GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO V počasliiev 20-lelnice osvoboditve Zborovanje upravljavcev v športni dvorani Tivoli Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije sklicuje za 8. maj tl. v Ljubljani ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV SR SLOVENIJE v počastitev 20-letnice osvoboditve in zmage socialistične revolucije. Zborovanje samoupravljavcev SR Slovenije naj bi v okviru obsežnih proslav 20-letnice osvoboditve podčrtalo osnovne pridobitve naše revolucije in spodbudilo nadaljnje poglabljanje samoupravljanja. Posvečeno bo predvsem sedanjim problemom samoupravljanja pri nas, obravnavanju perečih vprašanj njegovega utrjevanja in prikazu perspektiv, ki jih odpira proces popolnega uveljavljanja nove ustave. Na zborovanju samoupravljavcev SR Slovenije bo govoril predsednik Zvezne skupščine tovariš Edvard Kardelj. Govoru bosta sledila razprava in sprejem resolucije. Iz proglasa Glavnega odbora SZDL Slovenije Sedem Vevčanov na zborovanju VEVČE, APRILA — Zborovanja samoupravljavcev Slovenije ob 20. obletnici osvoboditve in zmage socialistične revolucije, ki bo 8. maja v športni dvorani Tivoli v Ljubljani, se bodo po sklepu upravnega odbora PE Vevče udeležili: Ivan Benedik, Leopold Gorše, Tone Peternel, Viktor Penca, Tonca Trtnik, Albin Vengust in Nace Zajc. Na zborovanju bo govoril tovariš Edvard Kardelj. Ker bo osrednja proslavil 20-letnice osvoboditve v Ljubljani, ki ima 9. maja svoj praznik — na ta dan pred 20 leti je pozdravila osvoboditelje — objavljamo posnetek Ljubljane, ki priča o njeni rasti v letih svobode Izvolili smo odbornike v občinsko skupščino Volitve v delavske svete VEVČE, APRILA — Dne 26. in 28. aprila letos smo po mnogih pripravah izvolili nove odbornike v Občinsko skupščino Ljublja-na-Moste-Polje, Volivci 10. volilne enote so volili 26. III. 1965 na voliščih proizvodnje tj. v delo-vodski pisarni in v oddelku ročne dodelave. Dva dni pozneje pa so volivci vzhodnega dela Vevč, ki tvorijo 29. volilno enoto, volili na volišču v upravni zgradbi našega podjetja. V volilne imenike te onote je bilo vpisanih 47? volilnih upravičencev. Volilo jih ni 25. Štirinajst jih služi vojaški rok, enajst pa je bilo tudi opravičeno odsotnih (na delu v tujini, bolni). V 10. volilni enoti je bil izvoljen Silvo Razdevšek, v 29. pa Leopold Gorše. Oba nova odbornika sta zaposlena pri nas. Prvi kot delovodja v proizvodnji papirja, drugi pa kot vodja družbenega standarda v kadrovskem sektorju. Volivci obema čestitamo, obenem pa upamo, da smo zanju glasovali zato, da nas bosta dobro zastopala v pomlajeni občinski skupščini. Količevo: TIH OBLETNICE Po vsej domovini praznujemo v letolšnjean letu 20. obletnico osvoboditve. V našem podjetju pa v tem letu iše praznujemo 40. obletnico Obstoja podjetja, 50. obletnico stavke in 15-letnico delavskega samoupravljanja. Vse tri obletnice bomo centralno proslavili dne 22. julija 1965. Za proslavo je izvršni odbor sindikalne podružnice imenoval pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo: Ernest Seilnaoht, predsednik, Ivo Sonc, član, Janez Praprotnik, član, Milan Korošec, član, Franc I. Brenčič, član. KOLIČEVO, APRILA — Pred letom dni je zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Prve volitve na podlagi temeljnega zakona so bile opravljene v letu 1964. Na teh volitvah smo izvolili polovico članov delavskega sveta za eno leto, polovico članov pa za dve leti. Članom, ki so bili izvoljeni v centralni delavski svet in v svete ekonomskih enot preteče letos mandatna doba. Namesto teh članov bomo v tem mesecu izvolili nove člane za dobo dveh let. Po ekonomskih enotah na zborih delovnih ljudi bomo predlagali oz. kandidirali delavce o svete ekonomskih enot in v centralni delavski svet. Na dan volitev pa bomo izmed kandidiranih delav- Vsem bralcem čestitamo za 1. MAJ cev izvolili najboljše v svete in centralni delavski svet. V začetku meseca aprila je republiški in organizacijsko politični zbor skupščine SR Slovenije sprejel zakon o volitvah samoupravnih organov, ki dopolnjuje temeljni zakon o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Bistvenejše spremembe novega zakona so: V 2. členu zakon določa, da morajo biti volitve v DS v gospodarskih organizacijah izvedene vsako leto, najkasneje do konca meseca aprila. Nove volitve razpiše delavski svet. V razpisu mora določiti, katerega dne bodo volitve in koliko članov bo izvoljenih. Delavski svet v razpisu volitev lahko določi, da se opravi kandidiranje na več zborih delovnih ljudi in v tem primeru določi, za katere enote se sklicujejo posamezni zbori in določi najmanjše število kandidatov, ki jih morajo predlagati posamezni zbori. Če ima delovna organizacija delovne enote (EE) in po statutu volijo svoje organe upravljanja, v tem primeru se izvedejo volitve DS in svetov delovnih enot praviloma na isti dan. V tem primeru mora biti kandidiranje in glasovanje izvedeno posebej za volitve v delavski svet in posebej za volitve v svete delovnih enot. Sam izid volitev za DS podjetja in za svet delovne enote se ugotavlja ločeno. Določene spremembe so tudi glede glasovanja pri volitvah. Delavci o manjših enotah oziroma deloviščih, ki so oddaljena od sedeža podjetja in nimajo svojih volišč, lahko glasujejo po pošti. Tudi delavci, ki bodo na dan volitev na službenem potovanju po določilih novega zakona glasujejo pred odhodom na službeno potovanje i.s. pred volilno komisijo. Po glasovanju vloži volilna komisija vsako glasovnico v kuverto brez naslova, vse da v skupni ovitek skupaj s se- znamom glasovalcev. Glasovnice upošteva šele pri ugotavljanju celotnega izida volitev. Zakon vsebuje tudi določila glede sklicevanja prve seje delavskega sveta. Prvo sejo mora sklicati predsednik delavskega sveta v petnajstih dneh po volitvah. V primeru, če pa je bil nanovo izvoljen celotni delavski svet, skliče prvo sejo predsednik volilne komisije. Do izvolitve novega predsednika vodi sejo najstarejši član delavskega sveta. Z lanskih volitev delavskega sveta na Vevčah Ob i. maju IZ »ZGODOVINE PAPIRNICE VEVČE" Obdobje fevdalizma: Združevanje v cehe in združbe. Obdobje manufaktur: Zadalo udarec cehom s hitrejšo, obsežnejšo in cenejšo proizvodnjo. 1754: Avstrijski papirničarski red odloča, da mora trajati delovni čais od pol treh po polnoči do šestih popoldne, kar znaša 15 ur in pol. Od 1895: Priprava »a ustvarjanje pogojev za organiziranje delavstva v organizaciji s konkretnejšimi aillji. 17. maja 1899: Ustanovljena prva delavska organizacija »Social-demokratsko društvo papirniških delavcev« (predsednik Alojz Fink). 1900: Ustanovljeno »Katolišlkoi delavsko društvo« (predsednik Anton Jeriha). 17. maja do 12. junija 1900: Prva uspela stavka vevškega delavstva. 24. julija 1908: Stavka v Goričanah in Medvodah. Mesec dni kasneje so prenehali z delom tudi v Vevčah. Po sedemtedenski stavki so delavci dosegli zvišanje zaslužkov za 0,10 krone dnevno. Od 11. oktobra 1912 do 17. februarja 1913: Štirimesečna stavka, v kateri delavai niso usipeli izvojevaid zmage. Pod vplivom balkanske vojne je dobiček podjetnikov padal. Dnevne mezide iso ise znižale za 0,20 krone dnevno. Nekateri delavci so izstopili že med stavko in se odselili drugam. Do 1. 1925: Nagel raizvoj levilčairskib strank in njihov vpliv za delavstvo v Vevčah. Osnovano je bito kulturno izobraževalno društvo »SVOBODA«, ki se je pozneje preimenovalo v »VZAJEMNOST«. Do konca leta 1928: Tri kratke protestne stavke zaradi kršitve pogodb in nenadnih redukcij. 