam povem ... Ljubim vas ..., to bi vam hotel ponavljati dan na dan ..., da, dovolite mi, da grem k vam in vam pokleknem za pet minut pred noge. vam zrem v ljubljeno obličje in vam ponovim ti dve besedi.«
Prepustila mu je svojo roko in mu ihte odgovorila: »Ne, ne morem, nočem. Pomislite vendar. kaj po-reko, sluge, moje hčerke. Ne, ne, to Je nemogoče.«
Poprijel je besedo: »Jaz ne morem več strpeti, da vas ne bi videl. Bodisi pri vas ali kje drugje, videti vas moram, pa če samo za eno minuto vsak dan, da vas primem za roko, da vdihavam nekaj hipov zrak, ki paha od vaših kril, da pogledam linijo vašega telesa, in vaše lepe oči, ki od njih blaznim.«
Drhte je poslušala to banalno zaljubljeno sviranje in je jecljala: »Ne ... ne ... ni mogoče. Molčite!«
Sedaj ji je šepetal čisto potihem na uho; uvidel je, da jo je treba po-lagoma zateti, to-le neizprijeno žensko, da jo mora pripraviti do tega, da mu dovoli sestanek, najprej, kjer želi ona, pozneje, kjer bo sam hotel.
»Poslušajte . . . Mora biti . . . moram vas videti ... Čakal vas bom
pred vašimi vrati . . . Kakor berač . . . In če ne priđete vi, stopim jaz k vam ... a videl vas bom . . . videl vas bom . . . jutri.«
Ona je venomer ponavljala: »Ne, ne, ne smete priti. Ne vzprej-mem vas. Pomislite na moje hčerke.«
»Potem mi pa povejte, kje bi se sešla ... na ulici . . . kjerkoli . . . kadar je vam prav . . . Samo da vas bom videl . . . vas pozdravil . . . Edino »ljubim vas,« vam porečem pa pojdem.«
Omahovala je, vsa omamljena. In ko je zapeljal kočijaž pred njeno hišo, je naglo zašepetala: »Naj bo, jutri ob pol štirih pojdem v Svete Trojice cerkev.«
Potem je izstopila in je zakli-cala kočijažu:
»Peljite gospoda Du Roya domov.«
Ko se je vrnil, ga je prašala žena: »Kje si pa bil?«
Odgovorit je podmolklo: »Na pošti sem moral oddati nujno depešo.«
Gospa de Marelle je stopila k njemu: »Spremite me, lepi striček, saj veste, da sem prišla tako daleč na dine samo pod tem pogojem?«
Potem se je obrnila proti Made-16ni:   »Menda  ne  bos  Ijubosurnna?«
Gospa Du Roy je odgovorila počasi:
»Nak, ne prehudo.«
(Dalje prihodnjič.)
Strani                                                                                               SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              140 štev.
vršila debata o rrafnih pred logih glede zcmij. davka za vinograde. Oovoril je posl. J u k e I, na kar ie bila debata prekinjena. Posl. dr. Ravni-har je nato vložil že uvodoma omenjeno interpelacijo. Ob 3/«5. je bila seja zaključena.
Suklje o dež. financati.
HI.
Ljubljanski državni posjanec dr. Ravnihar ie v včerajšnji seji dr-žavnega zbora s posebno interpelacijo opozoril vlado na senzacionalna razkritja bivšega deželnega glavarja pL Sukljeta o počenjanju klerikalne Stranke z deželnim dcnarjem. Ta interpelacija je jako umestna. Nad vse-mi strankarskimi interesi stoji ven-darle občni interes kronovine kranjske m naj je vlada s klerikalno stranko še tako zavozljana in naj ima za-njo še tako žive simpatije, občna de-želna korist ji mora biti vendar nad vse in bilo bi necastno in brezvestno, če bi se hotela napram interpelaciji <h\ Ravniharja zaviti v togo molčeč-nosti in če bi hotela odreci svojo pomoć.
Vlada je toliko boli dolžna upo-števati dr. Ravniharjevo interpelacijo, ker jo mora zanimati deželno gospodarstvo na Kranjskom tuđi s sta-lišca interesov državnih financ. Kle-rikalci trde venomer. da razsipavajo ogromne vsote denarja za povzdigo občnega blagostanja. Deželna kultura naj povzdigne to blagostanje in naj poveća davčno zmožnost prebivahu a. Nvkaj miliš« -'" -\ >*' klcika'-ci že izdali za ta namen — a blagoslova teh miiijonov ni videti nikjer. Ko je slovensko - neinška koalicija tzvedla obnovitev po trtni uši uniče-nih vinogradov, so se posledice investiranih miiijonov hitro pokazale. Kjer so Ijudje sadili po katastrofi tur-ščico in krompir. so nastali vinogradi, ki dajo večjo množino vina. kakor se je prej na Kranjskem pridelovalo in kvalitativno boljšo množino. S tem je res poskočilo obcno blagostanje in ž njim vred je poskočila davčna zmožnost prebivalstva. A kje so uspehi miiijonov. ki jih je razmetala klerikalna stranka? Nikjer jih ni videti. Napravili so Robež — grof Barbo pravi, da je to njegova zasluga, klerikalci zopet pravijo, da je to njihova zasluga. — a to je ludi vse. Ves drogi denar ni prinesel nobenega sada. Davčna zmožnost kranjskega prebivalstva se ne množi. Ćelo na-sprotno se godi: davčna zmožnost pojema. V davčnih komisifah vlada jako pesimistično naziranje glede davčne zmožnosti kranjskega prebivalstva in se najbolje podučeni člani boje. da kranjska dežela kmalu ne bo mogla državi niti tega več dajati. kar ji daje sedaj. Tu pa. v davčnih komi-sijah se najbolje spozna, kako ie raz-metavanie deželnega denarja po-vzdignik) občno blagostanje in davčno zmožnost prebivalstva.
Mada je sedaj opozorjena na razkritja bivšega deželnega glavarja — pred seboj ima sliko o deželncm gospodarstvu, ki ji jo je napravil naj-bolj pokiicani mož in če ne poseže sedaj vmes, pade vsa odgovornost nanjo.
Klerikalna stranka se zagovarja po dr. Lampetu. Zagovarja se slabo in poglavitno operira z zvijačami. Dr. Lampe trdi nekaj drugega, kakor pl. Juklje. Kontrolirati je mogoče vse te trditve in protitrditve, vse te sta-rejše in novejše številke samo s po-močjo uradnih podatkov.   Zato se ne
spuščamo v detajte in konstatiramo samo. da se Šnklfetovi računi v bi-stvu vjemajo z navedbami narodno-naprednih in nemških poslancev pri zadnji proračunski razpravi v kranjske mdeželnem zboru, dr. Lampetovi pa ne.
Dežela pa ima vsekako pravico, da dobi natančno sliko o stanju de-želnih financ. Dežela ima pravico, vedeti. kako se je porabil vsak vinar deželnega denarja in ker klerikal-cem absolutno ni ničesar zaupati, ima vlada dolžnost, da ugodi zatitevi dr. Ravnitiarja. Ta dolžnost je toliko večja, ker je vlada kolikor toliko so-kriva nastalih razmer v deželni upravi in pri deželnih financah.
Finančno mizerijo dežele Kranjske je provzročilo brezmiselno, zgol po strankarskih nagibih provzročeno razmetavanje deželnega denarja. Obljuba dela dolg. Šuklje popisuje na kratko, a na jako karakterističen način, kako razpoloženie so klerikalci ustvarili s svojimi obljubami. Poslan-ci. ki imajo v klerikalni stranki več vpliva, dosežejo seveda več. Tako je na pr. grof Barbo pri zadnji proračunski debati razkril. da dežela naj-več žrtvuje za kamniški okraj, ki ga zastopa dr. Krek, med tem. ko za gotove druge okraie absolutno ničesar ne stori. Dr. Pegan je takrat z njemu lastno brezobraznostjo zaklical, da dežela tam ničesar ne stori, kjer so občine v naprednih rokah.
Kako korist pa donaša to brez-miselno razmetavanje denarja, je pri isti priliki pojasnil poslanec Lenar-čič. Živinoreja nazaduje, prašičereja izumira, mlekarstvo nropada, liudje K/e v mi>ta in v Anicriko, Uruginja postaja vse večja, kmetovalec in obrtnik ne zmagujeta več niti najpo-trebrsejšega, trgovina hira. industrija se ne uore razviti — če pojde tako naprej. bodo nazadnje čez nekaj de-setletij živeli in se bavili s poljedel-stvom samo še Ijudje. ki jim bodo glavni dohodki — deželne subvencije. Seveda Ie. če ne bodo prej mestni davkoplačevalci lakote pomrli in ne bo dežela prej prišla v konkurz.
Trgovsha in obrtnička zbornica.
Ljubljana, 21. junija.
Snoci ob 5. popoldne se je vršila seja trgovske in obrtniske zbornice v dvorani mestnega magistrata.
Predsednik g. Ivan Knez je otvoril sejo ter pozdravil vladnega svetnika Kulavicza in konstati-ral sklepčnost. Nato je bil odobren zapisnik zadnje seje.
Ex presidio naznani nato, da je c. kr. trgovsko ministrstvo potrdilo zbornićno predsedstvo in da je poslalo firatično ravnateljstvo dopis glede osebne pridobnine. -— Pred-sedstvu so došli predlogi zborničnih svetovalcev ng. () g r i n a . Fiirsa-gerja in Bučarja. ki pridejo na dnevni red koncem seje.
Naznanila tajništva, ki jih poda g. dr. Mu r n i k , se sprejmejo.
Zbornični svetnik Mejač pred-laga sledeče:
V imenu združenih odsekov. mi je prijetna dolžnost, da izrečem na tem mestu g.
Filipu ZupančiČu,
ki je bil od leta JHS5. član te zborr -ce do lanskega leta in si je teko svojega 261etnega dclovanja prido-bil mnogo zaslue. najtoplejšo zahvalo. Ob tej priliki naglašam, da je bil g. Filip Zupančič od leta 1891. do
1W4. provizoričn! predsednik trgov-ske in obrtničke zbornice in Je bil tu-di izvolien za poslanca in si ie kot tak pridobil 7 lasti mnogo zaslng za belokranjsko železnica Uporabljam priliko, da izreče zbornica temu svojemu zaslužnemu članu zahvak) in ga imenuje za
dopisujočec* fltta.
(Soglasno sprejeto.)
O računskem zaključku poroča nato zbornični svetnik g. Mejač, ter predlaga absolutorij.   (Sprejeto.)
Pa priđe razumevanje delova-nja trgovske in obrtniške zbornice tuđi v širšo javnost, prinašamo po-ročilo zborničnega svetnika g. Me-jača, ki je bilo zborničnim svetnikom na razpolago, v celoti.
Zbornični dohodki so znašali 63.795 K 06 v, stroški pa 66.511 K 43 v. Po proračunu je bila potrebšči-na določena na 67.774 K, pokritje pa na 82.110 K; proračunjen je bil torej presežek 14.336 K. Dejanski dohodki so proti proračunjenim dohod-kom manjši za 18.314 K 94 v, ker se je 1. 1911 pobirala mesto od zbornice sklenjena 7r< doklada Ie 6% dokla-da, kakor jo je dovolilo c. kr. trgovinsko ministrstvo. Za 7(A> doklado proračunjeni iznos v znesku 31.410 kron je ostal pri tem neizpremenjen, nabrana 6% doklada pa je dejansko znašala 62.421 K 30 v. Dejanski stroški so proti proračunjenim stroškom manjši za 1262 K v^ v. Končni uspeh je proti Droračunjenemu uspehu ne-ugodnejši za 17.(b2 K 37 v. Brez ozira na proračun se kaže 1. 1911 primankljaja 2716 K 37 v. Ta se je pokril iz blagajničnega ostanka, ki je znašal ob koncu 1. 1910 1980 K i 2 v, odnosno iz predplačila, ki se je vze-lo pri pokojninskem zakladu, in je znašalo 3915 K 16 v. Od tega pred-piačila je ostal ob koncu 1. 1911 na razpolago še znesek 3178 K 91 v. Prištevši zastanek na zbornični do-kladi za 1. 1911 v znesku 7895 K 58 v je znašalo zbornično premoženje ob koncu 1. 1911 11.074 K 49 v, katere-mu nasproti pa je znašal dolg na omenjenem predklačilu 3915 K 16 v. Cisto premoženje je znasalo torej 7159 K 33 v. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1911 dohodkov 11.632 K 81 v in stroškov 7990 K. torej presežka 3643 K 81 v. ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znasalo 81.622 K 84v. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel 1. 1911 dohodkov 611 K 59 v, stroškov pa 600 K. Njegovo imensko stanje je znašalo ob koncu 1. 1911 14.748 K 79 v. Zaklad za višjo trgovsko solo v Ljubljani se je pomno-žil 1. 1911 za 3557 K 08 v in je znašalo njegovo stanie ob koncu 1. 1911 86.37S K 69 v. Zaklad za južnoav-strijsko razstavo v Ljubljani se je pomnožil 1. 1911 za 2091 K in je znašal ob koncu 1. 1Q11 4091 K 50 v. Zaklad za volitve, ki se je pričel nabi-rati I. 1911, je znašal ob koncu leta 1911 1000 K.
Nato se oglasi k besedi zbornični svetnik g. L e n a r č i č ter predlaga istotako odobritev računa. Zbornični svetnik Kregar inter-pelira zaradi južnoavstrijske razsta-ve na kar mu odgovori zbornični predsednik, da priđe ta zadeva na dnevni red prihodnje seje.
Naktip zborničnega u radne ga posl op ja.
Tajnik dr. Murnik poroca nato o nakupu uradnega zborničnega po-slopja v Beethovnovi   ulici št. 3 (6).