19. nov. 1928: Podpisana prva kolektivna pogodba pri Združenih papirnicah. Leta 1935: Ustanovljena Splošna delavska strokovna zveza pod vodstvom Jožeta Perčiča in Jožeta Mazovca (oba padla v partizanih). Od 14. dec. 1956 do 3. marca 1957: Protestna stavka, ki jo je -'vjodi1! sitavikovmi odbor ob pomoči materiialme im mora1!me poid-pore okoliškega prebivalstva. Stavka 'se je (končala s podpisom pogodbe, fci je delavcem priznavala tridnevni plačam dopust im delno ureditev mezd. Priznamli so 'bili tudi pribitki za nadurno in akordino delo. 1941—1945: Delavskemu gibanju se je pridružilo še narodnoosvobodilno gibanje. V tem boju so dali vevški delavci 42 življenj v partizanih, 13 talcev, 25 pa! jih je umrlo v taboriščih. Po dolgoletnem boju ob mnogih 'žrtvah praznujemo že dvajsetič naš veliki delavski praznik — d. maj v svobodi. Ob tej priliki čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu, posebno pa članom naših kolektivov in' njihovim svojcem. Uredništvo Boleznine v prvih treh mesecih Tudi parni siroj daje potrebne kilovate SKLEPI OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE KOLIČEVO, APRILA — Sindikalna organizacija naj najtesneje sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v kolektivu, zlasti pa naj sodeluje z mladino. Poleg tega naj sodeluje z občinskim sindikalnim svetom in drugimi družbeno-političnimi organizacijami na območju komune. Sindikalna organizacija oziroma njeni pododbori naj tekoče spremljajo celotno dogajanje v svojih ekonomskih enotah. Njihova skrb naj bo posvečena umnemu gospodarjenju in smotrnemu izkoriščanju strojev, varčevanju s surovinami in materialom, kakor tudi pravilnemu registriranju porabe le-teh predvsem v osnovni proizvodnji. Sindikalna podružnica naj posveti večjo skrb medsebojnim odnosom. Vplivati je treba na odpravo nediscipline, izostankov, zmanjševanje disciplinskih prekrškov ter ustvariti individualno razumevanje do opisanih problemov. Tudi v bodoče je treba posvečati kar največjo skrb nadaljnjemu izboljšanju standarda članov kolektiva. Potrebno je najti izhodišča za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov in s tem v zvezi sodelovati v oblikovanju potrebnih denarnih skladov in sodelovati z urbanisti. Smotrno je treba izvajati kontrolo v počitniških domovih kolektiva In kot vsa leta še nadalje urejati letovanje članov kolektiva in skrbeti za preventivno zdravljenje delavcev. Še nadalje je treba skrbeti za načrtno izobraževanje članov kolektiva, pri tem pa posebno pozornost posvetiti mlajšim članom kolektiva in članom, ki delajo neposredno v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Nadalje razvijati športno dejavnost, zlasti panoge, ki zaostajajo ter težiti k oživljanju papirniških športnih iger. Organizirati je treba proslavo 30. obletnice stavke v podjetju in v zvezi s tem izvesti vse priprave. Sindikalna podružnica mora vplivati na to, da odgovorni čini-telji spoštujejo in izvajajo statut in notranjo zakonodajo ter tako pomagajo pri izvajanju nalog. KOLIČEVO, APRILA — Zakon o zdravstvenem zavarovanju zaposlenih med drugim določa, da Straške balovanja do 30 dni brijejo nosilci prispevka za zdravstveno varstvo, to je gospodarske in druge delovne organizacije in ustanove. Izjema so te številčno majhne organizacije, ki brijejo te stroške samo do* 7 dni. Za britje bolezenskih nadomestil odstopi komunalni zavod za so-eiailno zavarovanje delovnim organizacijam določen odstotek prispevne stopnje. Ta odstotek se določi vsako leto na novo in se med letom ne spreminja, za osnovo pa se vzame odstotek boleznin v prejšnjem letu. Ce odstopljeni odstotek ne zadošča za kritje bolezenskih nadomestil, gospodarska organizacija krije razliko iz osebnih dohodkov. Če pa so boleznine do 30 dni manjše, kot je odstopljeni del za njihovo kritje, gre presežek na osebne dohodke vseh zaposlenih. Zato je vsaka gospodarska organizacija v takem sistemu zdravstvenega varstva živo zainteresirana. da je boleznin čim manj. Pravzaprav bi v lem sistemu moral biti vsak zavarovanec zainteresiran, da je boleznin čimmanj, ker se to direktno odraža na njegov -osebni dohodek. Ravno tako boleznine nad 30 dni lahko negativno vplivajo na osebne dohodke zaposlenih, ker če se nenormalno povečajo', komunalni zavod ima pravico predpisati dodatno prispevno stopnjo. Vise to sili gospodarske organizacije, da podvzemajo razne ukrepe za zmanjšanje bolezenskih izostankov oz. za zmanjšanje bolezni in nesreč -pri delu. Naše podjetje sodi med tista podjetja, ki imajo nizek odstotek boleznin, vseeno pa bi morda bilo zanimivo pogledati, kako se te -gibljejo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Januarja je bilo 78 primerov bolezni ali poškodb, v skupnem trajanju 507 delovnih d-ni, kar znese 2,62 %>. Od tega je bilo do 50 dni 65 primerov oz. 516 delovnih dni. Za -te boleznine smo izplačali skupno 854.925 -din, od tega za boleznine -do 50 dni 510.195. V februarju se boleznine nekoliko zmanjšajo in imamo naslednjo situacijo: 85 primerov bolezni je trajalo skupno 405 delovnih dni ali 2,27%. Od tega do 30 dni 75 primerov, oz. 295 delovnih dni. Za nadomestila v tem mesecu smo izplačali skupno 708.604 din in od tega za -nadomestilo do 50 dni 513.084. Marca meseca se boleznine naglo povečajo, pri čemer imamo 89 primerov v skupnem trajanju 648 delovnih dni. Od tega spet do 50 dni 76 primerov za 510 delovnih dni- trajanja. Za boleznine v marcu smo izplačali 1,192.581 dinarjev, od tega za boleznine do 30 dni 899.971 (pri vseh teh analizah niso upoštevane porodnice in doječe matere). Kot je iz teh podatkov razvidno, v zimskih mesecih januarju in februarju smo imeli razmeroma malo bolezni, nz. so te bolezni bile lažjega značaja, kar je razvidno iz števila bolezenskih dni. V marcu naglo narastejo. Tendenco naraščanja bolezni zaznamujejo tudi v prvi dekadi aprila, in lahko pričakujemo, da bo april še slabši, kot je bil marec. Če -boleznine letošnjih prvih treh mesecev primerjamo z istim obdobjem lanskega in predlanskega leta, dobimo naslednjo sliko: izplača-ni dnevi bolniške Mesec 1963 1964 1965 januar................ 834 632 507 februar............... 647 644 405 marec................. 544 683 648 Skupaj............... 2025 1959 1560 primerjava v odstotkih. 1963 1 964 1965 3,27 3,53 3,65 3,48 4,65 4,04 3,15 3,94 2,62 2,27 3,24 2,73 Primerjava nam pokaže, da so letošnji meseci veliko boljši, kot pa so bili v prejšnjih dveh letih, obenem pa pove, da v prejšnjih letih ni bilo naglega porasta bolezni v mesecu marcu, kot je bilo to letos. če število izgubljenih delovnih dni za-rad-i bolezni in poškodbe pri delu preračunamo- na število zaposlenih, ugotovimo, da je bilo poprečno vsak delovni dan 21 ljudi v bolniškem statežn. To pa je toliko, kot je -posadka KS II v treh izmenah. Iz tega si lahko vsak ustvari približno sliko, kaj to za naše podjetje pomeni. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bolezni sploh ni, ker je to- nemogoče. Ravno tako je nesmiselno karkoli očitati bolnim ljudem, ker je sigurno, da je vsakdo raje zdrav kot bolan. So pa primeri. Poročilo o nesrečah za mesec marec 1965 KOLIČEVO, APRILA — V letošnjem letu se je v mesecu marcu pripetilo največ nesreč. V skoraj vseh nesrečah prevladuje osebna krivda in premajh- KRATKE NOVICE KOLIČEVO, APRILA — Industrijsko gasilsko društvo Papirnice Radeče organizira tekmovanje industrijisko-gasilskih društev papirne -industrije Slovenije v počastitev zagona novega papirnega -stroja. Razpisanega tekmovanja se bo udeležila tudi naša -gasilska desetina in nastopila v teh -disciplinah: 1. tridelni napad 2. met vrvi 3. vezanje vozlov 4. hitro vlačenje 5. športno streljanje 6. tek na 100m 7. hoja po gredi Tekmovanje industrijskih desetin bo v prvi polovici meseca maja im bomo- bralce o uspehu v tem tekmovanju naknadno Obvestili. * V podjetju smo dne 26. IV. 1965 izvolili za odbornika v občinski zbor delovne skupnosti Pavleta Klemenčiča, delovodjo izdelave papirja in kartona. Vseh volilnih upravičencev je bilo 269, za kandidata pa je glasovalo 243 delavcev in delavk. Glasovanja zaradi dopustov in bolezni ise ni udeležilo 22 volilnih upravičencev, 4 volivci pa so bili neopravičeno odsotni. Nanovo izvoljenemu odborniku čestitamo. V začetku meseca aprila so pričeli -monterji imonitdraiM transporter za razkladanje premoga, ki je dolg 140 m. S transportnim trakom bo mogoče deponirati 150 ton premoga v 8 urah. Z montažo transporterja ho odpravljeno fizično -razkladanje premoga. Občinski sindikalni svet Domžale prireja v m-esecih maju in juniju prvenstvo za pokal OBSS Domžale v šahu, kegljanju, streljanju, nogometu, namiznem tenisu in odbojki. Kakor prejšnja leta, je tudi tokrat sindikalna podružnica prijavila tekmovalce iz vseh naštetih panog. Športniki, ki bodo- zastopali naše podjetje na tem tekmovanju, bodo morali pri določenih panogah (nogomet, odbojka) posvetiti več skrbi treni,n-gom in tako dostojno rep-re-zentirati podjetje. P-o sklepu UO sta -ing. Niko Belšak in ing. Miha Svetlin v času -od '9. do 15. IV. 4965 obiskala mednarodno razstavo elektronike v Parizu. Na tej razstavi, ki je iz leta v leto pomembnejša, so razstavljala podjetja, ki proizvajajo elektronke, elektronske sestavne dele, polprevodnike, merilne instrumente in naprave za elektronsko industrijo. Člana našega kolektiva Ivan Cene in Pater Muhič obiskujeta seminar za proizvajalce upravljavce na Visoki -šoli za politične vede v Ljubljani. Seminar se je pričel 10. marca in bo trajal do konca meseca junija. na pazljivost pri delu. Ponesrečili so se: Pazilec sita PS II Stane Prelovšek je z vedrom zajemal vročo vodo in jo zlival v drugo -posodo. Pri tem delu se mu je vedro zaradi mastnega ročaja izmuznilo iz rok in tako se je poparil po trebuhu in desni nogi. Vzrok nesreče — premajhna pazljivost. Izdelovalec stročnic Janez Klopčič ni pri vlaganju zvitka pravilno namestil pritrdilnega obroča. To napako je hotel popraviti In je z desnico dvignil zvitek, z levico pa potiskal pritrdilni obroč prati pravemu mestu. Teža zvitka je Klopčiča prisilila, da je popustil prav v trenutku, ko je bila roka nad nosilcem ležaja. Sredinec leve roke je pritisnil navijalni drog na nosilec ležaja in mu ga poškodoval. ■* Delavka v dodelavi papirja Marija 2avbi je s pomočjo stiskalnice pakala papirne odpadke. Pri tem delu je z roko zadela v premalo zakrivljeni žebelj in sd prerezala roko pod za-pest j em. Transportni delavec Ivan Burja se je ponesrečil pri razkladanju bal iz vagona. Bale v vagonu so bile nepravilno naložene in padajoča bala je delavca zadela v desno stran prsnega -koša. Kolodrobec Vinko Merela je med obratovanjem čistil mešalo kolodroba, na katerem so bili naviti razni odpadki. Z roko je zgrabil za te odpadke in jih skušal izpuliti z zadrževanjem. Med odpadki je bil tudi pločevinasti trak, ki ga je precej močno vrezal v prstanec in sredinec. Po pravilniku o HTV, se mešalo kolo-droba ne sme čistiti med obratovanjem. Kljub opozorilu strojevodje je pazilec sita KS I Janez Kaplja prediral mehurčke na kartonski plasti s prstom, namesto s palico, ki ima zato pripravljeno konico. Pol ure po opozorilu je že pazilcu potegnilo roko do zapestja pod predstiskalnico. Poškodba bi bila lahko težja, toda k sreči je strojevodja malo pred nesrečo popustil predstiskalnico. Lahkomiselnost in neupoštevanje navodil prevečkrat botruje nesrečam. Pazilec sita KS II Silvo Skornik se je ponesrečil pri stiskalnici 3. Malo pred 3. uro so opazili delavci pri prečnem rezilniku na kartonu koščke snovi. Strojevodja je obrnil pozornost na stroj in šel v smeri mokrega dela stroja. V sredini sušilne skupine, je opazil, da je klobučevina tretje stiskalnice zgubana. Hitro je izklopil ta del stroja. Po izklopitvi je zaslišal stok izpod stroja in zagledal pazilca z rokami med valji. Delavci so pazilca hitro rešili iz neprijetnega položaja. Ponesrečeni je delovodji izjavil, da je z roko čistil vodilni valj klobučevine, na -katerega se je nabralo precej snovi. Pri tem delu sta ga valja in klobučevina prijela za levo roko, padel je v stroj in ga je nesla klobučevina proti tretji stiskalnici in pod stiskalnico do vodilnih valjev, kjer se klobučevine vračajo. Tu mu je levo roko potegnilo med dva valja, kjer se je s telesom tudi zagozdil. Klobučevina se je pričela trgati in k sreči ga je strojevodja našel pravočasno. Čiščenje teh valjev ne spada v delokrog pazilca in ni dovoljeno nikomur, ker je preveč nevarno. Naši predpisi dovoljujejo poseganje v stroj le v posameznih primerih in to sme storiti oseba, ki je najbolj kvalificirana in mora biti zavarovana tako, da je pri izklopu stroja oseba, ki ji najbolj zaupa. Tudi ta način čiščenja ni povsem varen in se ga posadka poslužuje le v skrajnih primerih. Delavka v dodelavi papirja Marija Starin se je ponesrečila tako, da je z nogo zadela v železo mize in si prerezala levo nogo -pod kolenom. Iz zgoraj navedenega sledi, da so delavci pri svojem delu vse premalo pazljivi in ne upoštevajo HTV predpisov. Imena ponesrečencev in ne- da pos-aimez.nii.ki skušajo izrabiti -bolniško za opravljanje ra-znih privatnih opravil. M. Rudi Bensa novi predsednik ZB Tod. Rudi Bensa, novo izvoljeni predsednik Zoeze borcev Papirnice Količevo, se je zaposlil v podjetju leta 1946 in opravlja službo skladiščnika surovin. V začetku februarja 1945 je odšel prostovoljno v NOB, bil v raznih brigadah, bil težko ranjen in je vojni invalid. Na vprašanje, kakšne želje ima, je odgovoril: ■ želim, da bi naša organizacija skupno z organi samoupravljanja uresničila sklepe, sprejete na občnem zboru, ■ da bi kar najbolj dostojno proslavili 20. obletnico osvoboditve in da bi rešili vprašanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš. Naši člani, ki so zaprosili za posojilo pri občinski zvezi ZB so izpadli zato, ker ima podjetje lasten sklad za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Upam, da bo to vprašanje naš odbor skupno s člani samoupravnih organov rešil v zadovoljstvo naših članov. sreče opišemo zato, da bi vzgojno vplivale na druge delavce. Posamezniki so mnenja, da jih hočemo pred ostalimi člani kolektiva pokazati, kako so nerodni. Ce ti delavci objektivno premislijo, pridejo do zaključka, da do teh nesreč ne bi prišlo ob upoštevanju navodil in predpisov. Le malo je nesreč, ki jim botruje višja sila in se jim ni mogoče izogniti. HEK Stran 3 V. KONGRES ZKS ČAS ZAHTEVA NOVE OBLIKE DELA VEVČE. APRILA - Udeleženci V. kongresa ZKS iz našega podjetja so bili Slavka Potoč-n i k, Dominik Tomažin, Milan G 1 e š č i č , Albin Vengust in Jože Marolt, ki smo ga naprosili za nekaj vtisov iz kongresa. Takole pravi: Za kongres slovenskih komunistov lahko rečem, da je bil vsebinsko kvaliteten, saj so prisotni delegati razpravljali ustvarjalno, kritično, brez olepšanja. Uvodni referat »Osnovne naloge Zveze komunistov Slovenije pri nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov«, ki ga je podal sekretar ZK ZKS je dal dejansko analizo našega družbenoekonomskega razvoja. Referat je dal jasne smernice za nadaljnji razvoj vloge delovnih organizacij ter družbeno-po-litičnih skupnosti pri realizaciji osnovnih nalog naše družbene graditve, o odnosih gospodarskih organizacij in komune, predvsem s stališča, kdo naj rešuje vprašanja od strokovnega šolstva do vzgojno varstvenih ustanov, do nekaterih vprašanj mednarodnih odnosov. Nadalje je v referatu tov. Miha Marinko pozitivno ocenil osnovna idejna politična gibanja in spoznanje v času med kongresoma. V. kongres je nazorno pokazal doseženi napredek ne le s skrbno pripravljenostjo gradiva in organizacijo samega poteka dela kongresa, temveč predvsem s poglobljenostjo razprav delegatov. Prispevke delegatov, predvsem iz gospodarskih organizacij, sta prevevali dve vodilni misli: skrb za neposredno uveljavljanje načel gospodarskega sistema in utrjevanja samoupravljanja. Enega brez drugega ni. Pri tem so izhajali iz potreb in izkušenj, ki jih prinaša Is seboj vsakdanja praksa. Doslednejše uresničevanje smernic in sklepov VIII. kongresa ZKJ postavlja pred komuniste v Sloveniji odgovorne naloge. Gre za dejstvo, da bi v najrazvitejšem območju države omenjene smernice in sklepi morali zaživeti v svoji polni življenjski moči najprej. Če doslej ni bilo vedno tako, pomeni, da organizacije ZK niso bile vedno in povsod na mestu v idejnem boju za progresivna stališča. Kongres predstavlja spodbudo za uspešnejšo akcijo komunistov na vseh področjih družbene dejavnosti. Cilji in stališča, ki jih je začrtal VIII. kongres ZKJ: — Nadaljnji razvoj proizvodnje in produktivnosti ob istočasnem izboljšanju življenjske ravni delovnih ljudi. — Razvijanje socialističnih odnosov in zavesti z neprestanim idejnim bojem za napredek. — Dograjevanje gospodarskega sistema v smislu poglobljenega razvoja samoupravljanja in komunalnega sistema. — Omogočiti razvoj kulture na idejnih temeljih socialističnega humanizma. Menimo, da so primeri, ki so jih navedli posamezni diskutanti, jasno pokazali, da se kljub težavam da marsikaj izboljšati, da so npr. martinarji v jeseniški železarni rešili svoj gospodarski položaj in utrdili zaupanje v novi sistem, ko so uvedli spodbudno nagrajevanje in ga približali neposrednim proizvajalcem. Ocene nekaterih delegatov so, da smo dosedaj premalo uporabljali življenjske metode pri ugotavljanju družbenih in materialnih razmerij, kar se še posebej negativno odseva pri investicijskih vlaganjih in da je naša kadrovska politika povezana premalo s Potrebami intenzivnega gospodarjenja. Vprašanje nadaljnje krepitve samoupravljanja je ena osnovnih nalog ZK, ki se bo morala vselej zavzemati za to, da mora biti samoupravljanje žarišče boja za bolj humane in svobodnejše odnose med ljudmi. Samoupravni organi ne bi smeli obravnavati zgolj gospodarska in tehnična vprašanja, ampak naj bi v