Iz njegovega poročila posna-memo, da Je trgovsko ministrstvo zahtevalo izkaz, da da mestna obči-na obrtniški zbornici sredstva kot ekvivalent za svojo dolžnost pre-skrbeti zbornici brczplačno stanovanje. Mestna občina ljubljanska je ponudila odpravnino v znesku 70.000 kron, plačljivih v 351etnih obrokih po 2000 K. — Nato se je sklenila kupna pogodba z lastnikom Avgustom Jenkom in se prevzame dolg pri Kranjski hranilnici pod istimi pogoji, kakor jih je imel prejšnji lastnik. Prevalitev dolga v spričo krize na denarnem trgu ni oportuna. Stroški za selitev, adaptacije in drugo so v zborničnih računih popolnoma pokriti, zato priporočajo združeni od-seki:
1.  Sklenjena   kupna pogodba za hišo št. 3 (6) v Beethovnovi ulici se odobri.
2.  Obdrži    se hipotečni dolg pri Kranjski   hranilnici v znesku 39.500 kron.
3.  V pokritje stranskih stroškov je porabiti    razpoložljiva zbornična sredstva, eventualno v principu tuđi fond za obrtniško visoko solo in pre-bitVj    iz    pokojninskega      zaklada. Sklepanje 0 tej porabi   se   vrši sele tedaj,   kadar bi se izkazala potreba. (Sprejeto.)
Zbornični tajnik dr. Murnik poroča nato o prošnji deželne zveze za tujski promet na Kranjskem za podporo. Zvezi se dovoli tuđi letos podpora 600 K.
Obrtni nadaljevalni soli v Met-liki za razširjenje trgovskega tečaja SC  <l     •■■';   -. :■• ■;.•;:.   ;-';Jpora 50 K.
Obrtni nadaljevalni soli v Top-licah - Zagorju za osnovo rudarske-ga tečaja se dovoli enkratna podpora 50 K za slučaj ustanovitve tega tečaja.
Obrtni nadaljevalni soli v 2i-reh, ki naj se ustanovi, ker je tam 92 vajencev raznih strok. se dovoli kakor običajno za take sole na deželi 100 K.
Okrajno glavarstvo v Litiji je sporočilo tr^ovski in obrtniški zbornici, da je zbornični zastopnik v odboru obrtne nadaljevalne sole v Toplicah - Zagorju g. Tomaž Koprive izvoljen za župana in vsled tega že itak v odboru. Na predio^ zborničnega svetovalca Bučarja je bil izvoljen načelnik gostilničar-ske zadruge v Zagorju g. Karei K o r b a r za zborničnega zastop-nika.
Zbornični svetnik g. T. L o ž a r umakne predlog glede obrtnega katastra.
Nato poroča zbornični svetnik g. Kamilo Pammer o davčnih in pristojbinskfh olajsavah za konsum-na društva ter priporoča naslednjo peticijo na gosposko zbornico:
Dne 20. junija 1912 v Ljubljani se vršeča plenarna seja trgovske in obrtniske zbornice za Kranjsko si usoja prositi visoko gosposko zbornico, da ne pritrdi od visoke poslan-ske zbornice storjenemu sklepu z dne 29. rnarca 1912. glede davčnih in pristojbinskih olajšav za pridobnin-ske in gospodarske zadruge v toliko, v kolikor se tičejo te olajšave kon-sumnih društev.
Popolnoma priznavajoč namen visoke poslanske zbornice nakloniti gotovim pridobninskim in gospodarskim zvezam. ki služijo pospeseva-nju poljedelskih in maloobrtnih interesov, davčne in pristojbinske olai-šave, zbornica tem odločnejše poudarja, da bi te olajšave, če pridejo v dobro    tuđi    konsumnim    dru-
štvom, tvorile veliko nevarnost za trgovino in obrt.
2e danes je škoda, ki jo trpe trgovci in obrtniki vsled konsumnih druStev, zelo velika ter se jasno zrcali v zmanjšanju davčne sile srednjega stanu. Samo najintenzivnejše delovanje, napetje vseh fizičnih in duševnih sil in polno izkoriščanje strokovnega znanja je preprečilo do danes, da nišo gospodarski polomi samostojno pridobivajočih dobili še večjega in tuđi za družbo icatastro-falnega obsega. če pa dobe konsutn-na društva potom zakonodaje še vecie davčne olajšave, ter se na ta način konkurenca v škodo obrtnikov iznova premakne, potem ni dvoma, da izpodkoplje to trgovcem in obrtnikom tla za eksistenco. S tem pa preneha tuđi samostojni srednji stan ter stopi na njegovo mesto ćela vrsta nesamostojnih. Iz tega v smislu splošnosti in države ležečega vzroka ponavlja trgovska in obrtni-ška zbornica za Kranjsko prošnjo
do visoke gosposke zbornice, da naj sklepu visoke poslanske zbornice z dne 29. marca 1912., tičočim se zni-žanja davkov in pristojbin za kon-sumna društva, ne ugodi. (Sprejeto.)
Zbornični svetnik g. F ii r s a -ger pozdravlja predlog svetnika Pammerja, ter orise škodljivost sklepa poslanske zbornice za malo trgovino in obrt.
V zadnjih letih je opažati ten-denco, da skuša vlada z raznimi od-redbami omejiti delokrog male trgovine. Nato meri omejitev prodaje žganja v zaprtih steklenicah, piva v zaprtih steklenicah in drugo v malih trgovinah. Davčne olajšavc konsumnim društvom pa bi male trgovce in obrtnike v prilog velikim pod-jetjem uničile, kar je nedopustno. Predlogu se pridruži tuđi zastopnik deželne zveze gostilničarske zadruge zbornični svetnik B u č a r.
Predlog združenih odsekov je bil soglasno sprejet.
Nato poroča zbornični svetnik LenarčiČ o osnovi sveta za ob-dačitev tovarniških poslopij.
O tem. da je hišni davek v Av-striji jako občutljiv, so mnenja edi-na. Obremenitev po davku, ki zadeva hišno posest, je silno tehtovita. Pod tem bremenom omagujejo hišni posestniki in najemniki, zadržujc pa to težko breme seveda tuđi gradbe-no podjetnost. Vsestranskim zahte-vam, da se olajša to breme, se tuđi vlada ustavljati ni mogla ter se je odločila za reformo hisnega davka. Toda naši čaši so malo ugodni za gladko in hitro odpravo velikih zakonskih predlog. in tako reformna akcija Ie počasi napreduje. Med glavnimi, ki jih vzbuja obdačevatiie hisne posesti, zavzema znamenito mesto obdačitev poslopij, ki služijo obrtnim in tovarniškim nanienom. Obdačitev, sloneča na zastarelih določilih. daje upravičeno povod mnogostranski nezadovoljnosti in obilnim pritožbam. Toži se upravičeno o trdem postopanju, o nepravi, stvarno neutemeljeni ocenitvi vred-nosti takih poslopij, o neenakomer-nem in često tuđi sarnovoljnem PO-stopanju. Napovedi lastnikov se sprejemajo redkokdaj od strani obla-stev za podlago obdačenju, navad-no prihaja do znatnih poviškov. To dejstvo, zlasti pa okolnost, da je oce-nitev često neenakomerna, more v prav odločilni meri vplivti :.a kon-kurenčno zmožnost in silo podjetni-kov. Vpoštevajoč zahteve interesen-tov in  uvidevajoč    potrebo stvarno
Bienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spkal Edward Lyitoa - Bolwer«
(Dalje.)
Ko je Vivaldi postavil čašo na mizo je rekel:
»Zvon je ne ha I peti.«
»Bog se u srni I i razbojnika,* je dostavi! Bruttini.
Komaj so bile te besede izgo-vorjene. se je zaslišalo na vratih tri-kratno trkanje. Gostje so se v ne-mem začudenju spogledali.
Novi gostje,« je rekel MontreaL Hro^il sem nekaj zanesljivih prijateljev, naj pridejo    zvečer    v    našo družbo. Na vero, dobro so došli. No-ter!«
Vrata so se počasi odprla. Po trije in trije v vrsti so vrstopili — senator je vi stražniki. Bližali so se v molčečem redu. Obstopili so obloženo mizo, napolnili prostorno dvorano in luči so odsevafe od njihovih oklopov kakor od jeklene^a zidu.
Zbrani gostje nišo zinili besedi-ce; bili so kakor okameneli. Zdaj so stražniki stopili na stran in v dvorano je prišel Rienzi sam. Fribližal se je mizi, prekrižal roke na prsih in njegov pažljivi pogled je šel od gosta do gosta in se končno ustavil na Montrealu, ki je bil — edini iz ćele družbe — prišel zopet k sebi in vstal s svojega stola.
Ko sta zdaj ta dva tako slavna, tako ponosna, spretna in častihlepna moža stala oko v oko drug pred drugim, se je zdelo. kakor da so v njijj osebah utelesena in na boj pripravljena moč in duh. red in prepir. meč in liktorska palica, vsa nasprotujo-ća si načela, ki stvarjajo, vladajo in podirajo države. Oba sta molčala, kakor bi bila drug drugega začarala s pogledi.
Montreal je s prisiljenim nasme-hom prvi izpregovoril.
Rimski senator! Smem-li ver-jeti, da te je senskaj privabila moja skromna pojedina in smem li domišljati si, da so ti obroženci izraz tvoje pozornosti za moža, ki se je vedno kratkočasil z orožjem?«
Rienzi ni odgovoril ničesar in Ie z roko mignil stra/arjem. Ti so v tre-notku prijeli Montreala. Zopet je Rienzi pogledal po zbranih gostih — in kakor plah ptič pred velikansko kaco, tako je pred gorečim senatorje-vim pogledom zatrepetal Pandulfo di Oiudo. Počasi je Rienzi dvignil svojo nesrečonosno roko — Pandulfo je to vide!, zaslutil svojo usodo, se pre-strašil in padel brez zavesti vojakom na roke.
£e enkrat je senator naglo pogledal po gostih, sedečih za mizo, potem se je obrnil proti vratom z za-ničljivim usmevom, kakor da bi se mu ne zdelo vredno se pobrigati za navadnejši plen. Noben dih ni bil do-skj priiel čez njegove ustoe — vse
se je molce izvršilo. Sele ko je do-spel do vrat, se je ozrl, pogledal vitezu sv. Ivana v pogumni, neprestra-šeni obraz in rekel skoro šuši jaje: ^Oautier de Montreal — vi ste sli-šali mrvaški zvonec.«
IV. Gautier de Montreal obsojen.
Molče se je dal zapovednik velike kompanije prepeljati v Kapitol-sko ječo. Tekmeca za gospodstvo nad Rimom sta zdaj prebivala v enem in istem poslopju: eden v ječi, drugi v palači. Stražarji so mu pri-zanesli z verigami in pustili na mizi svetilko; pri svitu te luči je Montreal zapazil. da ni sam — njegova brata sta bila prišla še pred njim v jećo.
»Srečno svidenje,« je dejal vitez sv. Ivana. »A mi smo skupaj prežive-li že veselejše noči, kakor utegne biti nocojšnja.«
»Kaj se ti moreš še šaliti, Gautier?« je skoro jokaje rekel Arim-baldo. »Mar ne veš, da je naša obsod-ba zagotovljena in da nas že gleda smrt.«
»Smrt,« je ponavljal Montreal in je zdaj prvič prebledel in morda prvič v svojem življenju občutil pretresu jočo grozo. »Smrt!« je ponovil drugič. »Nemogoče! Ne bo se tega upal, Brettone. Vojaki s severa se bodo uprli in nas rabelju iztrgali iz krempljev.«
»Ne udala) se praznini upa-njem,« je godmjal Đrettone; »voiaki stoie pred Pakstrina«
»Kako! Tepec zabiti — kaj si sam prišel v Rim in smo mi zdaj sami s tem strašnim človekom?«
>Ti si tepec! Čemu si prisel v Rim?« je odgovoril brat.
»Vendar zato, ker sem vedel, da si ti zapovednik Rienzijeve vojske. A prav praviš — bedasto sem storil, da sem proti tribunu postavil tako slabo glavo, kakor je tvoja. Dovolj! Očitanja nič ne koristijo. Kdaj so vaju prijeli ?«
»V mraku — v trenotku, ko sva imela rimska vrata za hrbtom. Rienzi je prišel skrivaj semka]!«
*Hm! Kaj more vedeti, kar bi govorilo proti meni? Kdo me je mogel izdati? Moji pisarji so zanesljivi, vsi vredni zaupanja — izvzemši mlade-niča, ki se kaže tako marljivega — Angela Villanija.«
»Villani! Angelo Villani!« sta v eni sapi zaklicala brata. »Ali si mu kaj zaupal?«
»Bojim se, da je — vsaj deloma — videl mojo korespondenco z vama in z baroni. Bil je eden mojih pisar jev. Ali vesta kaj več o njem?«
»Gautier — nebo te je udarilo s slepoto,« je dejal Brettone. »Angelo Villani je senatorjev ljubljenec.«
»Potem so me prevarile njegove oči,« je s sveto grozo mrmral Montreal »in kakor bi se bil vrnil njen duh iz zemlje, tako me je Bog iz njenega groba pobiL«
Sledil je dolg molk. Montreal, čigac smeli,   sanjrvinični   temDera-
ment se ni dal nikoli za dlje Časa ukloniti, je končno zopet izpregovoril.
*So-li senatorjeve blagajne polne? A to ni mogoče.«
»Prazne so, kakor žep kakega dominikanca.«
»Potem smo rešeni. Naj pove ce-no za naše glave. Denar mu bo bolj koristil kakor kri.«
In kakor bi bila ta mise! napravila vsako drugo ugibanje nepotrebno, je Montreal razgrnil svoj plašč in se vlegel na deske, ki so stale v kotu.
»Ležal sem že na slabejših po-steljah,« je rekel in je čez nekaj tre-notkov že trdno zaspal.
Z zavistjo in z začudenjem sta brata poslušala njegovo globoko in mirno dihanje. Za pogovor pa ništa bila razpoložena. Sedela sta molče poleg spečega brata kakor dva kipa. Čas je mineval in prvi hladni zrak polnoči sledeče ure je prišel skozi križ na okencu ječe. Tedaj je zaškri-palo v ključavnici. vrata so se odprla in vstopiio je šest oborožencev. ki so sli mimo bratov ter se je eden z roko dotaknil Montreala.