bodoče morali razvijati tudi znanost in kulturo, socialistične moralne norme in solidarnost med ljudmi. Ali je vprašanje delitve po delu urejeno na osnovi tržnih obvladanih ekonomskih cen najidealnejše in najbolj pravično? Gotovo ne, če predpostavimo enakost vseh ljudi, kakršne si zamišljamo v komunizmu. Saj bomo načelo o delitvi po potrebah lahko uveljavili tedaj, ko bo naša družba tako bogata, da bo razpolagala z velikim obiljem proizvodov, zaradi izrednega porasta produktivnosti dela z visoko razvito tehnologijo, zlasti pa s tako visoko razvito zavestjo ljudi, to je v družbi, ki ne bo poznala razlik med mestom in vasjo, med umskim in ročnim delom. Kongres se je strinjal, da je v prehodnem obdobju delitev po delu relativno najpravičnejša in edino mogoča, kajti istočasno ko delujejo elementarni zakoni ekonomske nuje, spodbuja delovni polet in materialno zainteresiranost. Velik poudarek je bil dan v razpravi tudi problemu prilagajanja strokovnih kvalifikacij in znanstvenega dela v proizvodnji. Ce pogledamo izkušnje našega gospodarskega razvoja med dvema kongresoma, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila naša stopnja gospodarskega razvoja več kot zadovoljiva. Vendar pa so bili ti uspehi doslej doseženi bolj na račun investicij v osnovna sredstva, tako rekoč v mrtva sredstva, manj pa v ljudi. Na podlagi podanih analiz je razvidno, da je število tehničnega, zlasti visoko tehničnega kadra v primerjavi z razvitimi deželami štirikrat manjše. Še nekoliko slabši pa smo pri srednjetehničnem kadru, kjer zaostajamo za enajstkrat. Srednji tehnični kader pa je kot vmesni člen med vrhom in neposrednim proizvajalcem zelo pomemben. Tu je iskati tudi povezavo z razvojem in krepitvijo samoupravljanja, ki v neki gospodarski organizaciji zaživi šele takrat, kadar so strokovne kvalifikacije dovolj prilagojene neposredni proizvodnji. Podobno vprašanje, ki pri nas ni rešeno, je vzgoja znanstvenega kadra in sploh uvajanje raziskovalnega dela v proizvodnji. Vse to pa je do neke mere povezano z razvijanjem štipendiranja, kar je ena izmed važnejših nalog gospodarskih organizacij v sedanjem obdobju razvoja našega gospodarstva. Večji poudarek pa je dal kongres tudi vprašanjem, ki zadevajo delovanje komunistov med mladino, predvsem s stališča, da ZK tudi v prihodnjem obdobju spremlja in sodeluje pri oblikovanju tako glede uvajanja mladih do spoštovanja v preteklosti ustvarjenega kulturnega bogastva in kritičnejšega odnosa do sodobnih stvaritev na področju te ali one kulturno-umetniške dejavnosti. Komunistom ne bi smelo biti vseeno, v kakšnih pogojih raste naša mladina in kako gleda na določene spremembe v družbenem razvoju. Komunisti, predvsem mladi, bodo morali aktivno sodelovati pri DVA SEMINARJA ZA NA NOVO SPREJETE DELAVCE VEVČE, APRILA - Ker je bilo v zadnjem razdobju sprejeto večje število novih delavcev, iki s« zapolnili delovna mesita rtistih, ki so odšli k vojakom ali pa iz drugih razlogov zapustili podjetje, je bilo nujno prirediti kar dva seminarja za na novo sprejete delavce. Na vsakem je bilo nekaj nad dvajset udeležencev. Predavatelji so jih seznanili s po/treibniimii predpisi zakona o delovnih razmerjih, z varnostjo pri delu, s pravilniki podjeltia. organizacijo podjetja in podobnimi temami. Poslušalci so predavanjem aktivno sledili in postavljali zanimiva vprašanja. S takimi seminarji in pa z uvaja-mjem na delovnem mestu se novi delavci kmalu enakovredno vključijo v proizvodnjo in v življenje kolektiva, kar je nujno za dobro počutje med člani kolektiva. vsebinski obdelavi programov dela, ki pa ne smejo biti ločeni od vseh dogajanj, bodisi šole bodisi gospodarske organizacije ali terena. Ob zaključku naj omenim, da je soglasno sprejeta resolucija V. kongresa ZKS zajela aktualna družbena vprašanja in dogajanja. Glavno pa čaka delegate in komuniste šele sedaj, ko bo treba bogate misli in napotke uresničevati v vsakodnevni življenjski praksi. To pa ni lahka naloga. Misel mora, preden postane dejanje, premagati številna protislovja in spoprijemati se mora z mnogimi negativnimi pojavi, ki jih bodo morali komunisti reševati skupno s proizvajalci in upravljavci v gospodarskih organizacijah, šolah in z občani na terenu in v krajevnih skupnosti, pri čemer komunist naših proizvodnih enot ne sme zaostajati. J. M. Medvode. Na ta način so svojčas čistili les. Sedaj pa so to le poskusi in kontrola. Na sliki je Franc Bogataj, ki velja za izkušenega maj lica Mladinci, ki zaključujejo osemletko VEVČE, APRILA — Če se še niste odločili za svoj poklic in če vas veseli delo ob velikih strojih papirne industrije, potem vas Združene papirnice Ljubljana vabijo na vpis v poklicno papirniško šolo pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani. V šolskem letu 1965/66 bomo vpisali in štipendirali 14 učencev za poklic kvalificiranega papirničarja Šolanje traja 2 leti in se deli na praktični in teoretični del pouka. Z novimi učenci bo podjetje krilo potrebe ob pomladitvi papirničarskih kadrov: V obratu Vevče 10 in Medvodah 4. Sprejeli bomo tudi vajence: za obrat Vevče: 5 strojnih ključavničarjev; za obrat Medvode: 2 strojna ključavničarja in 2 električarja. Podrobna pojasnila dobite vsak dan v kadrovskem oddelku posameznih obratov. Izobraževalni center podjetja NOVICE IZ TUJINE - NAM V POUK Tovarna papirja in celuloze Arland v Avstriji je prodana. Novica sama po iselbi mi miti zanimiva, ker tovarne v tejem svete večkrat menjavajo lastadike. Toda ker je te podjetje po svoji tehnološki istinulkteiri in organizaciji docela podobno našemu podjetju, je dobro ipogledati malo bližje. Tovarna je imela letno 200 milijonov Išillingov prometa, 1200 zaposlenih, iki so izdelali! 22.000 ton itiiskovnih in pisalnih papirjev, 7800 ton lesovine ter 18.000 ton sulfitne celuloze. Zadnje čase je tovarna delala z izgubo 5 do 8 millijionov šilingov na leto. Podjetje je zaradi izgube šlo v stečaj oz. na prodajo. Najprej na Avstrijskem ni bilo kupca, keir mi 'iilikdo računal na sanacijo, ki zahteva preveč denarja im še okrepili bi notranjo fcoukiuremoo. Toda. ker se je za nakup priglasil finski koncern United Paper Mills, so avstrijske 'Papirnice hitro ustanovile finančno skupino, ki je kupila tovarno, da ne ibi bila nesreča še večja. Kot pripoveduje časopis Die Presise, je podjetje imelo izgubo zaradi majhnega celuloznega obrata v Rechbergu. Ta tovarna sulfitne celuloze je bila za ma- S V. kongresa ZKS: Delegati med odmorom lenkost večja kol maša v Medvodah. Izdelala je dnevno okoli 60 ton beljene in normalne 'celuloze. Medtem ko je .tovarna papirja. ki dela pri Graizu in ima štiri papirne isltroje širine 316 cm, 186 cm, 184 cm im 14)8 cm, s podobnim ilzdelavmim programom kot nalša tovarna v Vevčah, finančno donosna. Iz te razlage dobimo ponovno potrdilo, da celulozna tovarna mora imeti primerno osnovno kapaciteto za obstanek na tržišču in ekonomsko opravičilo za redno obratovanje. Goispodainstvemifci računajo, da tovarna celuloze z manj kot 150 ton dnevne produkcije, na 'tržišču nima kaj iskati, če je to stara tovarna, novih tovarn pa ne gradijo več iza manj kot 200 ton dnevne produkcije. Prav tako tudi relloonsitrufccija ekonomsko ni upravičena z manj kot 200 ton produkcije na dan. Talko imamo ponovno potrdilo, da prav 'ravnamo, ko predvidevamo v Medvodah obnovitev in povečanje kapacitet na 200 ton na dan. Prepričam isem, da dokler me bomo izgradili 'tovarne v Medvodah, bomo ob vsakem periodičnem ali 'zaključnem iralčumu razpravljali o izgubi, ki jo ustvarjamo v Medvodah. To 'dejstvo nas ne isrne delati brezbrižne, posebno ne tovarišev iz Medvod, da ne bi nepretrgano iskali notranjih rezerv ;in ,s tem manjšali izgubo sebi in podjetju. Ob takem stanju pa res me morem razumeti brezbrižnosti občinskih, republiških in tudi zveznih organov, ki imajo na skrbi gospodarjenje, da mam kvečjemu mečejo polena pod noge, namesto da bi pomagali nam im sebi. Vse od 1955. leta se že vleče obnovitev Medvod in do danes ob »islkribi« družbe smo z lastnimi sredstvi uspeli opraviti komaj desetino dela. Ne rečem, da nam v bankah im tudi v nekaterih republiških organih ne pomagajo z lepimi besedami, toda dobro je vselej imeti v mislih lepo kmečko resnico: »Od lepih besed se nihče ne zredi!« A. V. S seje upravnega odbora v Vevčah . •. • ‘fes1 i ■ . : „V. h ' ’ C - ' Medvode. Prostor za odlaganje premogovega pepela je postal premajhen. Njegovi robovi so se že precej približali strugi Sore nad jezom in skoraj preprečili odtok odpadnih vod v sedimentacijski bazen VEVČE, APRILA — Na 16. seji UO podjetja je bilo med drugim sorejetim rtudii nekaj važnejših sklepov in (priporočil: ■ Glede na to, da bo od investicijske vsote namenjene za r ekon sit ruk caj o I. PS ostalo ca. 60.000$, je bil UO mnenja, da bi ta sredstva koristno uporabili za tehnično izpopolnitev energetskih virov, ki so v zadnjem času postali najbolj ozko grlo v prizadevanju za povečanje proizvodnje. Pripravljajo se načrti za dodatno (kurjenje parnih kotlov z mazutom, za izkoriščanje visokotlačne pare za pogan parne turbine (in šele nato za sušenje papirja). Toploto, ki se sprošča v sušilni iskiuipini pri izparevanju, bi koristno uporabili za gretje prostorov, pri čemer lahko pri- Kaj so sklepali v Količevem? UPRAVNI ODBOR PAPIRNICE KOLIČEVO KOLIČEVO, APRILA —Upravni odbor je na svoji 15. seji dne 8. IV. >1965 (Sprejel naslednje pomembnejše sklepe: S Pristopamo kot soustanovitelji Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Omenjeni sklep je bil (Sprejet zato, ker naše podjetje vsako leto šola precej svojih kadrov in bi bila šolnina. če ne bi bili soustanovitelji, dvojna. BS Upravni odbor je razpravljal o prošnji obratne ambulante Jarše. Prosijo, da jim povišamo ceno za ipirevantivne preglede in navajajo, da so njihovi osebni dohodki v primeri z drugimi ambulantami najmanjši. Upravni odbor je glede na opisano odobril povišanje za 732.690 din letno. H Upravni odboir je pri pregledu sklepov ugatovil, da še vedno ni rešeno vprašanje organizacije našega transporta. V zvezd s tem je sprejel sklep, naj komeroidlni sektor pripravi predlog pravilnika o organizaciji transporta do začetka marca maja 1965. H Stanovanjska komisija podjetja je predlagala upravnemu odboru, da zaradi podražitve gradbenega materiala spremeni 28. in 29. 61. pravilnika sklada za zidanje stanovanjskih hiš tako, da bi za novogradnjo- povišali posojilo od d,000.000 na 1,300.000 in za dograditev od 700.000 na 900.000. Upravni odbor se s predlogom strinja in priporoča DS, da sprejme predlog stanovanjske komisije. B (Člani upravnega odbora so razpravljali o predlogu tehničnega oddelka, da bi namesto tra-fo postaje nabavili diesalelaktro-centralo 600lkVA, poleg tega bi dodatno k že Obstoječim parnim kotlom nabavili še parni kotel na mazut (Steamblok), ki bi ga stavili v Obratovanje predvsem v izimisikih imeseaih. ko je veliko pomanjkanje pare. V zvezi s tem UO predlaga delavskemu svetu prekvalifikacijo (denarnih sredstev. PAPIRNICA KOLIČEVO POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC MAREC 1965 PS I . . Plan mesečni . . 100 Izvršitev mes. plana 103,1 Izpolnitev let. plana 22,51 PS 11 . . . . 100 109,4 26,33 25,03 KS I . . . . 100 102,6 KS II . . . . 100 100,7 25,99 L . . . . . 100 113,4 23,50 Skupaj , , , 100 103,6 25,57 Proizvodnja je v mesecu marcu potekala v glavnem po predvidenem programu. Na vseh strojih smo predvidene mesečne količine presegli. O izpolnjevanju letnega plana lahko ugotovimo, da je gibanje obsega proizvodnje v prvih treh mesecih podobno kakor v lanskem letu v istem razdobju. Meseca marca namreč skoraj vsako leto beležimo največjo proizvodnjo, kolikor ne pride do nepredvidenih zastojev in prav v tem mesecu običajno tudi presežemo četrtletni plan. gradbene objekte . proizvodne stroje . (instalacije in naprave ostale stroje . . . transportne naprave ostalo............... Skupaj............... V milij. din 122,7 142.5 83.0 57,8 118.6 27.0 532,6 Sprejet je bil sklep o odstopu od posojilne pogodbe z dne 19. XI. 1964, s katero smo sosedni tovarni 'Sanitetnega materiala na Viru posodili 25 milijonov. Omenjeno podjetje mora posojena sredstva vrniti 'do konca tega meseca. Potrjeni so bili sklepi, ki jih je sprejel upravni odbor, odobrena so bili prodaja, nakup ter odpis nekaterih osnovnih sredstev. GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU MARCU 1965 ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Papir . . Celuloza Pinotan . Lesovina Plan 100 100 100 100 Izvršeno 107.7 102,9 94.9 106.8 DELAVSKI SVET PAPIRNICE KOLIČEVO Delavski sivet Papirnice Količevo je imel dne 10. III. 1965 svoje 9. redno zasedanje. Najpo-memibnejša točka dnevnega reda je bila sprejem plana novih investicij za letošnje leto in -določitev vrstnega reda vlaganja sredstev. Plan novih investicij, ki ga je delavskemu svetu predlagal v -sprejem tehnični direktor ing. Avgust Pavlin, namenja za: V mes-ecu marcu je proizvodnja papirja dosegla zadovoljivo višino, na UL pairnem stroju pa smo 'zabeležili celo rekordno pro-izvoidnjio. Na ugodno proizvodnjo je vplival predvsem proizvodni program, ki je vseboval večje količine offset -papirjev in naravnega za umetni tisk. Rezultat pa bi bil 'lahko še boljši, če ne bi bilo raizmeno-ma visokih zastojev, posebno na H. papirnem stroju. Proizvodnja lesovine se je tudi gibala nad planirano višino, vendar pa vsa kvalitetno ni ustrezala. Na zadovoljivi višini se je gibala tudi proizvodnj-a celuloze, na kar je ugodno vplival skrajšan čais kuhanja celuloze. Z uporabo pol ifosf atov pa naim je v večji meri uspelo odstraniti smol-n-e nečistoče, Iki so nam do sedaj povzročale veliko preglavic pri doseganju kvalitete. Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti: L. 1964 L. 1965 PE Vevče . 87,8 90,5 PE Medvode 93 98,2 Stopnja izkoriščanja kapacitet je v primerjavi z letom 1964 sicer po ras-tla, v primerjavi z mesecem februarjem pa je v PE Vevče padla, kar je posledica povečanih zastojev na papirnih strojih. Stopnja izkoristka kapacitet je v mesecu februarju znašala 92,7. hranimo del sveže pare za povečanje kapacitet. B S sklepom UO je bil tudi določen rok za plačilo računov naših odjemalcev in sicer: direktni potrošniki 8, indirektni pa 15 dni. Če v določenih redkih ne poravnajo dolgov, bomo sprožili pravni -postopek pri pristojnih sodišč ih. B Proizvodnja se je v preteklem mesecu gibala normalno, kar dokazujejo poizitivnii rezultati -dosežene količine, kakor tudi to, da je v poprečju izmet 3% po-d planirano količino. V tem mesecu predvidevamo tudi redni letni remont II. PS, v katerem naj se opravijo in .zamenjajo tisti strojni deli, ki so najbolj (izrabljeni. V naslednjih letih pa je nujno, da gre ta stroj v generalno rekonstrukcijo, ker bo le tako lahko delal še nekaj s-de-setlatij«. B3 UO je tudi (obravnaval poročilo izobraževalnega centra podjetja o doseženih učnih uspehih naših štipendistov v prvem polletju. Iz poročila je razvidno, da štipendisti, razen nekaj po-edincev, v redu izpolnjujejo pogoje iz pogodbe, kar dokazujejo z izkazanimi uspehi v šoli. Tistim pa, ki bodo ob koncu šolskega leta izkazali negativen uspeh, se po tozadevnem določilu iz pogodbe ustavi štipendija in vzpostavi terjatev za povrnitev iste. Le na ta način bomo v bodoče v podjetju irazpolagali s kvalitetnimi kadri, ki so pogoj za napredek podjetja. ■ UO je tudi obravnaval prošnjo organizacijskega odbora za Dohod »Po poteh partizanske Ljubl jane« za naročilo komercialnega oglasa v njihovi vsakoletni brošuri, ki bo izdana po zakl jučku prireditve. Ker proslavljamo letos 20-letnico osvoboditve, bo ta osrednja prireditev še bolj pomembna, zato je UO sprejel sklep, -da (sodelujemo z oglasom v vrednosti 40.000 din. B Glede na to, da bo Planinsko društvo Ljubljana-MoSte letos izdalo .zemljevid področja Julijskih alp, po katerem je izredno popraševanje, njegova izdelava pa terja precejšnje stroške, je (društvo sklenilo, da bo zemljevid na hrbtni strani opremljen z reklamnimi oglasi naših najvidnejših gospodarskih organizacij. Ker predstavlja oglas na zemljevidu trajen propagandni objekt, ki bo pospešil plasma naših izdelkov, je UO odobril ogla,s v višini 50.000 din. B V podobnih finančnih težavah je tudi uredništvo in uprava revije »Borec« pri izdajanju revije, zato -se obračajo na gospodarske organizacije s prošnjami za pomoč v obliki reklamnih oglasov. UO je sklenil, da sodelujemo v IV. letošnji številki z oglasom v višini 50-.000 din. B Tudi športnemu društvu »Slavija« je UO odobril Objavo oglasa na njihovih letakih v vrednosti 100.000 (din glede na njihove finančne težave in -na uspehe v tekmovanjih. Znano je, da je veliko članov »Slavije« zaposlenih pri nas. B Glede na to, da je pri Zvezni gospodarski zbornici organiziran samostojni organ »Svet za industrijo celuloze in papirja«, je UO zbornice odločil, da se vo- V VODI TOPLJIV PAPIR