»Ha!« je ta rekel v mehkem provencaiskem narečju obrnivši se v spanju, »zdaj, sladka Adelina pač še ne bova vstala — kako dolgo je že, kar nisva bila več skupaj.«
»Kaj pravi?« je zarenčal stra* žar in Je Montreala močno streseL
W*V* jcifeodall&*
140 štev.                                                                                             SLOVENSKI   NAROD.                                     ________________________________Stran 3.
pravilne in enakomerne oc^ne tovar-ni^ki porabi shižečih posiopij, se je
nižjeavstrijsko finančno ravnateljstvo na prošnjo dunajske    zbornice
đločilo, da osnuje posebcn svet za obđačitev tovarniških posloni]. Ta $vet sestoja iz stvarno rkušenih mož, iz strokovnjakov raznih strok, ter ima nalogo,   v spornih primerih
đdajati svoje mnenje o oceni tovar-;;<skih poslopij. Naprava je dobra in rdrava ter je gotovo, da mora prav Magodejno vplivati na predmetno javčno prakso. Združeni cdseki so prišli soglasno do sklepa, da je umestno,    storiti    pri tukajšnjem fi-
• ančnem  ravnateljstvu  korake v ta namen, da se enaka naprava ustanovi tuđi za našo deželo. Kot zastopni-za industrijalnih interesov je ćastita jhornica v to poklicana, kakor je tuđi umestno, da izreče svojo priprav-sjenost šesta vi jati listo za ta opravi-'a sposobnih oseb.    Čast mi je predavati:     »Častita    zbSrnica    skleni: Obrniti se je na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani s prošnjo,    da ?o nižjeavstrijskem    vzgledu osnuje :a Kranjsko svet za obdačitev tovar-! !skih poslopij. Hkratu je izreci pri-pravljenost, da zbornica sestavi se-/ nam.   ki naj   bi   ste I 5 do 8 oseb.«
♦ Sprejeto.)
Prošnja zborničnega sluge Fra-r a P o g a č n ik a, ki je v službi le od *). maja 1911. se ugodi ter se Fran F o g a č n i k nastavi definitivno z normirano plačo in stanarinsko dorado.
Zbornični svetnik Leopold F ii r-sager je vložil tri nujne predloge in «ieer:
Visoka zbornica skleni: na-rrositi je visoko c. kr. deželno vladu. \i namoči obrtnim obJastim, da se nri podeijevanju obrtnih hstov z*i trgov-«ke obrte strogo drže na zakonite Joločbe § 38., odstavek 2. in 3.. ter -a določila § 13 a obrtnega reda.
Resna potreba je, da se obrtne '-\*5ti v vsakem primeru, če izdado . rrmi list za branjarijo ali krama-riio, strogo drže tozadevnih predpi-sov ter stranko opozore. da ne srne rodajati sladkorja. dišav, kave. .aia. barv,materijalnega blaga,mine--alnega olja in žganja. Novi obrtni -ed je nvedel za štiri trgovske stroke >nosobnostni dokaz. V rednost te obrambe za one obrte, ki nišo vezani na tak dokaz, leži danes posebno v tem, da smejo najvažnejše konzum-:ie predmete in sicer: kavo. sladkor, čaj, dišave, mineralno olje. materijalno blago, barve m žganje v zapr-vn steklenicah prodajati Ie oni trgov-.. ki imajo obrtni list za trgovino z -nešanim specerijskim, kolonijalnim a'i materijalnim blagom ter so se iz-kazali z dokazom strokovne sposobnosti. Ta obramba detajJne trgovine ra priđe do veljave le tedai, Če se določila zakona strogo izpoinjuiejo :tT se zlasti prepreci, da osebe, ki so nrez trgovske izobrazbe m so si pri-dobile le obrtni list za branjarijo ali kramarijo. v resnici ne prodajajo onih predmetov. Pri nas je v tem oziru opažati precej ohlapno prakso. Sprejeto.)
Zbornični svetnik gosp. Leopold Fiirsager stavi nato nujni pred-l^g. da se dovoli tuđi potnikom IH. razreda na avstrijskih železnicah uporaba jedilnih voz. kar je v pospe-šitev tujskega prometa.
Nato stavi isti svetnik se nujni . redlog za prezidavo kolodvora na Jesenicah. kier se vsled velikega profeta dogajajo vedno nesreće. Postaviti bi bilo treba vsai en otočni pe-ron. (Sprejeto.)
Zbornični svetnik gosp. Bućar ruerpelira zaradi oddaje gostilničar-^kih koncesij ob belokranjski železni-ci podjetnikom.
Na    interpelacijo    je    odgovoril /Nirnični tajnik dr. Windischer. Zbornica se je takoj obrnila do c. kr. krajnih   glavarstev   s   prošnjo,     da ►jer  le moć  vpostevajo  prošnje  domaćih interesentov    za    gostilne    in Kamine.      Olavarstvo v Črnomlju je na to vk>go tuđi odgovorilo v ugod-nem   zmislu.   Pozneje   je   zbornica   v istem  predmetu vsled dopisa    črno-rnaljske    zadruge    posredovala    pri - kr. deželni viadi ter zadrugi sami " 4ala vsa zaprošena pojasnila. Ca-isi so pač  prinašali    pritožbe   o tem. da se podjetniki sami tuđi pe-" "■» s trgovanjem in oskrbovanjem .avcev, ali  pozitivnega  materijala r došlo. Zbornica je tuđi pravočasno opozorila. da treba paziti pri novih "covinah na strokovno izvežbanost -ilasiteljev.
Zbornični svetnik gosp. Hribar
<raja, da okrajna glavarstva ne od-
Kovarjajo  na tozadevne intervencije
1    irgovske in obrtniške zbornice in da
tega tuđi ne stori deželna \rtada, ko
zbornica vendar zasluži, da ji v stva-
reh lastnega delokroga vsaj odgovo-
I    re.  Tuđi   ie  odgovorilo  okrajno  rfa-
I   varstvo v Ćrnomliu    na    tozadevno
I   slovensko vlogo  v  nemškem  jeziku.
I   Zbornica je stranka, ki ima pravico
I   zahtevati, da se rešijo njene vloge v
I   jeziku, v katerem    so bile  vložene
I  /bornićai svetnik    gosp.    Bončai
I se zadovotjuie s pojasnilom.
Predsednik gosp. Knez obljubi, da bo zbornica ukrenila vse, da se upravičenim pritožbam ustreže.
Zbornični svetnik g. Kregar umakne svoje nujne predloge, ki se nato odkažejo odseku ter pridejo na dnevni red pnhodnje seje.
Zbornični tajnik gosp. dr, W i n-d i s c h e r odgovarja nato na dve vprašanji zborničnega svetnika g. P o d I e s n i k a. Teleloaska zveza z Gorenjsko je že 20 let na dnevnem redu, ker pa se ti nacrti propagirajo tuđi že z druge strani, zlasti od okrajnih glavarstev ter prihajajo vedno novi nacrti, je postala zadeva zelo komplicirana in ni prišla še do reŠitve. Kar se tiče podržavljenja poste v Kranju, so bile vložene že več-krat tozadevne prošnje na ravnateljstvo v Trstu in tuđi deputacija je bila pri ravnatelju dvornemu svetniku P a t a j u, ki pa se je naravnost izrazi), da so vse tozadevne prošnje brezupne.
Nato zaključi predsednik gosp. Knez javno sejo ter sledi tajna seja.
atentat na homlsarja Cuvaja.
(Končana   policijska    preiskava.    — Uradni list »Narodne No\ine« o^)re-iskavi.    —    Nov veleizdajniški proces?)
V Zagrebu, 20, junija.
Policijska preiskava proti aten-tatorju Jukiću je končana. Jukiča in 16 dijakov je policija že prepeljala v zapore zagrebškega sodnega stola, spise pa je izročila državnemu pravdništvu.
po--^-.?i urađn; f'-* Narodne Novir. >c u u:>, .... prciskave proti Jukiću to-le:
'Kakor smo poizvedeli, je državno pravdnistvo že vse spise od-stopilo preiskovalnemu sodniku s nredlogom za uvedbo preiskave in sicer proti Jukiću radi hudodelstva zavratnega umora in javnega nasil-
Istva, proti ostalim osumljencem pa zaradi sokrivde pri zločinu umora. Izvedeli smo nadalje, da je bil atentat na kraljcvskega komisarja med okrivljenci že zdavna pred iz-vršitvijo po Jukiću dogovorjen in da so bila sredstva za. izvedbo atentata že dosti preje pripravljena.
To sredstvo bi naj bila bomba in to bomba izredne pogibeljnostu kakršne redno fabricirajo po arse-nalih: sam atentator se je naučil de-lati bombe in sicer v kraljevini — Srbiji (!).
Nadalje smo poizvedeli, da je Jukić priznal. da je že gotovo bombo semkat priresel in ž njo še drugih eksplozivnih tvarin za pripravljanje bomb. vse to v svrho, da izvede atentat.
V  isto svrho je dobil tuđi v Srbiji (?!) se en vojaski    revolver,   s kakršnimi so oboroženi srbski čast-niki. (NB. Notorično je znano, da je Jukićev   hrouTiing   dunajski    fabrikat!) Vse to je dobil od nekega čast-nika.
Izvedeli smo nadalje, da so neki osumlienci gotovo, po atentatorju iz — Srhije doneseno bombo, skrili v Zagrebu, kjer je bila mnogo pred atentatom najdena in od redarstva demontirana.
Atentator je v Zagrebu vpotre-bil svoje znanje, pridobljeno si v Srbiji, ter je skupno z osumljenci delal bombe ter preiskusal njih uspeW«st in ucinek v nekem srozdiču. kjer so bili ^- resnici ostanki teh bomb po navo-dilu in ob sodelovnju nekega izmed Jukićevih sokrivcev tuđi najdeni.
Ni se iim posrećilo izdefati druge, sigurno učinktijoče bombe.
Ker iz gotovih vzrokov ni bilo mogoče izvršiti atentata z gori imenovanim častniškim revolverjem, so sklenili. naj se atentat izvrši z na-vadnim bro\vning revolverjem, ki ^a je atentatoriu v tn svrho dal eden izmed osumljenih.
S tem revolverjem je bil v resnici tuđi izvršen atentat.
V  kolikor smo se informirali, je na razpolago dosti    zanesljivih    po-datkov. da je dogovor in sporazum glede    izvedenega    atentata    preše! preko mej Hrvaške, tako da so tuđi neki dijaki v Dalmaciji in    Pragi    v zvezi in dogovoru s tukajšnjimi ose-bami zapleteni v atentat.
Istotako je bilo vsled redarstvene    preiskave    in    vsled     priznanja osumljencev dovolj  razloga  za    bo-jazen, da bi temu atentatu sledili še slični in sicer irven mej Hrvaške in Slavonije po zemljan, kjer so  imele delovati     organizacije     za      slične ^praktično delo, a v svrho revoluci->     joniranja    mas.    da se    OMiafe    601 idittstvena iu^oslovanska driava  im temelju republikanskem, v kateri bi naj bili f>ole« Srbije, Bosne In Herce-.    govine tuđi Hrvaika   to   Stavonlla .    (Zopet Nastićevsko maslo! Nastić je »    kakor znano, tuđi govoril o — Jugo-'    slovanski republiki.)
Program sedaj omenjenih orga nizacH je bil sestavljen v posebnem v kraljevini Srbiji  tiskanera statut«
odkoder je semkaj poslan in razšir-jen v mnogih izvodili med dijaštvom in bil pri nekaterih izmed osumljencev tuđi najden.
Zatrjujejo nam, da bodo skušali sodno preiskavo končati v čim naj-krajšem roku, tako da bi se glavna obravnava vršila že okrog druge polovice raeseca juli ja.«
Tako »Narodne Novine«. Ni dvoma, da je vse, kar so napisale »Narodne Novine«, tendencijozno pobarvano.
Iz vsega tega pa sledi, da se pripravlja v Zagrebu veleizdajniški proces v drugi izdaji.
Prepričani pa smo, da se bo tuđi ta proces končal z blamažo in fiaskom, kakor prvi pod baronom Rauchom._________
Stranka prava In kraljevski komisar.
Kakor znano, je ustvaril kraljevi komisar Čuvaj z odredbo komisijo za legislatorična preddela in pokli-cal  k sodelovanju  iz vrst opozicije
Inekaj politikov v to komisijo. Samo ob sebi je umevno, da so ti te svoje mandate odklonili in so izdali toza-devno izjavo. Tuđi člani stranke prava so sedaj poslali kraljevemu komisarju pismo, ki se glasi;
Vaša ekscelenca!
Z ozirom na dopis z dne 12. junija t. 1. št. i712., s katerim ste nas imenovali brez našega prejšnjega privoljenja za elane z odlokom dne 7. junija ustanovljene stalne komisije za pravodajna dela v vseh pano-gah avtonomne uprave kraljevine Hrvaške in Slavonije, si usojamo Vam sporočiti sledeče:
Ker je vsled prenehanja ustave in uvedbeb komisarijata pravodajno delovanje za to edino kompetentne-ga hrvaškega sabora preprečeno,
ker bi morala komisija, ki ste jo ustanovili, nadomestiti in s tem posredno sankcijonirati sedanji proti-ustavni položaj, ki je v polnem na-sprotju k členu II. zakona iz leta 1867. in k inartikulirani kronski pri-segi.
ker je Vaša odredba z dne 7. junija nasprotna temeljem ustave in času primerni zakonodaji, zlasti do-
(ločilom § 4., ker onemogoča Vaša odredba o preventivni cenzuri sodelovanje ča-sopisja v pravodajnem delu in prepreci potrebno razmotrivanje v javnih organih,
ker ne moremo pod sedanjimi okolnostmi brez varstva imunitete izražati prosto svoje mnenje in je nam tedaj onemočeno zastopati svoje strankarsko stališče, kakor bi to morali v vsaki pravodajni korporaciji,
odklanjamo imenovanje v to komisijo.
Dr. Banjavčić, dr. florvat, dr. Milo-bar, dr. Prebeg.
Štajersko.