Medvode. Poleg komandne plošče v belilnici Delavski svet je predlagani plan v celoti sprejel. O posameznih postavkah bomo poročali kasneje. VEVČE, MARCA - Družba Gilberth v Philadelphiji (ZDA) je začela proizvajati nov papir iz križanih vlaken, ki ,se da prav lahko topiti, -čim ga potopijo v vodo. Kljub (temu pa je papir odporen -proti vlagi v zraku, čeprav -se v -vodi raztopi prej kot v eni minuti. Topljivost je odvisna tudi od temperature vode. Čim bolj topla je, tem hitreje se papir v njej raztopi. Na Litve članov -sveta 'izvršijo na skupnem plenarnem sestanku nooblaščenih predstavnikov gospodarskih organizacij. UO podjetja je sprejel sklep, 'da naše podjetje zastopajo direktor podjetja — Albin Vengust, komercialni direktor Drago Marolt in predsednik DS podjetja — Dominik Tomažin. B UO je tudi obravnaval zapisnik s .sestanka komisije za financiranje plantaž topole pri »Papirlesu«. Iz zapisnika je razvidno, kako naj bi se formirala potrebna sredstva v te namene, dinamiko (letne kvote, vzdrževanje -in izkoriščanje plantaž itd. UO je bil mnenja, da je takšen način plantažiranja, če so razčiščeni pogoji Vlaganja sredstev in izkoriščanja plantaž, nujno potreben, če hočemo, da bomo v bodočnosti imeli zagotovljeno lesno maso listavcev. B Tov. Mariji Jozelj je UO odobril 14 dni izrednega plačanega dopusta za polaganje izpitov za zunanje trgovinsko registracijo pri gospodarski zbornici. B Glede na to, (da je naš izvoz v Italiji od leta 1963 zelo stagniral (od 30,4% leta 1963 na 11,5% leta 1964) je UO odobril 10-dnevno službeno potovanje v Italijo Jožetu Reisnerju zaradi dogovora s kupci o poslih za leto 1965 in ogleda stanja na tem dolu zunanjega tržišča. ® Zaradi zaključitve pogodb glede opreme za rekonstrukcijo 1. PS pri firmah »Flender«, »Bell« in »Leie and Tfaurne« je UO odobril 8—10-dnevno potovanje vodji uvoznega oddelka Valeriji jas ene. B UO je tudi obravnaval obdelavo inozemskih tržišč v letu 1965 in -ugotovil, da se proce-ntu-alno menja struktura našega izvoza po posameznih (državah v letih 1963, 1964 im letošnjem prvem četrtletju, kakor tudi predvidena potrebna službena (potovanja -v te -namene. V. P. zunaj je -papir podoben pisalnemu, vendar se -da specialna celuloza za ta -papir predelati tudi za ovojne papirje. Uporaba tega papirja je zelo primerna za sporočanje tajnih informacij, ker jih prejemnik takoj po prečitanju na lahek način in brez sledu uniči. Cena za eno polo, formata 215 X 28 cm je 5 centov (57 dinarjev). NAJNOVEJŠI SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA VEVČE, APRILA — V zveri z že odobreno rekonstrukcijo L PS ter razdelitvijo skladov po zaključnem računu iza leto 1964 je DS podjetja sprejel n-as 1 edin j e sklep e: 1. Sklep o najetju posojila pri Jugobanki — dinarski kredit v znesku 101,61(6.000 din z irokom vračila 5 lat s 7 “/o obresti ter iza potrebni devizni kredit pod istimi pogoji v (znesku 237.353 $ z garancijo Jugobanke. Za sklenitev -kreditne pogodbe se pooblaščajo: Albin Vengust, direktor podjetja, Aleksander Vavpotič, vodja finančnega sektorja, Janez Lednik, vodja sektorja kapitalne izgradnje. Hkrati se DS zaveže, da bo izvršil v iposojilni pogodbi predpisani -izvoz papirja, v primeru neizpolnitve istega pa znašajo penaili 15%, katere mora plačati podjetje. 'Sklep o 'zagotovitvi sredstev za soudeležbo ter o odplačevanju kreditov 31'2,326.000 din za osnovna sredstva, 54,161.000-din -za obratna sredstva — financira samo podjetje ob -začetku -rednega obratovanja po rekonstrukciji. Sklep o plačilu prometnega davka na 'znesek kredita v višini 609.658 din. Delavski svet podjetja predloga načel za izvedbo (popravkov osnovnih vrednosti delovnih mest ni sprejel, pač pa je sklenil, da naj komisiji za nagrajevanje obeh PE (obravnavata kritično nesorazmerje sedanjih vrednosti delovnih mest v obeh poslovnih enotah. SITOVA SKUPINA IN TVORBA PAPIRNEGA TRAKU NA SITU PAPIRNEGA STROJA Piše ing. Božo Iglič Za kakovost papirja, predvsem pa 'za njeigoiv pregled in mehanične Tasitmoeti, so zelo važni poleg mletja in sestave papirja zlasti pogoji, ipri katerih pride do tvoirhe papirnega lista na brezkončnem situ papirnega stroja, ki teče na modernih papirnih strojih s hitrostjo 200—SOOm/min, piri specialnih papirnih strojih kot so npr. stroji za izdelavo rotopa-pirja in sanitarnih papirjev, pa tudi z brzino 600—900 m/min. Popolnoma jasno je, da igrajo pri tako velikih delovnih ibinzinah prvenstveno važnost pogoji tvorbe papirnega lista na situ papirnega stroja in da je med drugim tudi od teh pogojev lodviisno ali bo papirni stroj res dosegel delovno brzino, za katero je bil konstrukcijsko grajen. Glavni elementi, ki sestavljajo sitovo 'skupino papirnega stroja, so: na-točna omara, prsni valj, sitova miza, register skupina, skupina sesalnih omar, sitov sesalni valj in sito samo z vodilnimi valji. Papirna snov predstavlja pred natolkom na sito suspenzijo v glavnem vlaken in polnil, katere stopnja razredčenosti je zelo velika in znaša, odvisno od gram- ske teže papirja, v glavnem med 1 : 300 do 1 : 100, kar pomeni, da pride na vsak 'del abs. suhe papirne sinovi od 100 do 300 delov vode. Osnovna zahteva enakomerne tvorbe papirnega lista je, da sta koncentracija suspenzije papirne 'snovi in njen natok na sito čimbolj enakomerna, tako časovno koit prostorsko, to se pravi, ne smeta se spreminjati s časom in morata biti prav tako enakomerna po celi Širini sita papirnega stroja. Zato je potrebno, da je koncentracija papirne snovi pred razredčenjem enakomerna in 'regulirana ter da je natočna omara tako konstruirana, da omogoča po celi širini enakomeren natok papirne suspenzije na Sito papirnega stroja. Za regulacijo gostote papirne snovi uporabljamo različne izvedbe regulatorjev, medtem ko mora biti natočna omara konstruirana tako, da ne dopušča mikukšnega zaostajanja papirne snovi in nikakršne turbulence, ki bi zmanjševala enakomernost natoka papirne suspenzije na sito. Pritok papirne suspenzije v samo natoč-no omaro mora biti urejeno tako, da je čimbolj enakomerno porazdeljen. Enostavna natočna korita, ki so se širila od 'Spodaj navzgor v enojni ali dvojni izvedbi (slika 2 in 3), so bila primerna le za papirne stroje z nizkimi delovni-imi brzinami in predvsem ozkimi delovnimi šrinami. V stremljenju, da se uredi dotok papirne suspenzije v natočno omaro kar najbolj enakomerno po celi širini, so v praksi poznane različne izvedbe, od katerih nekatere pokažejo slike 4, 3 in 6. V natočno omaro je vgrajen en ali več luknjičavih valjev, katerih število in smer obratov se lahko poljubno spreminja. Ti valji preprečujejo fluktuacijo in turbulenco, ki hi sicer negativno vplivali na enakomernost tvorbe papirnega lista na situ papirnega stroja. Za enakomeren natok suspenzije na sito papirnega stroja je potrebna enakomerna višina iste v natočim omari. Pri podani koncentraciji in nespremenjenih pogojih odprtja iztočne rege je iztočna hitrost lin izstopna količina snovi na sito odvisna samo od višine in enakomernosti nivoja papirne suspenzije v naitoč-ni omari. Hitrost iztoka papirne suspenzije v m/isek je enaka kva-draithemu korenu produkta iz >2 g« pospeška prostega pada in višine nivoja »h« papirne suspenzije v natoonii omari, torej ne-upoštevaje pri tem koeficient trenja v iztočni regi natočne omare, ki znaša med 0,75 in 0,90, tako da je dejanska iztočna hitrost papirne suspenzije samo 0,75—0,90 teoretsko izračunane iztočne hitrosti v metrih v sekundi. Količina papirne snovi kg/sek, ki na ta način priteka na sito papirnega stroja, je enaka preseku iztočne rege, torej produktu iz dolžine in širine iste, iztočni hitrosti in koncentraciji papirne suspenzije, torej Slika 1. Sitova skupina papirnega stroja Slika 2 Qt = d.s.x.j/2gh.c. 1000 kjer pomeni Qt = teoret. količina abs. suhe papirne snovi v kg/sek d = dolžina iztočne rege v m s = širina iztočne rege v m x = koeficient trenja c = koncentracija papirne snovi v g/lit er Tako izračunana teoretska ko-ičina je mnogo manjša kot je »raktično potrebna količina, kaj-i del papirne snovi tj. vlaken ter minil odteka skozi sito v povrat-o vodo. Ta del znaša, odvisno .d vrste papirja, njegove vlak-inske sestave, stopnje mletja, isebine polmdil, razredčenosti 'ramske teže itd. med 1,25 in ,60, tako da je dejanska količi-a papirne snovi, ki jo moramo ovesti na sito papirnega stroja enoti časa za gornji koeficient, pr*T« im sirpr - • A ’ • 2 3 Slika 3 Qdej — Qt • k k = koeficient