Iz 2alca. V sredo popoldne smo spremili k zadnjemu počitku živino-zdravnika gosp. Josipa Zupanči-č a. Kakor smo že v »Slovcnskem Narodu« javili, je doletela gosp. Zu-pančiča nagla smrt. V ponedeljek zvečer je še došel zdrav in vesel v gostilno g. Hausenbichlerjeve in je večerjal. Okrog 11. ponočt je spremil neko gospo skozi drevored sredi trga proti domu. Sredi drevoreda je pa zaostal. Gospa je mislila, da je kam odšel in je šla domu. Nekaj minut kasneje so ljudje slučajno našli gosp. Zupančiča vsega v krvi na tleh. Po-klicali so hitro zdravnika g. dr. Berg-manna; ta je takoj prišel, a je le mo-Kel konstatirati smrt vsled krvolija. V Žalcu je deloval gosp. Zupančič nekaj manj ko eno leto in si je prido-bil obče spoštovanje tržanov in kmetov. Na zadnji poti so ga spremili žal-ski Sokoli, gosp. župan Sirca z več občinskimi odborniki, zastopniki aka-demičnih društev »Adrije«, »Slovenije«, »Tabora« in »Društva slovenskih veterinarjev na Dunaju«. več stanov-skih tovarisev in mnogo drugega ob-činstva. Ob odprti gomili se je poslo-vil od pokojnika v imenu prijateljev in tovarišev gosp. Janko Lesni-č a r. Gosp. Zupančič je bil sele 27 let star in je lansko spomlad na živi-nozdravniški visoki soli dovršil svoje studije.
Iz Laškega trga.   V konkurz je
prifel tukaišnji neprotokolirani trgo-
vec   Viljem   G r o s s n i g.   Začasni
i    upravitelj konkurzne mase je odvet-
i    nik gosp. dr. K o I š e k. Pasiva zna-
I    šajo več tisoč kron.
Iz Gradca. Državni poslanec in ,    profesor na državni obrtni soli   Fr ,    H e 1 d je dobil naslov šolskega svet-■    nika. Nočemo biti hadobni in zato tuđi ne borno pisali kakih komentarjev. I A da mandat    pomaga do hitrejšega avanzma in do različnih naslovov, to bi Uhko povedala tuđi Heldova tova-
risa Marckhl in dr. Verstov-šek.
Iz Celfa: Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško-slo-venskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 6. julija in 16. septembra t. 1. od 8.—10 dopoldne.
V Loki pod 2usmom mislijo ne-kateri zaslepljenci na šulferajnsko solo! V popolnoma slovenskem kraju! V tamošnji tovarni za kopita je nastavljen ih nekaj Nemcev, ki se najbrže smatraio za ogroženo nem-ško manjšino. Ti delajo propagando med kmeti za nemško solo. Ljudstvo je v Loki, kakor na 2usmu soli skraj-no sovražno, crti učiteljstvo in hoče le poldnevni poduk za tri, štiri leta. A za — nemško solo bi se dalo dobiti! Slovenski okrajni šolski svet šmarski bi vendar naj uredil šolske razmere v Loki, ki so nevzdržljive — istotako na Zusmu. Na kratkovidne proteste kakili posameznikov se vendar ne kaže ozirati.
Šoštanjska sodnija. Gospod ka-zenski sodnik Sellyey ima dopust, med tem pa vadi šoštanjski in ve-lenjski pevski zbor za nastop v ne-defjo, dne 23. t. m. Vsaki dan ga kočija povede v Velenje in pozno v noč zopet nazaj. Tuđi zadnjič je bil g. Sellvev hudo bolan; obhajaii so odhodnico gdč. Kreutzerjeve, že ob šestih popoldne načeli šampanjca, seveda drugi dan je bila glava tako težka, da ni mogel priti v pišamo in uradovati; na večer pa je že lahko zopet dvorjanil omenjeni kontoristi-nji in ji nesel do kolodvora šopek, opremljen s frankfurtarico. Zahteva-m« odločno na naši sodniji že enkrat reda, sodnik je tu, da uraduje, ne pa da ima neonravičen dopust.
Trbovlje.  »Sokolsko društvo«  v Trbovijah priredi svoj, že dolgo časa nameravani izlet k Sv. Katarini nad Trbovljami v nedeljo popoldne, dne 23. jun. s polnoštevilno godbo »paz-niškega in delavskega društva«. Po-vabljeni so vsi prijatelji in podporniki našega društva, da se gotovo udele-že tega lepega zleta. kakor tuđi naši kmetski  somišljeniki    po    sosednjih vaseh in bratje Sokoli iz Hrastnika. Drobne  novice. Stavka   mi-zarskih       pomočnikov       v Gradcu? Današnji graški listi pra-vijo, da je stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu malodane neizogib-na. Pomoćnik zahtevajo zvišanje minimalne mezde, in sicer socijalistični za 159r, kršćansko - socijalni pa za 127c Mojstri pravijo, da mora ostati pri   dosedanjih   minimalnih     mezdah, pač pa so pripravljeni   dati  onim, ki so že najmanj dve leti  pomoeniki in delajo v obratu že vsaj 2 meseca, 5CJ-povišek. Ker ne bodo popustili veliko ne eni, ne drugi, je stavka skoro neiz-ogibna.— Iz Dobrne porocajo:  Na vrtu  pri  »Theresienheimu«  je videti cvetečo vukko.    Rastlina je visoka prilično 1 min cvete po 26. letih pr-vič. Cvet je visok 98 cm. — izRo-gaške   Slatine poročaio: Zadnji unenik  kopaliških  gostov  z  dne  15. junija izkazuje    letos že 645 gostov. Prava sezona se bo pa pričela sele meseca julija.    Vreme je bilo doslej še bolj hladno in nič preveč vabljivo za bivanje na deželi. — Iz   Maribora. Zastrupiti se je hotel želez-ničar Artur Radi. Ko je došel želez-niski zdravnik dr. Drasch, je bil Radi že nezavesten. Spravili so ga v bol-nišnico. — IzZalca nam porocajo: Dne 18. junija je gnarkmečki fant Juri Tramšek žrebca k premovanju v Zalec. Zrebec pa se je vsled nekega mimo   divjajočega  avtomobila*    tako ustrašil, da je začel skakati, pri če-mur je zadel in pokopal Tramška pod seboj.  Fantu je stisnil s tem oprsje. Nezavestnega so spravili Tramška v celjsko  bolnišnico.  —  Iz    Konjic poročajo: Šolarju Jakobu Strašku je strlo mlinsko kolo roko. Fant ie odšel k Bucejevemu mlinu,   ko ni bilo mlinarja doma in si je dal tam po ne-potrebnem opraviti okrog kolesja. — Iz   Rogatca poročajo: Te dni je šel kočarski fant Janez Turk iz Gradiš y vas k Tereziji Perkovič v Št. Florijanu.    Terezijina sestra   Marija bi pa fanta tuđi rada imela. Sestri ste se tako glasno skregali, da je došel oče, ki je končno zaijubljenega fanta s sekirinim ročajem tako obdelal, da je težko ranjen obležal. — Iz  Maribora. Dne 17. junija sta se sprla v Šmiklavžu  pod    Mariborom    Anton Logarič in njegov zet Gašpar Lešnik. Prepir se je razvil tako dalec, da sta z revolverji drug na drugega strelja-la. Logarič je ostal    nepoškodovan, Lešrrik pa ie na glavi ranjen.
Rorošfco.
Borovlle. Telefonska postaja v Borovljah je dobila interurbano zve-zo z glavnimi mesti v Avstriji in z Budimpešto.
Nesreča v radniku. Predkopač Josip Leitner iz Spi tala je hotel iz-podkopati v Huttenbergu večio plast zemlje. Pti tem se j» plast utrgala in
I mu padla na drog, ki se mu je zasadi! v trebuh. Leitner je v kratkem iintrL
Frimorsho.
Iz šolske službe. Profesor^ na državni realki v Trstu Anton btefani-des in profesor veronauka na državni realki v Gorici dr. H. Zorn sta dobila naslov šolskega svetnika.
Tržaika porota. Včeraj se je vršila obravnava proti 31letnemu vrt-narju Ivanu Lanu zaradi roparskega umora. Lah je vdrl v ponedeljek, dne 12. februarja — bil je tuđi pijan — v, stanovanje zakonskih Os^alt v Kan-tridi. Moža ni bilo doma. Nasilnež je zahteval od žene denarja. in ker mu ga ta ni hotela dati, jo je napadel s sekiro in jo do smrti pobil. Nato je ukradel iz njenega predala 120 K denarja, poleg tega pa je pobral še iz kovčegov Osvaltovih stanovalcev za več kot 380 K denarja in drugih vred-nosti. Lah prizna, da je res udaril Osvaltovo s sekiro, toda trdi, da jo ni mislil ubiti, marveč jo je hotel le omotiti, da bi pokradel denar. Obravnava se je vršila y slovenskem jeziku, tuđi vsi porotniki so prisegli slovensko. Po zaslišanju prič je pred-lagal zagovornik, da naj se preišče duševno stanje obtoženca, ki je baje bolan na možganih, ker je kot 201etni fant padel nekoč 7 m globoko v neki prepad. Sodišče je tej zahtevi ugodilo in preložilo obravnavo.
Izlet tržaške kmetijske družbe v Paztn, ki bi se bil moral vršiti, je družba preložila na negotov čas. Pač pa priredi družba v nedeljo poučni izlet v Koper.
Nadomestna deželnozborska vo-litev v Puliu, ki je bila razpisana na 23. junija, je kakor smo že poročali, namestništvo zaradi nerednosti La-hov odgodilo in se vrši volitev sele v nedeljo, dne 28. julija.
Samomor na parniku. Včeraj se je zastrupil na Llovdovem parniku »Cleopatra« v Trstu tretji natakar Andrej Petojević iz Šibenika. Pil je octovo kislino. Prepeljali so ga v bolnišnico. V njegovi kabini so našli hranilno knjižico, vredno 2000 K. — Vzrok samomora je torej bržkone nesrečna ljubezen.
Umor v Trebiču. V Trebiču ie včeraj zaklal pleskar Karei Hrova-tin 38 letno Katarino Kristanovo. — Kristanova je bila preje kuharica iaj-moštra pri Sv. Jakobu v Trstu in njej je tuđi župnik zapustil v oporoki, da sme uživati do smrti njegovo premo-ženje. Zaradi te oporoke so se vedno ponavljali prepiri med Kristanovo in med župnikovimi sorodniki, ki so bili seveda s to oporoko oškodovani. — Pleskar Karei Hrovatin je potreboval včeraj 1000 K, obrnil se je do svojega vnuka Mat. Hrovatina, da naj mu on denar posodi. Ta mu ie obljubil denar pod pogojem, če se podpiseta kot poroka oče Karla Hrovatina in Kristanova.Karel je šel h Kristanovi in jo prosil za to uslugo. Kristanova mu je uslugo odrekla. Začela sta se prepirati in med prepirom je napadel Karei Hrovatin Kristanovo z nožem. Ko je Kristanova večkrat zadeta ob-ležala v mlaki krvi, je morilec pobeg-nil, toda policija ga je kmalu nato aretirala. Policija sumi, da so krivi pri umoru tuđi ostali Hrovatinovi sorodniki. Obdukcija Kristanove je dokazala, da je bila llkrat zabodena in da šega najhujši vbodljaj od vrata do levih prsi. Včeraj so aretirali tuđi morilčevega očeta Matijo Hrovatina.
Dalmatinski dijaki beže iz domovine. Vsled neprestanih zasledovanj in hišnih preiskav po stanovanjih dijakov v raznih dalmatinskih mestih, se je polastilo dijakov toliko ogorčenje nad tem nasilstvom, da so začeli trumoma bežati iz domovine. Skoro vsak dan prinese kaj novega. Sedaj iščejo v enem, sedaj v drugem mestu sokrivcev glede atentata na Cuvaja, toda navadno brez rezultata. Več dijakov je pobegnilo v Crno goro. Nekaj izmed beguncev so prijele av-strijske oblasti na meji in jim zabranile prestop. Ti dijaki so se nato vr-nili na obal in se vkrcali na laske parnike, s katerimi so se odpeljali v Italijo. Kljub temu se preiskave še vedno nadaljujejo.
Dnevne vesti.
+ Neslana reklama. Gospod Lončarič, — ki je bil svoj čas živa-hen pristaš naše napredne stranke, ki pa je potem šel s trebuhom za kruhom, tako da je danes živahen pristaš S. L. S. — ima neki boj z listom »Danom«. Da bi svojo osebico potisnil v ospredje, odposlal je dr. Tavčarju, kot načelniku narodno-na-predne stranke to - le pismo:
Gospod dr. Ivan Tavčar, načelnik    narodno - napredne stranke
v Ljubljani.
Zadnji čas se po Vaših liberalnih časopisih ščuva proti moji ose-bi in proti moji tvrdki.
Jaz načeloma na osebne napade ne odgovarjam, ali če se gre za mojo eksistenco in Če se ščuva proti domači tvrdki, katera ie v kranjski deželi zadnjih petdeset let
Stran 4.                                                                                            SLOVENSKI   NAROa                                                                                           140 Stev.
toliko zgradb na vseobčo zado-voljnost poklicanih faktorjev izvršila^ sem primoran čuvati ugled in obstanek moje tvrdke.
Ni potrebno Vas, gospod načelnik narodno - napredne stranke, prepričavati, da bi bila Vaša dolž-nost, in to se posebič kot župana Ijubljanskega. da someŠčana-obrt-nika kot domaćina vzamete v za-ščito proti tako ostudnim in neres-ničnim napadom.
Kot načelnika narodno - napredne stranke in kot župana ljub-Ijanskega bi bila Vaša moralna doižnost, tako Ščuvanje preprečiti v liberalnih listih, ki sistematično delujejo na moje uničenje in jiin Je pri tem vsako, če tuđi nepošteno sredstvo, dobro, in to . radi tega, ker nisem pristaš narodno - napredne stranke, ampak somišljenik S. L. S.