povečanja na,toka na sito Za dosego enakomerne gramske teže -po celi širini papirnega traku je potreben nadalje čimbolj enakomeren presek iztočne rege, zato je treba tega od časa do časa pregledati. Sčasoma in zlasti v primeru prepogostega prisiljenega reguliranja pride do deformiranja iste, kar ima za posledico krajevno povečanje ali zmanjšanje natočne količine, kar se odraža v papirju kot debelejši ali pa tanjši pas; papir Ima na tem mestu večjo ali pa manjšo gramsko težo, odvisno od preseka iztočne rege. Takšni pasovi ostanejo v papirju tudi po stiskanju v mokrih stiskalnicah in po sušenju na sušilni skupini ter povzročajo nenakomernoist papirnega traku tako glede gramske teže, debeline in suhote. Piri, navijanju papirnega traku na na-vijalnem aparatu papirnega stroja pride takšna neenakomernost do izraza predvsem v gubanju Slika 4 : , J » I I » Slika 5 papirja, v obliki gubastih in neenakomerno suhih pasov. Takšen papir je kvalitetno slabši in kot zvitkovni ali tiskovni papir gotovo popolnoma neuporaben. Odvodnjavanje papirne suspenzije poltem, ko je pritekla na sito papirnega stroja, poteka najprej na register skupini sitovega dela papirnega stroja. Ta 'del sestoji iz prsnega valja, sitove mize in določenega števila register valjev. Odvodnjavanje in s tem tvorba papirnega lista mora potekati tako, da je lega vlaken v papirnem listu čim manj urejena, da so torej vlakna brez kakršnegakoli reda povezana med seboj. Kakršnekoli usmerjanje vlaken ima za posledico zmanjševanje homogenosti papirnega lista ter se odraža negativno predvsem v mehaničnih lastnostih oziroma razmerju teh vrednosti v vzdolžni in prečni smeri papirnega lista. Odvodnjavanje papirne suspenzije na register skupini papirnega stroja poteka zaradi težnosti in dodatnega sesalnega učinka prsnega valja ter register valjev. Medtem ko je pri počasi tekočih papirnih strojih prišla do učinka praktično samo težnost, pa je pri modernih hitro tekočih papirnih strojih lodvodnjavanje zaradi težnosti le 'Sekundarnega pomena, medtem ko je sedalni učinek prsnega valja ter register valjev primarnega pomena. Z rastočo brzino papirnega stroja nastopa med sitom in plaščem prsnega valja ter register valjev sesalni učinek, ki je proporcionalen hitrosti papirnega stroja tj. hitrositi sita in obodni hitrosti 'navedenih valjev. Vzporedno s povečanim sesalnim učinkom raste itudi istapnja lodviodnjavanjia papirne suspenzije. Količino, vode, ki odteče na register valju na enoto širino, je podal Taylor matematično s formulo . 9?2 . v3 . R = f . I------ k2 kar pomeni: v = hitrost papirnega stroja v m/min R = premer register valja

N.aišem delu«, tolmačili pa smo jih tudi na raznih sestan-kib, seminarjih in podobno. Prepričan pa sem, -da ne 'bo odveč, če Stanovalci samskega doma Dobrunje 41 pravijo... VEVČE, APRILA — O problemih in naiomiu življenja v domu je bilo na tem mestu že pisano. Kot drugi domovi, tudi n-Uš ni brez svojih značilnosti znotraj doma. Samci simo pač samici, kar vsak obiskovalec, čim vstopi, takoj opazi. Kljub temu pa vlada zadovoljiv red v stanovanjih, hodnikih in sanitarijah, kar je bolj zasluga čistilke, Babnikove, kot nas, stanovalcev. Drugače pa je z zunanjostjo in lokacij© doma. Stoji v globeli pod hribom iz premogovih ogorkov. Na severni strani je tovarniški zid, na južni pa gramoznica, iz katere črpajo dnevno ne-Ištevilne kubične metre [gramoza in ga mimo doma odvažajo s kamioni. Ob isuliem vremenu se za težko naloženimi vozili 'dvigajo oblaki prahu, ob deževnem vremenu pa iz mlakuž brizgajo curki umazane vode prav v pročelje doma. Ropot kamionov je posebno za tiste, Iki delajo ponoči in so podnevi potrebni počitka, pravi »balzam« za živce. V domu imamo 'domsko skupnost, bi bi te nevšečnosti rada rešila, pa je brez moči. Ta skupnost po svoje lahko rešuje no- V marcu MEDVODE. V mesecu marcu 1965 ista se v naši PE dogodili dve nesreči; ena na poti na delo in ena pri samem delu. Dne 15. III. 1965 se je na poti na delo v jutranjih urah ponesrečil FRANC VERLIČ, zaposlen v kovinarski delavnici. Ponesrečeni se je tega dne peljal z motornim kolesom na delo. Ker je bila cesta nekoliko poledenela in v zelo slabem stanju, ga je spodneslo im je padel. Pri padcu si je poškodoval istopailo desne noge. Pogled na nov komandni pult in del števčne omare (HC Fužine) tramja vpralšanja, za vse drugo pa so merodajni drugi eimitelji. Rešitev težav bo prišla v poštev 'šele, ko bo odobrena gradnja novega samskega doma, lepšega, modernejšega in ustrezajočega Poškodba je zahtevala zdravniško pomoč v bolnici. RENATO ELEGO, zaposlen v belilnici kot pripravljaj ec kemikalij, se je ponesrečil pri premeščanju jeklenih posod s klorom. Dne 20. HI. 1965 gi je poškodoval potrebam stanovalcev, ki so s sedanjim istamjem 'le zato zadovoljni, iker trenutno drugače me more hiti. Morda bi se pa Je našla kaj kmalu vsaj delna rešitev! C. Z. dlan desne rolke, ko je valil jeklenke v belilmieo. Do nesreče je prišlo zaradi neprimernega postopka pri delu. Take nesreče pa ■bodo odpadle, ko bo, predvidoma v maju, dokončno 'dano v uporabo novo skladišče klora. Vlado Buh Zakaj samo suhoparna dejstva VEVČE, APRILA — V dobro sestav1! j enem zapisniku 5. redne seje delavskega sveta podjetja beremo: »DS podjetja je obravnaval reklamacijo firme Schneiider & Soehne Ett-lingen dz Zahodne Nemčije, ■kateri smo 'dobavili v času od 15. VIL do 21. VIII. 1964 skupno 172.599 kg isrednjefiimih ku-lar papir jev. Pošilja je imela naslednje napake: netočno štetje pa- pirja, slabo rezanje papirja, nepravilno zavijanje paketov ter neenakomerno gladkost papirja. Zaradi navedenih napak je imel kupec pri predelavi od nas dobavi j enega papirja prekomerne stroške in škodo, za kar zahteva boniif iikaoijo v višini 1000 DM. DS podjetja je po krajši razpravi sprejel sklep, da je reklamacija utemeljena ter da se obračuna po pravilniku OD in da ise pri Narodni banki SFRJ centrala v Ljubljani vloži zahtevek za izvršitev te bonifikacije v smislu pred-piisiov. Posebne razprave na to dejstvo ni bilo. Po pravilniku o OD se bo znižala nagrada za uspeli pri delu dvema ekonomskima enotama. Poleg ma-teriialme izgube je Okrnjen ugled podjetja, kot solidne firme. Sprašujemo se: Ali so kontrolni organi v proizvodnji takrat, ko so izdelek dokončevali in odposlali, opazili napalke? Če jih niso, zakaj ne? Kdo je odgovoren za to? Ali je dovolj, če se pri odpremi blaga napiše samo predpi-sane formularje im ali ni bilo vredno več razpravljati in ugotoviti krivce napak (ali je šlo za malomarnost ali neznanje), če je bil papir na papirnih strojih dobro izdelan? Samski dom Dobrunje 41 dve nesreči v Medvodah JE VREDNA jih ponovno v kratkem pogledamo. Znano je, da se naš osebni dohodek oblikuje po dveh osnovnih kriterijih, po enoti proizvoda in znižanju stroškov lastne cene. Kako ise ugotavlja osebni dohodek po enoti proizvoda? Podjetje je organizacijsko s statutom oblikovano v dveh poslovnih enotah, Vevče in Medvode. V obeh poslovnih enotah pa so or-gamiziraine proizvodne in neproizvodne ekonomske enote. Za razliko od neproizvodnih imajo proizvodne ekonomske enote za ugotavljanje osebnega dohodka po enoti proizvoda samostojna merila (cenike), medtem ko so neproizvodne ekonomske enote v glavnem odvisne od rezultatov proizvodnje. Poglejmo sedaj, kako so bile postavljene osnove za enoto proizvoda za papirne stroje. Za vse vrste papirja, ki ga izdelujejo papirni stroji, je bil postavljen normativ časa, ki ga potrebuje posamezen papirni stroj, da izdela eno tono papirja določene vrste. Normativ časa je bili ugotovljen na podlagi predpisov norm, tki so veljale zadnjih pet let. Razen tega je za vsak papirni stroj določen potrebni stalež zaposlenih delavcev. Tako simo prišli do produkcijske ure, ki smo jo postavili v razmerje s planiramo vsoto osebnih dohodkov in dob® njeno vrednost. V planirani vsoti osebnih dohodkov je bil upoštevan tudi letui dopust in remont. Vsoto osebnih dohodkov po enoti proizvoda za posamezen papirni stroj dobimo torej, če število dobljenih produkcijskih ur na podlagi dosežene proizvodnje papirja pomnožimo z vrednostjo ene ure, ki je bila izračunana, kot je omenjeno zgoraj. Piripomniti je treba, da se za izračun .doseženega osebnega dohodka vzame neto količina stehtanega papirja v Točni dodelavi, ki je sposoben za prodajo. Iz tega sledi, da na višino osebnega dohodka za posamezni papirni istroj vpliva tudi nedokončana