Ker mi pa ni vseeno. kaj moji politični somisljeniki in sploh širja javnost o tem misli, \'am, gospod načelnik narodno - napredne stranke, stavljam sledeči  predlog:
Posredujte, da \aša stranka izbere iz svoje srede dva strokov-njaka - obrtnika, katera sta že ta-ke zgradbe vršila, kakor jih iaz iz-vršujem. Jaz bodem od svoje strani tuđi dva strokovnjaka imenovat, in ti štiri gospodje naj pregledaio vse moje poslovanje pri zgradbi belokranjskc železnice.
Ce se. bodisi v tehničnem. bo-disi v trgovskeni oziru nujdejo najmanjse neobičajnc nekorektnosti, sem jaz rad pripravljen, ne samo vse stroške tega pregleda nositi -— ampak se tuđi obvežem. če «e me spozna Vot krivca, v v blagajno stolucga molu Ljubljane -         T vsoto 500 K za ljubljanske
rv. v \./C.
Zahtevom pa od Vas protiku-fanco. namreč, da v slučaju, da se ne bi v mojem poslovanju dobile nobene nekorektnosti, plača Vaša stranka stroške in podari potem vsoto 500 K za ljubljanske reveže. (lospod ; ■ • ljubljanski, tu imate priliko.   l          :i   ljubljanskim     re-
veže m.
Ljubljana.  \l>. jumja  W12.
Grad. podtetniV Jos. LonČarič
v  Ljubljani.
Dr. Ivan Tavčar ic tako - le od-govoril:
Gospod Jos. Lončarič
gradj. nodietnt\
v Ljubljani.
Ddgovarjaje na Vaše cenjero, z dne 19. junita v zadevi notic, pri-občenih glede Vaše osebe. menda v -Slovenskem Narodu . Vam od-krito izjavliam. da je Vaša zahteva ravno tako smešna. kakor če bi jaz g. dr. Ivana ^ ^ršiča delal odgovornejra za -_.■•» vrsto ne-sramnih napadov na mojo soprogo. ki jih je še nedavno tega priobčilo glasilo • S. L. S. ,    Slovcnec .
Izvolite torej kratko na znanje vzeti, da ste se obrnili na popol-noma napačno adreso ter me mo-lestirali z zadevo, ki meni v nobe-nem oziru nič mari.
Moje dolžnosti oa me pustite se nadalje izvrševati po moji la^t-ni vesti in previdnosti, katerih zadnja je. po mojem mnenju ta. da bi se jaz radi Vaših, popolnoma zasebnih interesov in Vašega ^amo-Ijubja spuščal v kake smešne stave.
Ljubljana, 3>. juniia 1912. Po naših mislili županu niti odgovoriti ni bilo treba. Radovedni smo, kako bi odgovarjat dr. ^usteršič, načelnik S. L. S„ ako bi mu naš članek pisah da ie odgovoren za vse napade, ki se dan za dnevom tiskajo y -Slovencu . Oosp. Lončariču bi torej svetovali, da naj v hodače — bolj ponizno postopa, ker to ni naloga dr. l'avčarja, da bi skrbel za dobrobit vsakeinu renegatu, ki ie zapustil vrste naše stranke.
-T Vodopravni zakon in kleri-kalci. V zadnjem deželnozborskem zasedanju so klerikalci brez vsake spremembe sprejeli od vlade predloženi vodopravni zakon. Vlada je bila pripravljena na hud odpor proti zakonu, zato je poslala v Ljubljano cei štab rninisterijalnih uradnikov, da bi oni zakon branili. Toda klerikalci so proglasili zakon kot kmetu korišten in so ga gladko kakor bi bilo namazano spravili pod streho v neizpre-mcn}eni obliki. Ta vodopravni zakon je do pičice enak štajerskemu. Včerajšnji Slovenee pa je priobčil to-le notico: Velik protestni shod orotl krivični vladni predlogi novega vodnega zakona se vrši 29. t. m. ob II. dop. v gostilni g. Kodra v St. Lovrencu nad Mariborom. Poročata gg. poslanca dr. Korošec in Pišek. < — Naj nam sedaj klerikalna gospoda pojasni, kako je to. da ie isti vo-dopravni zakon za kmeta na Kranj-skem korišten, dočim je za kmeta na Štajerskem tako škodljiv, da skli-cujeta radi njega klerikalna poslanea dr. Korošec in Pišek protestni shod? + Zloraba uradite oblasti. V Mo-»tah si gradi Ivana Celarec novo hi-
Šo. Ker si je nedostajalo denarmh sredstev, je zaprosila Mestno hranil-nico ljubljansko za posoftlo. Hranil-nica je poslala k stav bi komisijo in na podlagi poroćila te komisije je dovo-lila Celarčevi nosoiilo 6500 kron in sicer na ta način, da $e iz plača polovica takoj, čim bo posojilo zemlje-knjižno xavarovano, drugo polovico pa sele potem, ko bo kiša ie popotno-ma dograjena in ko bo izdano za n)o že stanovanj&ko dovolienie. Celarče-va je torej dobila polovico posojila, to je znesek po 3250 K, takoj izpla-čano. drugo polovico pa bi ji imela hranilnica izplačati sele, ko bi bila hisa popolnoma dozidana in pripravna za stanovanje. Cclarčevi je produl opeko za zgradbo in nekaj potrebne-ga lesa znani občinski gerent v Mo-stah, Joie Oražem. I »a bi preje prišel do svojega denarja, je v svoji lastao-sti kot občinski gerent iz dal Ivani Cefarćevi od županst\a potrdilo, da je njena niša že popotnoma dograie-na. in ubenem tuđi stanovanjsko do-voljena. To potrdilo in to do\ oljenje je izdal že približno pred desetimi dnevi in na pedlagi teti uradnili izka-zil je Mestna hranilnica brez vsakega ugovt»ra Celarčevi izplačala tuđi drugo polovico dovoljenega U pu^ojila v znesku po 323b kroti. Toda občinski gerent Oražem ie v svrhu, da priđe čim prcic Jo denarja, zlorabi I u radno svojo oblast in spravil % zmoio Mcst-no hranilnico ljubljansko, ker |e hisa l>ane Celarič še popolnoma nedogra-jena. \ /^radbi ^c namreC ni tai, ne diinnikov. ne stopnic, ne vrat, to se pravi, /gradha je sele pod streho, a vkljub teniu je dal Oražem potrdilp, da je hiša že dozidana in tuđi že po-^i 7a stanovanje. .lasno 1. da ie Gražein s tem zlorabtl svojo uradno oblast in spravil v zmoto Mestno hra-nilnico. Ker je hram Inu a. , .mašajoč se na Oražmova ur-^dna potrdila, predčasno izplačala vse posolilo, ni i/ključno, da ne bo s tem oškodova-na. ker se lalsko dogodi, da bo Celar-čeva potrošila denar v kake druge svrhe, hiša pa bo ostala nedograjena. Zabeležili smo ta deistva v splošno znanje, da se bo vedelo, kakšne ob-činske gerente postavlja dežnil odbor. Tlitu! v,» koiOno ni čuditi, čuditi pa se je deželni vladi, da na čelu ob-činske uprave trpi take gerente! Konstatirali pa smo ta fakta tuđi za-tegadelj. ker smo prepričani, da mora državno pravdnistvo ne mudom a nastopiti z vso energijo proti sserentu Oražmu! Kam \>& pr»deTTn>. če bodo gerentnm in županom do voljene tak-šne zlorabe uradne oblasti in take sleparije?!
—    ZagreMki nadškof in Sokoi-
stvo. V hr\v;-;- " 1 istih č'taino to-le: »Nadškoi-kcadjutor dr. Ante Bauer je izrocil hrvaskemu ^Sokolu' tisoč kron v svrho, da bi omogočil tuđi manje prernožnini Sokolom, da se uJe-ie/e praškega sokolskega zleta. Mrvaški nadškof torej daruje hrvaskemu Sokolu« tisoč kron v ta na-men, da se čim največ Sokolov udele-ži sokolskega zleta v Pragi. pri nas pa katoliški duhovniki, na čelu jiin škof. ščuvajo in hujskaio proti sokolskim društvom kot brezverskim or-ganizaoijam in odsvetujejo ljudem, naj se sokulskega zleta v Pragi ne Ldeleže! Darilo zagrebškega rud-škofa govori ctie knjige in izpričuje jasno, kako krivična in neupravičena je gonja fanatiziranega našega šV »fa in njegove duhovščine proti Sok »1-stvu vobče in slovenski sokolski organizaciji posebe. Bratom Hrvat im nioremo samo čestitati, da imajo tako razsodntga in narodnega cerkve-nega kneza.
4- Bla7na nestrpnost. V Škofii Loki deluje učitelj, Jober pr.jutelj pokojnega pesnika Askerca izza časa, ko sta skupaj poučevala ra neki soli na Spodnjem Šta^erskem on kot učitelj. Aškerc kot katehet. l>a bi iz-kazal zadnjo čast svojemu prijatelju, je prosil svojega nadučitelja, naj mu da parurni dopust. Nadučitei, )e prošnji radevolje ugodil in učitclf ^ je odpeljal na Aškerčev pogreb. Za to pa }e zvedel župnik šinko%ec, ki je seveda takoj denunciral naoučHelia in učitelja šolski oblasti. Nadučiteli je ž dobil ukor, ker je kot ;;c*štenjaK dovolil svojemu tovarišu parurni dopust, proti učitelju pa bo de/olm šolski svet nemara uvedel disciplinarno preiskavo, ker je zamudti eno učno uro, da izkaže zadnjo Č«žst timr-lemu svojemu staremu pihateiju! Naj le tako divjajo. se bo klerikalna Mazna nestrpnost tem preje ma^če-vala sama na sebi.
: Državni okrajni šolski nad-zorniki. Današnja >Wiener Zeitung objavlju sankcijo zakonskih načrtov deželnih zborov na Spodnje Avstrij-skem, Solnogradu, na Kranjskem, na Tirolskem, v ?>leziji in v Dalmaciji glede imenovanja državnih okrajnih šolskih nadzornikov. Naučna oblast bo začela toraj v kratkem nastavljati državne šolske nadzornike in sieer sukcesivno v prijperi z v proračunu določenimi izdatki.
+ Iz Ijudskotolskc slutb«.     Za
ljudsko   šoio v Dvoru je imenovana
namesto obolelga nadučitelia Štefa-na Jelenct, učiteljica Marija Ju-govičeva h. 2uženperka, vsled česar vpeljeio na ljudski Soli v 2u-ženperku v prvem in drugem razredu poldnevni pouk. Za ljudsko solo v Mirni je imenovana na inesto obolele učiteljice Ljudmile Jenko- Maz-gonove kot suplentinja Marija Novakova.
A- Iz službe državnih slug. Narednik domobranskega polka št. 27 Franc Razinger in polkovni tro-bentač pešpolka št. 22, Franc Rogina sta imenovana za državne sluge.
—  Velikanska ljudska veselica za Narodni sklad dne 7. julija. Iz mnogo krajev po deželi so že došla poročila, kako se pridno nabirajo dobitki    za srečolov za to veselico, pa tuđi poši-Ijatve prihajajo dannadan.      Tako je dobil odbor za prireditev    obvestila, da se marljivo nahira v Beli Krajini, Ribnici, Litiji, 2eleznikih,    Kostanje-vici,  Planini,   Senožečah.  I^ičakuje-nio, da tuđi ostali kraji ne bodo zaostali in da dospo čimprej enaka poročila. n.   pr.  iz  Kranja,  ftkofje    Loke, Radovljlce,    Novega mesta,    Mokro-nofsa. Kamnika. Bele cerkve, Postoj-ne.   Loža.  Cerknice,   Rakeka.  Treb-iifega, Sodražice, Prigorice, ^t. Rupe rta i. t. d.
—   Krasen  vzgled  zavedne slovenske žene. Odbor za prireditev ve selice  /a  Nar >dni  sklad  nam    piše: Prva Slovenka, ki se je odzvala našemu pozivu za prispevanje cvetk k naši prireditvi dne 7. julija. je soproga uradnika, službujoccga  na Z^ornjem ^tajerskem. Ko je čitala naš poziv, je s trpkim    srcem    uvidila    posledice brezdoniovinske politike naših kleri-kalcev, ki mtšetarijo z vlado za skie-do strankarske lece na škodo slcven-skemu narodu, in ki z mirnim srcem Klcdajo, kako prestavlja vlada svoje narodnosti  se  zavedajočc     uradnike — Slovence  — med tuje ljudi. Uvidila je, da se Slovencem  vremena ne bodo zjasnila, dokler  ne  vržetno ob tla  režima sedanjih  crnih  brezdovo-\ incev. in sklenila v to svriio po svojih inočeh pripomoći k  čim  sijajnej-šemu gtnotnemu uspehu vse priredit-ve.      Obljubila je za slavnostni dan prispevati krasnih gorskih planinskih cve*k in nam poslala par cvetov. — Stavljamo vrlo somišljenico v zgled vsemu našemu narodnemu ženstvu; riavdušena Slovcnka-darovateljica pa bodi prepričana, da nam bodo njene cvetke tolikanj Ijubše in milejše, ker bodemo vedeli, da jih je    darovala svojemu narodu zvesta hči,    ki tuđi med tujimi ljudini vkljub    trpkostim življenja ni poza'bila svojih rojakov. in kot prva pristopila v krog sodelu-jočih. Cnst. komur Čast!
—  Cvetke za veselico v prid Narodnemu skladu so  obljubile  prispevati  vrle  senožeške Slovenke.  Ćast iim!      Živele one, kakor tuđi nasled-nice!
—  Razpisana sredniešoiska mesta. Od  1. do 19. t. ni. so bili izdani sledeči   razpisi:     Ravnateljsko m e s t o na r. v Olomucu, 30. VI. — Klasična    filologija:     Arnau (rlg., L. Or. d.. 2Q. \\X — Maribor (g., L. (jr. d. slov., 30. VL). — Moderna filologija:     Punaj XIII. (r.. tf.  1">. fr.. M). VI.).    Praga    (trg. akad.. hr. D.. 25. VI.).    Romerstadt (dež. r.. Fr. D.. 30. VI.), Praga Staro mesto (rlg..    Fr. L., 31.  VII.).    Linč (rlg.,    hr. L., 5. VII.).   —    Mate m. f i z. skupina: Dunnj. XVII. (obrt. š., M. Ml.. 1. VII.). Tešin (m. uč., M. Nt!.. M\ VI.).    - Risanje:  Proste-iev (r., 3<». VI.). — Kratice in znaki kakor navadno. — Učno    mesto za klasično filologijo je raz-pisano na gimnaziji v Mariboru in sicer za latinščino in grsčino    (glavna predmeta),  slovenščino  in   nemščino (stranska predmeta). Prošnje se mo-rajo \ !f)žiti do 30. t. m.
Za pogorelce v Šenčurju je daro-val cesar iz lastnega premoženja MW* kron.
Toča in vlhar. Včerai popoldne je nastala v Ljubljani velika ploha, med katero se je vsula toča. Zrna so bila deloma prav debela. — V Polja-nah pri St. Vidu nad Ljubljano je na polju pri železniŠki progi udarila stre-la v kozolec, ki je bil do polovice na-pf»lnjen z žitom, in ga je vžgala. Ko-zolee je pogorcl do tal. Ravno pod tem kozolcem ie lani strela ubila do-mačega sina.
Mokronog. V četrtek. dne 20. t. m. ob 4. je pri nas razsajala grozna nevihta, odkrivala kozolce. podrla vozove s krmo in toča, debela kot lešniki. je pobelila ceste. Skoda je ogromna, kmetje bodo morali žito kositi.
Iz Škociiana. Dne IZ. t. m. se je selil na Petrinjo mož, ki ic bil žrtev denuncijacije. Bil je vseskoz pošten, tih, delaven a tuđi globoko veren — imel je le to »napako*-, da je bil brat tukajšnjega nadučitelja, ki je — naprednjak, druga pa je bila menda, da se ni hotel klanjati in hliniti jari gospodi v farovžu. Kakor sem poiz-vedel, da ga je šel naš toliko hvaljeni župnik Cuk tožit, češ, ravno tak je kakor brat — brezverec je — ne ho-di v nedeljo k maši! Deželncmu od-
boru ie bilo dovolfi — prestavili so ga — nastavili pa — klerikalca. >Ne hvalite dneva pred večerom«. — »Bojte se mačka ki spredaj liže, zada j praska!« Tako ie z našim župnikom! Kje ste tišti »neizprosni« libe-ralcu ki ste ga spremljali, razobešali zastave njemu v čast, tišti, ki ste njegove »vrline« povzdigovali v deveta nebesa? Tu ga imate v vsi na-goti! Mož se je kapriciral, da mora dobiti za dacarja zagrizenega klerikalca — in zgodilo se je, čeprav pri tem popolnoma nedolžen človek čuti klerikalno Ijubezen do bližnjega.
Preganjanemu g. dacarju Fra-nu I^enedičiču pa upamo in mu iz srca želimo, da se v svoji novi službi počuti kar najbolje, da bo vsaj v tem pogledu imel zadoščenje, da se klerikalne nakane nišo docela uresniči-le. Za Lenassijem — Benedičič, za Strajharjem — Čuk! Ta slučaj naj priča, da bo treba gledati župniku Ćuku skrbno na prste. Kdor denuncira, je zinožen še podlejših sredstev. Ker je vtikal nos tuđi v obč. zadeve, ga bode obč. odbor že pra-vočasno nakrcah Motite se gospodine, da nas bodete šikanirali, ukrotili smo Florijančiča, Bohinjca. a tuđi vi se boste opekli, ker so tla za take vrste jftičev prevroča! Na svidenje pri-hodnjič!
V Rateče (Gorenjsko) ie privozil prvi avtomobil rnednarodne tekme ob 10. uri 30 minut dopoldne dne 19. julija. Imel je znarako A IV 853. Po preteku 20 min. je sledi! drugi avto. Sploh so bili jako različni presledki, kar gre na rovaš hitdi strmini in pad-cv pro!r«7H Knrcna. Našteli smo 85 vozii. Zadnji je vozii ob pol 6. zve-čer. Prebivralci občine Rateče so okrasili svoja domovja s slovenskimi troboinicami ter so kaj živahno pozdravljali tujce s živio in nazdar klici. Gospoda je odzdravljalaz dviga-iijem rok in tuđi z vzkliki: živio in nazdar! Gotovo so bili torej vmes tuđi Slovani. Vaška dekleta in fantje so metali gostom cvetje v pozdrav, kar so z vidnim veseljem vsprejema-li. V tej občini ni bilo nikake nesreće. Vozilo se je vobče zmerno. Navduše-ni živio-klici so zaorili. ko je vozil Njega Visokost. bodoči prestolo-naslednik nadvojvoda Franc Jožef, katerega je pokazal nek stotnik. njega spremijevalec. Vreme je bilo krasno.
Kinematograf Ideal. Danes, v pe-tek, dne 21. junija: Specialni večer. Spored: 1. Kraljevi park v Caserti. (Lep naraven posnetek.) 2. Poljubo-valnc krogljice. (llumoristično.) 3. Resilni lučni signali. (Amerikanska drama.) 4. Famozni pes. (Komično.) 5. Moč spomina. (Dramatično.) Samo zvečer. 6. Cow Boveva snubitev. (Krasna amerikanska veseloigra.) — Jutri, v soboto 22. junija, velika sen-zaciiska učinkovitost: Kralji v pre-Rnanstvu. (V treh delih.) — V torek, 25. junija: LTsodi ušel. (Tragedija v dveh delih.) Pripravlja se: Grofovski sin in artistinja. (Senzacijonalno.) Na-dalievanic drame ^l>ttrje liudiči .
Navihanec. Pred kratkem je bil nekemu šoferju v Metliki pri Celju ukraden zlat prstan, katerega je menda izmaknil nek nemski popotni obrtni pomoćnik. Zna! jo je tako izviti, da si je izposodil pri tamošnjem kovaču kolo s pretvezo, da se pelje z njim za tatom proti Ljubljani. Kovač pa sedaj že caka in caka, a lovca za > tatom^ le ni nazaj. ter je kolo neznance bržkotne kje proda!. Kolo je tvrdke xPucli    in ic vredno 170 kron.
Umri ie predvčerajšnjem v deželni bolnišnici znani ljubljanski žga-njar Ferdinand Gock, kateri se je za-dcl pred kratkim, kakor smo poro-čali, v Prešernovi ulici pod kolo ne-kega vojaka in tako nesrecno padel, da so ga morali z resilnim vozom prepcijati v deželno bolnišnico.
Tatvina? Predsnočnjem je branjevka Frančiška Ipavee pustila na Pogačarievem trgu 20 K vreden, svetlozeleno pleskan dvokolesni vo-zJCek, katerega ji je nekdo ukradel ali si ga pa izposodil in ga kje pustil.
Padla je snoci na Resljevi cesti neka gospa tako nesreeno, da se je znatno poškodovala na obrazu, iz nosa se ji je pa vlila kri. Dva straž-nika sta jo takoj prenesla v neko vežo, kjer sta jo omila, potem je Šla pa sama domov.
Našel je g. Ivan Kopač večjo vsoto denarja ter jo oddal pri magistratu.
Dražba trgovske oprave (regali, pulti, steklene omare, barijere    Ud.)
ee bode vršila v sredo, dne 21. junija t. !., v skladišču špedicije »Balkan«, Dunajska cesta 33. Vsakdo si opravo lahko ogleda ter dobi pri družbi »Balkan« tozadevne natančne informacije.
Semenj   za kože ter kožuhovino
se bode vrŠil v ponedeljek, dne 1. julija t. 1., kakor navadno v skladiščih Špedicijske družbe »Balkan«, Dunajska cesta 33.
Velik kres bo v soboto zvečer v hotelu »Bellevue«. Obenem se vr§i tam tuđi koncert Več v inseratu.
Karodna obramba.
Redni občni zbor I. ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršil v petek, 28. junija t. 1. ob 1I4 na 7. popoldne v družbeni pisarni v Nar. domu (I. nadstr.). K mnogoštevilni    udeležbi vabi odbor.
Društvena naznanila.
Vsesokolski zlet v Pragi. Brat je ki so naročili pri »Slov. Sok. Krož-ku<^ privatna stanovanja, naj se takoj po prihodu skupnega vlaka v Prago zglasijo v hotelu »Adrija«, kjer dobe natančne naslove svojih stanovanj in druge informacije.
Bob v Trnovem. Gospodarsko napredno društvo za sentjakobski okraj poziva vse svoje člane in so-mišljenike iz šentjakobskega okraja, da se v čim največjem številu udele-že kresne veselice v Hribarjevem gaju ob Kolezij! v nedeljo, 23. junija. Dolžni smo to. ker narodnjaki iz Krakovega in Trnovega vedno redno posečajo naše prireditve. V nedeljo torej vsi v Hribarjev gaj k sobo-jevnikom za narodno - napredne ideje!
Vrtna veselica slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« bo na praznik Petra in Pavla na prijaznem vrtu društvenega podpornega člana Petra Stepica v Siški. Na spore-du so lepe in vesele pevske točke moškega in mešanega zbora, godba in vse, kar še pomaga k dobri volji. Za mladino bo na razpolago obširno plesišče, Štepic postreže s svojim iz-vrstnim vinom in dobro kuhinjo. Pevski spored na lepakih. Dne 29. junija bo torej parola narodnega ob-činstva: K Petru Štepicu v Šiško na veselico  >/Ljubl]*anskega Zvona!«
Gasilno društvo v Verdu napravi na sv. Petra in Pavla dan veliko slavlje, združeno s tombolo in ljudsko veselico. Cisti dobiček se pora-bi za nabavo novega orodja. zlasti brizgalne na bencin-motor, ki bo stala okrog 4600 K. Dobitki pri tomboli bodo lepi.
Prostovoljna požarna bramba na Uncu pri Rakeku priredi v soboto. dne 29. t. ni. na vrtu g. A. Belleta v Uncu veselico, katera se bode pri-čela ob pol 4. popoldne. Pri tej veselici svira godba c. in kr. bos.-herceg. pešpolka št. 4 iz Trsta. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo prepo-trebnega gasilnega orodja, se prepla-čila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu!
Postojna. Keglanje in streljanje na dobitke v prid skladu za Sokolski dom v Postojni se prične v nedeljo. dne 23. t. m. v hotelu Jama. Kegljalo in streljalo se bode potem vsaki dan od 5. popoldne dalje. Zaključilo pa se bode v nedeljo, dne 14. julija na dan veselice ob 8. zvečer. Takrat se bodo tuđi razdelila darila.
Akademično društvo slov. vete-rinarjev na Dunajti priredi v torek, đne 25. junija, II. redno občni zbor. Lokal: Restavracija Siegel, III., Neu-linggasse 2$. Gost je dobrodošli!
Društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju priredi v soboto 22. t. in. v restavraciji Gaitner XVIII. Ladenburggasse, petletnico svojega obstoja. Tega slavja ne more obhajati v slogu, kakor so to lahko storila druga naša bratska akad. društva ob priliki raznih svojih ju-bilejev. Dasi ne tako malo važno društvo, je bilo vendar cei čas svojega obstoja malo upoštevano in to pri krogih, ki so bili največ poklicani ^ to, da podpirajo društvo, ki ima vzgajati našemu po većini poljedel-skemu narodu bodoce strokovne voditelje. To osamelost od strani agrarnega razumništva je naša organizirana agronomska akad. mladina vsikdar čutila in vedno pogre-šala svetovalcev in voditeljev-, ki bi ji kazali smer v bodočnost. Naše društvo je vsled požrtvovalnosti svojih članov, zlasti njegovih usta-noviteljev sicer vedno povoljno gmotno izhajalo, ne vedno sijajno, pač pa toliko, da se je v petih letih znatno povzdignilo. V bolj skrom-nem gmotnem položaju prirejamo to petletnico, ne toliko, da proslavljamo našo preteklost in povzdignemo naše delo, pač pa. da s to prireditvijo opozorimo one kroge, ki bi morali biti na obstoju takega društva zainteresirani, da je pri nas volje dovolj in tuđi zasnovanih načrtov. Ta pet-letnica bodi prehod v novo dobo v kateri borno združeni z agrarnim razurnništvom stopali naprej skupno do naših smotrov v eni vrsti. Zato vabimo na to naše slavlje vse naše cenlene g. starešine, vsa bratska društva in sploh vse. ki se zanimajo za prospeh in procvit strokovnega agronomskega društva.
Prosveta.
»Glasbena Matica« priredi koncem šolskega leta tri javne produkcije gojencev »Glasbene Matice*. Vršile se bodo v dneb 24.. 25. in 27.
140. Sev,                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                                                               Stran 5.
1    j t. 1. v dvorani   hotela   Union.
■ '.. p je brezplačen.   Za ono občin-1         ki hoče prispevati    k pokrhju I    ^Kovf    so rezervirani    sedeži po I K iti se dobivajo v trafiki gdČ. Je-1 f Polenčeve v Prešernovi nlici in I I] večer produkcij pri blagajni Spo- I 1^1 prodakci} priobčirno svoječasno. I >nčTii izpiti v glasbeni Soli se *TŠe K^e 1-, 2- 3- in 4- iu^ia.
|     Bazne stvari.
I     * Nesreća na morio.    !z Petro-
Irada poroCajo: Vsled velikanske^a Kfcarja se je več čolnov potop«! * pri K,en iaskem. Dozdaj so potegnili de-let otopljeticev tz vode. Pravijo. da L p^tdeset oseb utonilo. W • Zrakoplovna tekma v Asper-Lq. Prihodnji teden se za^ne la le-E^;šwU v Aspernu medna rodna zra- I \ -ovna tekma. Tekmovalo bo 4A J-.'otov. med temi en Belgrtec, sedem m,"-,evf dvanajst Francozov.    tpje
■ -:   ~ni. štirinajst  Avstrijcev.    Ćelo 1- irjave Peru priđe en aviatik.
I      = Požar na parni kit.   Iz Budim-
I   ;e porocajo: Na salonskeni parni-
l„   Kraljica Elizabeta«,   k! vozi po
■\>navi.   je nastal   pređvčerajšnjem
n2 -rovu požar, ki je pov/roal mca
•■jNažirji veliko paniko. Mtk»£ > useb
xe ic hotelo s tem resiti,   da so po-
skakali v vodo.   Okoli dvajset oseb
?c        'n.     Najbrže   so     potonile.
Str.-■»...-  n en natakar sta zgerda.
*  Na smrt obsojeni   morliec po-tegniL Iz Budimpešte poroCato;  Na
„  .      k ^;enj   morilec    Makko    je
-_\_    .»jcm pobegnil iz kaznil-
~:e v Veszprima.   Zbežal je v bliz-
I-'-'" cerkev. Vofaki so mor?'i z rosa-■■"..   bajuneti   \ vireti   v   ^crk.ex*.  »la *■ prijeli    begunca.    Med    ljudmi v cerkvi je nastala velika pamka.
*  Avtocaobilska nesreća. Iz Đru-sdja poročajo:  Velika avtomobilska nesreća se je dogodila pri NarmurjiL Avtomobil tova mar ja Poriota je za-
-' pred tovorni vlak ter bil popol-r- :::a raztrgan. £tiriletnemu sinu to-vamaria je bila črepinia stisnjena. Trvarnarieva soproga je bila popol-- ma razmesarjena, docim je ostal >t nepoškodovan.
*  Velika žetezniška nesreča.   Iz 5   ca poročajo:    Pošti i vlak, ki
z Berne v Lipsko,   je v sredo
:er na postaji Oaschewitz   zadcl
drug poštni vlak.    Več vo*/»v je
* popolnoma razbitih.     Tri osebe
bile mrtve, okoli dvajset pa težko
jenih. Da so resili ranjence izp*xl
. jzov, ?e moralo  deiati  mnogo  de-
'avcev.    Enemu  pasažirju so morali
obe noge odrezati, da so ga mogli iz-
vfeći izpod razvaliti.
Dne 7. Julija 1912
velikanska
ljDdika veselica
za „Narodni sklad".
automobilska tetuna.
Ljubljanske ulice, po katerih se b'-do vozili tekmovalci, so bogato ukrašene    z zasta%ramL    Kmalu    po
I.  uri so se začeli zhirati različni av-t -nobili, ki se tekme ne udeležujejo. Oh 2. uri 11 minut je dospel v Ljub-liano    prvi    tekmovalec    Viljem pl. Ou*man, ki že na ćeli vožnji prihaja vl-J!io prvi na cif]. Za njem }e prišel
vodilnivoz«in pozneje so začeli pripajati drugi tek meci. Nadvojvoda >aivator. ki se vozi s tekmovalci, a ne tekmuje, je bil dopoklne v Postoj-r-i in je ob 2. nri 45 minut dospel v Lji:ul ~ Na dirkališću je cilj in je '!H,.. _ ... .na provizorna garaža. Av-tomobiiiste so na dirkalisču sprejeli đr. Ivan Tavćar, dež. predsednik ^aron S c h w a r z , dež. glavar dr. susteršič z uradništvom, fml. Kusmanek s štabom, konkurenč-no vodstvo, kranjski avtomobilni Mub in še več gostov z dežele, med njimi baron fk>rn in Majdič. Nadvojvodi :>e je pripetila majhna nezgoda v mevmatiko kakih 30 kim pred Ljubljanu. Ob 9. uri 12 minut je do-M>el nadvojvoda Leopold Salva t o r v Postojno, si ogleda! po-^tojnsko jamo ter se peljal naprej ofc
II.  uri 3« i minut. Iz Opatije brzojav-jJ3jo,   da se je zgodila   na Učki gori velika nesreća- Avtomobil Št. 5, v ka-'^rem io    sedeli: Fischer in njegova žena in neki ritmojster  iz Se-rolina, se je prevrnil. Fischer in nje-^rf>va žena sta bila na mestu mrtva Ritmojster je težko ranjen. Sofer je r>^tal nepoškodovan.    Ritmojstra   se
jrenesli v koćo na Učki gori. Podrobnosti o nesreči še ni.
Nadvojvoda    Leopold Sal vator je dospel ob 2. uri 45 minu na dirkališče. kjer ga je pozdravile vodstvo avtomobilskega kluba. Nad vojvoda   ie   pozdravil nato župan«
dr. 1 tvčarja, dež. predsednika barona Schwarza, fml. Kus-maneka, dež. glavaria dr. S u -sterši ča in več uradnikov dež. vlade in vojaški štab, na kar se je od-peljal na svoje stanovanje.
Telefoisha in kRojma porotila.
Nameravan     atentat  na  nadvojvodo Josipa Ferdinanda ?
Gorica, JI. juniia. V Ročinju so aretirali nekega moža, po domaće Colnarja, ker je nagovarjal dva znanca, naj izvršita atentat na avtomobil $t. 64, v katerem se vozi nadvojvoda Josip Ferdinand. Za izvršitev atentata je baje prvemu ponujal 50, druge-mu pa 1(M> kron. Kakor se zatriuje, je Colnar notorično slaboumeo ćlovek. Ore se torej za čin nenormalnega c love ka.
Državni zbor.                     I
DunaL 2\. junija.   Začetkom da- I našnjc seje dr/avnega zbora ie pred-lagal  socijalnodemokratični poslanec Leuthner, da naj zbornica preide na dnevni red. Njegov predlog je bil z ogromno većino    oUklonjen    ter    ie zbornica po glasovanju prešla v spe- 1 cijalno debato. Na predlog socijalnih demokratov se je  moralo vršiti po-imensko glasovanje ter je bil prehod v specijalno debato sprejet z 268 proti °5 glasovom. Nemški in češki socijalni demokrati ter češki radikalci so predlagali, da naj se vrši    specijalna debata v 7 skupinah. Predlog je bil odklonjen    in    sprejet predsednikov prodloir. da naj se vrši glasovanje v treh skupinah.     Nato ie predsedn^ prekinil sejo in so se govorniki vpi-sali. Vrši se za tem razprava o prvi skupini, t. j. o §§ 1 do 40. I         Dunaj, 2\ juniia.     Današnje seje državnega zbora se je udeležil na galeriji tuđi vodja soc. demokratov Be-bel. Po seji ga je sprejel predsednik dr. Svi vest er v svoji sobi ter ga ori-entiral o razm^rah v zbornici.
Cesarieve   počitnice in brambna reforma.
Dunai, 21. junija. Cesar je svoje potovanje v Išl, ki je bilo določeno
Ina 26. t. m., odložil ter je izjavil. da hoče ostati tako dolgo na Punaju, da bodo brambne predloge rešene.
Državni okrajni šolski nadzorniki. Dunaj. 21. juniia. Današnja »Wie-ner ZeitunK« priobčuje sankcijo od deželnih zborov na Nižjem Avstrij-skem, Solnograškem, Kranjskem. Ti-rolskem, v Sleziji in Dalmaciji skle-
I njenih zakonskih načrtov glede dolo-čil o okrainih šolskih nadzornikih. Ta zakon tvori uvod za prevzetje okraj-nih šolskih nadzornikov iz stanu ijudskošolskih in meščanskih učiteljev v državno službo.
Enoini češki klub.
Dunaj. 21. iunija. Danes dopoldne je r>ddal poslanec Kalina, tajnik Ceš-kc^a neodvisnega kluba, predsedni-ku Enotnega češkega kluba oficialno obvestilo, da izstopi Neodvisni klub iz Enotnega češkega kluba. Predsednik Fjedler je sprejel to obvestilo ter izjavii, da najbrže on sam ne ostane načelnik kluba, ker so ^e raz-mere spremenile in pripada naćelstvo sedaj češkin agrarcem.
Lukacs na Dunaju.
Dunai, 21. junija. Ogrski tninistr-ski predsednik Lukacs ie do^'iel na Dunaj in je bil od cesarja M.'ejet. v avdijenci ter mu je poročal 0 politič-nem položaju. Nato je konferiral še z grofom Bechtoldom in drugimi av-strijskimi ministri o skupnih zadevah.
Nova topničarska formacija.
Dunai, 21. junija. Ogrski domobranski minister Hazai je prišel na Dunaj ter konteriral z visokimi vo-jaškimi in političnimi faktorji glede vprašanja nove topničarske formacije. V nedeljo se vrne v Budimpešto.
Smodnišnice.
Dunajsko Novo mesto, 21. junija. Nadoficijal Menšik, komandant smodniških skladišč na takozvanem > Mittel«, kjer se je nahajalo tuđi malo skladišče 4., ki je zletelo v zrak, se je danes ponoći ustrelil. V vojaš-kih krogih se zatrjuje, da je samo-mor v zvezi z eksplozijami.
Grof Sternberg in poslanik Forgach, Praga, 21. iunija. Današnja »Union« prinaša članek grofa Adal-berta Sternberga, v katerem ta oštro napada bivšega avstrijskega poslanika V Belgradu, sedaj poslanika v Draždanih, grofa Forgacha. ki je ko< član ogrske magnatske zbornice gla-soval proti brambni reformi. Orol Sternberg pravi, da je nečuveno, da odda diplomat, ki naj bi zastopal interese monarhije, svoj glas proti oja-čenju monarhije. Ob sklepu svojega članka zahteva, da se pomedc s For-gachom, kakor to zasluži. Br)k*efi*kl ikof.
Inomost, 21. junija. Briksenškega škofa Altenweisla je zadela kap. Nie-1 govo stanje je brezapno.
Ogrskl državni zbor.
Budimpešta, 21. juniia, Kakor po     (
navadi, so tuđi danes hoteli opozici-     \
ionalni poslanci priti v zbornico, kar     i
se jim pa ni posrećilo.     Opozicija je     i
izdelala manifest na ogrsko ljudstvo,     j na katerem ie podpisanih 117 poslan-cev.
Atentat na Čuvala.                   .
Zagreb, 21. juniia. Zdravstveno ( stanje banskega svetnika Mervoića ] je zelo nevarno. Senzorij je popolno- ( ma medel. Snoči je bil previđen.           ]
Zader, 21. junija. V zvezi z aten-    j tatom na komisarja Cuvaja    trajajo     , hišne  preiskave  pri  visokošolcih  in    \ srednješolcih še naprej. Ker so v so-boto aretirali več dijakov v Zadru in Splitu,    je pobegnilo    več dijakov v Crno goro, kjer jih pa nišo pustili čez mejo. Vsled tega so se dijaki obrnili proti Italiji in jih je več dospelo tuđi že v Bari.
Zagreb, 21. junija. Policijske po-izvedbe zaradi atentata na kr. komisarja Cuvaja so končane. Atentator-ja Luko Jukića in 16 mladih ljudi so izročili državnemu pravdništvu.
Velika nesreća na Donavi. Oalac, 21. junija. Na donavskem parniku ogrske podonavske paro-I plovne družbe »Kraljica Elizabeta« je izbruhnil požar. Vsa notranja oprava parnika je zgorela. Devetin-dvajset oseb je ali zgorelo ali pa utonilo. Parnik se ni potopil. Na parniku so se dogajali pretresljivi prizori. Neki černoviški trgovec je od strahu zblaznel in se pred prestraše-nimi potniki sam ustrelil.
Bosna.
Sarajevo, 21. junija. Pogajanja načelnikov strank za ustanovitev delavne večine so zelo težavna, ven-dar so Hrvati, muslimani in Srbi pre-cej naklonjeni omogočiti delo.
Sarajevo, 21. junija. Na pred-včerajšnji konferenci so sklenili za-Stopniki vseh treh veroizpovedanj, da bodo v vprašanjth železnic in in-vesticij enotno postopali. v vpraša-njn proračuna pa obdržali prosto roko. Dopoldne so bili po trije delegati pri Bilinskem, čigar odgovor pa je bil nepovoljen.
Kriza v Srbiji.
Belgrad. 21. junija. Krali je sprejel demisijo justičnega ministra Arandjolevića in poveril posle ju-stičnega ministrstva začasno notra-njemu ministru Triskoviću.
Avstrijska šola v Carigradu.
I                                                                                                                                                     Carigrad, 21.  junija. Včeraj  po-
poldne so otvorili tu na slovesen način avstro-ogrsko solo v navzočnosti avstrijskega poslanika obmejnega grofa Pallavicinija.
Car in cesar Viljem. Carigrad, 21. junija. O srečanju ruskega carja z nemŠkim cesarjem piše list »Hakk : Nepotrebno je vsa-ko razburjenje zaradi tega sreča-nja, ker bo zagotovilo samo status quo in preprečilo nove komplikaciie v Evropi. Tuđi postupinska entrevi-ja ie samo zagotovila status quo na Balkanu. Sploh pa ne bi mogel niti Dunaj, niti Berolin podpirati akcij, ki hi utegnile izpremeniti sedanji polo-žai na Balkanu.
Ruska dama.
Petrograd, 21. junija. Referent proračunske komisije, Opočinin je poročal o izvedijivosti mornariškega programa s financijalnega stališča ter izjavil, da ni bil financijami program Rusije še nikdar tako ugoden, kakor ravno v zadnjih letih. Proračunska komisija je v programu sicer marsikaj crtala, vendar to za sedaj mornariskemu razvoju ne bo v kvar. Nato je govoril poslanec Miljukov ter izjavil, da kadeti nišo principijal-no proti mornarici, pač pa so proti razsežnosti programa in proti temu, da bi se ljudstvo vezalo za dolgo vrsto let. Bojazen, da bi utegnili Nemci napasti Petrograd, }e misel bolne duše.
Petrograd, 21. junija. Poslanec Miljukov je izvajal nadalje, da je ruska diplomacija v zadnjem času izdala več ultimatov. ki bi jih Rusija ne bila mogla podpirati s svojo voja-sko močjo. Govornik se boji, da bi postal agresivni ton ruske diplomacije z votiranjem predloge še bolj neprisiljen. Večina, ki je votirala momariški program, ima tuđi odgovornost za mogočo prihodnjo vojno. '            Poslanec    Pariškevič    (skrajna
,    desnica) se    energično postavlja za .    sprejetje celega programa brez crtanja. Vsaka minuta, ki bi jo odlašala duma je veleizdajnika. \            Nato je govoril ministrski pred-
[     sednik ter je naglašal,   da    ni ruska L     mornarica potrebna za obrambo tr-govsk^ga    prometa,      marveČ      za obrambo splošnih  ruskih   interesov. L    FV^jazen, da pomeni    zahtevanih 50 milijonov Ie začetek    novega nara-ščanja potreb za mornarico, ni upra-vičena. 1 udi ni upraviČena boiazen, da bi izdatki za mornarico    oškodo-i    vali obrambo na suherrt Rusija hoče
Ibiti moćna,   da varuje svoj mirovni razvoj.
Predloga je bila nato sprejeta v >bliki, y kakršni Jo }e predlagala rro-ačunska komisija, tedaj se je crtalo 1 milijonov rubljev za gradbo pri-tanišč.
(uski   prestoloflaslednik   neozdrav-
Ijivo bolan.
Berolin, 21. junija. Listi poročajo, z Petrograda, da je osemletni ruski )restolonaslednik nevarno zbolel. ma namreč kostno tuberkulozo v lesnem kolenu ter že ne more več loditi. Zdravniki se boje, da je njegova bolezen neozdravljiva. Cesar->ka dvojica je zaradi bolezni presto-onaslednika nad vse nesrečna.
Stavka na Angleškem. London, 21. junija. Stavka prista-liških delavcev je skoro popolnoma lonehala. Včeraj se je vrnilo na delo topet 12.200 delavcev.
Narodni konvent v Chicagu. Ghicago, 21. junija. Pri glasovanju o predlogu glede glasov delega-tov se je zvisalo število Taftove većine nad Rooseveltom od 18 na 24 giasov.
New York, 21. juniia. Danes po-noči je imel Roosevelt zborovanje svojih delegatov ter je pri tem zbo-rovanju izjavil, da si je v svesti, da ima v konventu veliko većino. Po-zval je svoje privržence, da naj za slučaj, da bi Taftovci nastopili s silo, razbijejo konvent. — Policija ima nalog, da nastopi proti Rooseveltu, če treba, tuđi s silo. ITALIJANSKO - TURSKA  VOJNA.
Italiianski zdravniki. Carigrad, 21. junija. Italijanski zdravniki, ki so dobili dovođenje ostati v Carigradu, so dobili od itali-janske vlade poziv, da naj se odpe-Ijejo do pojutršnjem.
V Egejskem morju. Carigrad, 21. junija. Glasom po-ročil grških listov so Grki na Rodo-su zelo nezadovoljni, ker je bil izpre-menjen grški klub na Rodosu na odredbo generala Amegliia v italiianski klub. Italijani so izpustili kajma-kama na otoku Kosu in tuđi kajma-kama iz Svme.
Mirovno vprašanie. Carigrad, 21. junija. »Ikdam« poroča, da so poslaniki tripeletente predvčerajšnjem prijateljsko sondirali zunanjega ministra Assim bega glede pogojev turske vlade, ki bi za-gotoviii  uspešno posredovanje.
Carigrad, 21. junija. Pri predvčerajšnjem diplomatičnem spreje-mu so podučili franeoski, angleški in ruski poslaniki turski ministrski svet o svojih idejah glede akcije za mir. Izkazalo se je. da stoje Turki bolj kot kdaj na odklanjajočem stališču. Tu-kajšni listi poročajo iz Kiosa. da bodo velesile takoj ko bodo Italijani zasedli Kios, storili kolektivni korak v Carigradu in v Rimu. Tu so v res-nih skrbeh. da nameravajo Italijani forsirati Dardanele in izkrcati na najožjem mestu v Kseroškem zalivu, v Plajarih mnogo vojaštva.
Ustnlcn uredništvo.
Gosp. Karei Poženel v Begunjah,
Potrjujemo, da dopisov iz Begenj, ki so izšii pred par meseci v našem listu, niste pisali.
Uredništvo.
V soboto, dne 22. junija
velika Sokolova
kresia veselica
na dirkališću.
Sau&fli list obsetja 6 sirani.
Izdajatelj  in  odgovorni   urednik: Rasto Pustoslemšok.
Lasinina In tink »Narodne tiskar ne«
!     JMođrti salon
n Ivane Schzller
Sv. Petra cesta. 31
m
sTxLTnJUŽC&   vseh  vrst
Izvršuje vsa
poprcuiriJboL. .v ŽcbtrvL TclobuJci ::
redno v zalogi.
.....,-------(l-r<->        - |-||-^,M n -■ -1 ^__nf^ ■ ■.....,cj^mmm^ ^r^ mm "
>osebna    lastnost    _    j
)dola   je   to,   da    S    p laje ustom  čudo«           n
^ito dober, diskre-           ^
ten vonj, ki zaradi   f^WSS^^^
trajnosti učinko-      ^T^^S^Sm
vanja Odola ostane     v Im^/SSmEh
po ćele ure v ustih,    | if^SSŽf^
Žitne oene v Budimpešti«
Dne 21   junija 1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 11 "59
Rž za oktober 1912   .   .   .   za 50 kg    9*69
Oves 2a oktober 1912   .   .   za 50 kg   930
Koruza za julij 1912 ...   za 50 kg   890
Koruza za avgust 1912   .   .    za 50 kg   8 95
Koruza za maj 1013  .    .   .   za 50 kg   7*48
Meteorologično poroćilo.
V&itut nad morjetn 300*2               Srednji zračni tlak 30*76 mm
.E,    ^»J*    y mm    £2                   \
20.   2. DOp.I 735*2      28-6 1   si.   jug    del oblač. „    9. zv. i 7377       17-6    si. szah.     nevihta
21.    7. zj. ' 737-5      16*0   brezvetr.       dež
;                                      t
Srednja   včerajšnja   temperatura   20"6*s norm. 183°. Padavina v 24 urah 26*5 mm. Včeraj od 3.—4. pop. neurje s točo.
■
Društvo slov. profesorjev naz-nanja svojim članom in vsem prijateljem prežalostno vest, da je dne 16. t" m. umri v Celju po dolgotraj-nem bolehanju njega velečislani član, gospod
Anton Kosi
i      c. kr. gima. profesor v. p.       !
■
Pogreb predragega   pokojnika se I ! je vršil 18. t m. v Celju. Odličnega I šolnika in spoštovanega nam tovari-
ša    priporočamo    vsem   v  prijazea
spomin.
i                                     Odbor.
Maja trta.
Prodam iz proste roke posestvo z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje, gostilno in prodajalno na pripravnem kraju v okolišu 10 vaši. 2148 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Usce se za takoj za Keko
v stalno đelo           2188
kipaiski mili
vešč modeliranja  m  formanja v sadri. Ponudbe na
jrotioat boi 1 Reka (Fimer.
IŠče se za takojšnji nastop
UiKtii
vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ki bi imela že nekoliko prakse. — Ponudbe pod „Konto*« rlstlaiftM upravništvu »Slov. Naroda«.
2231
Steldarska trgoia
JVLTUŠEK, UUBUANA
Stari trg štev. 28      140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo štafeta« ta p#ro«lamaste potod«, mtllk, ogl^Ul, tMfctuinm tip ta okvtrfev %m y*o+: — fnmtfr* ▼—fc
M«|«>1 !<■•!!■ ta totea pMtMita«
Stran 6.                                                                                                        SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                      140 Stev.
■■g^         z 8 stanovanji in velikim Ulflft            ▼rtom       2184
Vfll%2>| r se pnia f Rt2Bi dolini r
III illl *ri LtvM|w>t ***** **-
IHVM NatanCneje  se  izve  istotam.
notarskGoa kandidata
sprejme       2i76
mitar Hudpvernik v Ljubljani.
s Prva rfomafta tevai»aa a
omar za led
Simona Praprotnika
y tjibljaii, jjnkova ilica 7.
^H^-^-'r-—-^         Prcvzemajo se vsa v
t• iij J, p» ^        stavbno in pohištveno
.   ;J*   [i^-rj         mizarstvo    spadajoča
iif^—-i t       *         dela,  katera se toćno
[|^J^,J*Tt       in po najniži ih  cenah
CJcffi^z^    ::      izvršajejo.      ::
Velika zaloga oostilnitkii eirogliH uz.
tada it pt^imf m ultifi kn&tm u piftim pruta
Vsakjan Kavama „Central" : v*> noč:
KONCERT
I u novo došle priljubljene damske lambnraške kapele „Central".
I Z velespoStovanjem        2018               Stefan  Miholič, kavarnar.
itSaiiil llfclll,^ltl EllKJt
Mpisova&Je
2a deklice, ki hočeje vstojiiti v !. razred ali nanovo v kak
višji razred, hode                               _243
y soboto, 6. [nliia, od 3.—5. ure popoldne.
Oglasiti se je ▼ spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim ali rojstnim
listom in z zadnjim šotekim izpričevalom.
Sprejemni izpiti bodo dne 8. jnlija eb 8. nr? zfntraj.
Natančneje v zavodu na črni deski.                            Ravnateljstvo.
HOTEL BELLElfUE
(Lastnik Alojzij Zaje.)              s
V  soboto,   dne   22.   junija  1912
velik kr*es
z i>oja$mim koncertom
godbe pehotnega polka št 27, kralj Belgijcev.
05 gol 9. zvečer se m veiik Mm uitale! ogeaj.
lai«t«k #b pol 6. ivečer- — fslopaina 60 b, otroci prottL PraT obilega obtska prosi                              lwan  Friedlv restavrater.
Lokal
u vnan KmmBHa trga ii Vegove ulice
(sedai   uradmško   konsumno   društvo)
se odda v lajem s 1. mmim 11.
Nataočneje  se  izve            2O59
v pitani ■tarbtaika §. Boberta Sailelowsktfa, Bimika cesta 2«
i oini ii m. 1*1 \m Bizovicar >
I Ijubljaoa, Kolezijske ul. 16
:    1542         izvršuje
šik veste ia We ■■
j   »a raine prilike.        Đelo uciet-    t i   nisko oiiUftao ia po soU&laih cenatL
;      Prodaja cvetlice, raznovrstne      ► -sadike  cvetiic   in zelenjavo.
v veliki množini po zmernih cenah.    •■ Naročila  na deželo  hitro  in  v^stno.    I
€P^  izpioisvaois Koiss.
JCjnbljaaa, Riuuka cesta št. 11
podružnica                 1207 ^
Sariie lereziie c. 4 (Pri sevsm svetu).
1 Trgovina $ kolBsi_ | | Izpesolevsnis Rcles.
i Najboljše pneumatike.
Hi trgovskl poilnik
nurjen v  Špecerijski   trgovini,  sloven-ščine in  nemščine  popolnoma zmožeo
ište siužiie v frgovlBi mešanega hlapa i
proti  primerni plači.    Dopisi   pod  y,At Di 21M na upravništvo »Slov. Naroda«.
koncesijo
v Hovein Vođmafo n c» v oaii
Pogoji  se poizvedo v pisarni  odvetnikjl
dr. Danila Maiarona v Lfabljanj,!
sveže   pasterizirano  in najboljše   vrste    Dobavitelii   morajo   garantirati   za   sveij
dehod v Trst. — Eaoletni zaključek.                       2250
Ponudb«*   in   poj?oii   nai   se   posHejo pon   slPasfeur"   tjpravništvu  »Slov. Naroda«
—                                                                                                                                                                                   ■ ■                                                                                -------—,
I                   PiiporočiloS               ™
i V i tor Jtsrf ort, preparator in tapctniK
1        Ji. Petra nasip 67. — Liiijaiia — Vrazov tro štsv. 1.
H se prlporoca slavnemu občinstvu v znestu io na deželi, za vsa B lapetnišha in prepa^ators2ia dels. Dalo priznano solidno. Cene gj  u      niske.         Bivši 10 leinl   uslužbsnec tvrdke I.  Mathlan.     :;
ueleiiii nifi! kraniski ioTeleine iisaflii!
^55^5i    Spisa! bivši deželni glavar Fr. pl. Sulclje.
■SS;                     Dobi se at
™E „|(aroSm knjigarni<( v Cfabljani.
<|g-jJ2*5521    Cena:   1   CC 83 vin.t  s  pošto  20 vinaršev več.
S   ^jlrtgZešlzo   slxZcLdišče   dbZek,   | 1              O. rFjer>na£ovi,č              \
SR    LjubliartCL,    Alestrvi trg štev.  3    \
i      •       ..     "      .i
S   r5^a"7a ohasijsho prodajo  \
^      poletnih oblek in slazinikov rs gospode m dečke,      i 3/       2fa:r voletne da.mske konžekczje z g-loboko redu-      P
«   _^____   ...         . *______   1
^      ======   cirammi cenami.   =====      y
Sa^citBjM gr^^iiia (Kit?'i^i i:a
pri bofjši  rodbini veĆja,
nem2l3lMono sobo
5 posebDim Thodom. Žrfi se tuci vsaj opoldanska brani — Pooadbc do 5. ju-lija pod „Ugodnost" na upravništvo »Slov. Narooa.«                                 2212
Prodam tako} iz proste roke
1 par konj
molu ii tm u Hi tt
ter več sem spadajočih potrebšćin. Franja Medred,  Mmw mutim.
I krojač prve vrste ^S
I IjikliaHa MiUtšičfnra cesta 8. 4fi|
I se   pripopoča.  ▼ I
■          Zaloga     2092 ■
I anflleškega hlaaa. j
l   ali opelu^^i^iiKKi;!
i ■ ■ ■■ —» nikdar semlehh zaćimb odprl-p #    - »■ nH
lBJ88"        ^J31l             remveč izhljučno le                1^^"         ^^»1
II^      ^11 zajamčeno čiste začimbine praške II------—I
HSE5 h=Kurf»en5e§en=£    S I
II»inmimi*!!** II firme Alex.Erh sinovi y Gradcu  ||   ,N5\    II
II lb«ttnBfwu^!l 11  vpoleg stojeći, postevno VArovani opremite--*-   11—5^utnnarke—m\
I     Dobivaše     || wSSSSSSSSSSSS^S^SmSmWm     Pozorna        I 1        povsod'        Bl^^—^i^M^mmšM varnosl-no znamkotj