proizvodnja. Podobno so bile postavljene osnove iza 'Ugotavljanje OD tudi v strojni in ročni dodelavi. Tu® v teh dveh ekonomistki h enotah je bil postavljen normativ potrebnega časa po raz-ličniih fazah dodelave 'za eno tono, tako da je nadaljnje ugotavljanje doseženega osebnega dohodka enako kot pri papirnih 'strojih. Ekonomska enota brusitnica in priprava lepil ter polnil Z načinom pisanja nisva zadovoljna VEVČE, APRILA — Naš kolektiv včasih ni imel časopisa. Ker pa ga sedaj ima, je pač tako. da se vanj nekaj napiše. Tudi midva sva se odločila, da bi napisala nekaj vrstic. Rada bi odgovorila na članek, ki ga je pod naslovom »Poskusil bom še srečo na državni Loteriji« objavil pisec I. B. Ne vem, če je pirav, da ta izobražena oseba na takšen način im v takšnem smislu obravnava imenovana delavca Franceta in njegovega šefa Jako. Pripomnil bi namreč rad to, da precej tistega, kar je on napisal v 'Omenjenem člaiiku, ni res. Po mojem mnenju se vprašanje nizke točke rešuje na drugačen način. Oba sta prizadeta žara® takega (neresničnega) pisanja. Nobeden od teh nič ne ve o »štilu« in kladivu, kakor tudi ne o naročilnici. Mnogo lepše bi izglodalo in bolj veseli bi bili bralci, če bi ta tovariš napisal, kako npr. ta oddelek izboljšati, saj je tako zastarel, da delo v njem ni ne lahko, ne prijetno. S temi vrsticami sva hotela samo opozoriti pisca, da naj drugič napiše raje kaj pametnejšega, vsekakor pa naj bo resnično in ne izmišljeno, kakor je bilo marsikaj pod citiranim naslovom. F. V. in J. F. TOČKA? pa imata svoj cenik za enoto proizvoda, iti temelji: v bnuisil-nici na eni toni izdelane lesovine, upoštevajoč kvaliteto, priprava lepil in polnil pa na emi toni porabljenega kleja, aluminijevega sulfata in kaolina, upoštevajoč koncentracijo pripravljene suspenzije. V ekonomski enoti celuloza pa je osnova za enoto čas, ki ise porabi za izžemanje ene tone celuloze. Vse osnove v ekonomskih enotah, po katerih se ugotavlja vsak mesec osebni dohodek, .so v principu enostavne. Res pa je, da posamezni delavec v ekonomski enoti ne more zadnjega v mesecu takoj vedeti koliko je vredna točka, oziroma koliko je v zadevnem mesecu zaslužil. Kateri so torej razlogi? 1. Osnova za enoto temelji na količini, ki je rezultat vsega kolektiva ekonomske enote, ne pa posameznega delavca in njegovega vloženega dela. 2. Podatki o količini se končno zbirajo le na enem mestu: v analitskem oddelku, Iki 'na podlagi rezultatov proizvodnje in določenih osnov izračuna vsoto doseženega osebnega dohodka za vsako ekonomsko enoto posebej. Vsak posameznik torej ne razpolaga s podatki svoje ekonomske enote, da bi lahko izračunal dosežen osebni dohodek. 3. Asortiment izdelka je zelo obširen, zlasti pni papirnih strojih. za vsako vrsto papirja pa je različen normativ potrebnega časa, iz ičesar izvira glede na količimo število produkcijskih ur. Ze navedeni razlogi, ki pa jih je še več, onemogočajo torej posameznemu delavcu ugotoviti dosežen osebni dohodek ekonomske enote, še manj pa njegov lasibni dohodek. Ko je namreč ugotovljena vsota osebnih dohodkov za ekonomsko enoto, pridemo šele do izračuna vrednosti točke. Vrednost točke izračunamo iz razmerja skupnega števila opravljenih točk at/h i r in ugotovljene vsote osebnih dohodkov. Tudi iti podatki ,se zbirajo na enem mestu, v oddelku za obračun osebnih dohodlkov in niso vsak čas na vpogled vsakemu oziroma vsem delavcem, ker bi se obračun sicer časovno zelo podaljšal. Tako je torej ugotavljanje doseženega osebnega dohodka itn izračun vrednosti točke po enoti proizvoda v vseh ekonomskih enotah v obeh poslovnih enotah. Imamo pa, kot je uvodoma navedeno, še en kriterij, po katerem Ugotavljamo osebni dohodek, to je znižanje stroškov lastne cene, ki 'Se ugotavlja ločeno ipo ekonomskih enotah in ipo poslovnih enotah, vendar se de® linearno, glede na 'Opravljeno število toč-tka/.uT. Kakor je posameznemu delavcu težko ugotoviti osebni dohodek po enoti proizvoda, pa mu ga je nemogoče ugotoviti po kriteriju znižanja stroškov lastne cene. Ta del ©isehnega dohodka ugotovi vsak mesec knjigovodstvo ekonomske enote šele po končanem obračunu proizvodnje za tekoči mesec. Ta obračun pokaže. koliko so bili dejanski stroški nižji ali višji od planiranih stroškov. Če je ugotovljeno, da so ti stroški nižji, se od dosežene vsote zmiižamja vzame 38,2 ^/o za osebne dohodke. Tudi od te vsote in doseženega števila točka/ur dobimo vrednost točke za znižanje. Obe vrednosti točke po enoti proizvoda in znižanju dasta končno vrednost točke. Ves obračun za končno vrednost traja približno tri dni. Ko je znana končna vrednost točke, pa si vsak posamezni delavec prav lahko izračuna svoj osdbni dohodek. Tak obračun dobi vsak delavec pri izplačilu vsak mesec, vendar je na obračunu 'ix> ■nosameznih postavkah prikazano po bruto vredno-aiosti točke, medtem ko je na objavah o doseženem osebnem dohodku vsak mesec prikazana neto vrednost točke. Na podlagi te objave si delavec lahko izračuna svoj dohodek, preden je izplačan. S. K. KEGLJANJE okrajno prvenstvo posameznikov KOLIČEVO, APRILA —Okrajna kegljaška aveza je organizirala prvenstvo Okraja za posameznike za leto 1965. Na tem prvenstvu je sodelovalo 70 tekmovalcev — kegljačev, ki so ®i pridobili! pravico nastopa na predtekmovanjih. Tako se je plasiralo 50 'tekmovalcev s prvenstva Ljubljana-okolica. 10 tekmovalcev s prvenstva Notranjsika-Ko-čevje tn 10 tekmovalcev is prvenstva Zasavje. Lanskoletni okrajni .prvak Leo Grom pa se je uvrstil v finale brez predtekmovanja. Na predtekmovanju (za prvenstvo Ljubljane-dkoltice) je nastopilo itudt 8 tekmovalcev Papirnice Količevo. Vseh nastopajočih je bilo preko 150 in od teh jih je 50 prvoplasiiranih dobiilo pravico nastopa v finalu za okrajno prvenstvo. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču Gradisa in doma »Maksa Perca« v Ljubljani. Vsak tekmovalec je nastopil na obeh kegljiščih in seštevek obeh nastopov se je (štel kot končni rezultat. Od tekmovalcev Papirnice Količevo je dosegel cnajlboljši rezultat Tone Volčini, na kegljišča »Maksa Perca« je podrl 845 kegljaškega športa (Likovnik. Tesar, Kavčič idr.). Pred njim pa so se uvrstili le Grom. !ki je zopet postal prvak okraja Ljubljane, Farkaš in Praprotnik. Tudi Fric Majhenič se je dobro odrezal, plasiral se je med prvih 20 in tako se bo tudi on skupaj z Vavpetičem udeležil slovenskega prvenstva, ki bo na Ravnah na Koroškem. Soncu tolkrat ni šlo najbolje od rok, saj ga je športna sreča zapustila, še posebno na Gradisu. Tone Volčini, čeprav se je plasiral za finale okrajnega prvenstva, ni nastopil, imel je nesrečo, da se je pred prvenstvom ,poškodoval. Škoda, saj je imel precej možnosti, da bi se tudi on plasirali za slovensko prvenstvo. Rezultati tekmovalcev .Papirnice Količevo: Vide Vavpetič . 915 855 1768 Fric Majhenič . 843 849 1692 Ivo Sonc . . . 797 769 1564 Majheniču in Vavpetiču želimo na slovenskem prvenstvu kar največ podrtih kegljev, da bi uspešno zastopala barve svojega kluba. kegljev, na Gradisovem pa 854 kegljev, torej skupno 1699 podrtih kegljev. Med prvih 50 tekmovalcev, ki so si pridobili pravico .nastopa v finalu, so se plasirali /kar 4 tekmovalci Papirnice KoLičevo. Tone Volčini je zasedel 6., Vide Vavpetič 11., Fric Majhenič 31. in Ivoi Sonc 44. mesto. Ostali tekmovalci Papirnice pa se niso plasirali za nadaljnje tekmovanje. Rezultati tekmovalcev Papirnice Količevo: Tone Voličini . 845 854 1699 Vide Vavpetič . 864 815 1679 Fric Majhenič . 824 799 1625 Ivo Sonc ... 826 769 1595 Božo Petkovič . 789 785 1574 Jakob Lukman 758 789 1547 Jože Poljanšek 777 758 1535 Franc Levec . 704 714 1415 Prvi rezultat je s kegljišča »Maksa Perca«, drugi z Gradisovega, 'tretji pa je rezultat obeh nastopov. Na podlagi zakl jučka prvenstva posameznikov v Ljubljami-okoli-ci, Notranjski-Kočevju in Zasavju je okrajna kegljaška zveza Ljubljana organizirala finale posameznikov okraja Ljubljane za leto 1965. Nastopilo je 71 tekmovalcev, vsak je nastopil dvakrat injto enkrat ma Gradisovem, drugič pa na kegljišču »Maksa Perca«. Tekmovanje je trajalo od 27. III. do 30. IIL, bilo je izredno zanimivo, saj se do zadnjega ni vedelo, kdo Ibo novi prvak. Precej časa je bil na prvem mestu tekmovalec Papir,mioe Količevo Vide Vavpetič, saj je na kegljišču »Maksa Perca« dosegel odličen rezultat 913 kegljev. Na kraju je zasedel 4. mesto, za seboj pa je pustil precej znanih imen TEKMOVANJE V RDEČEM RAZREDU Začel se je spomladanski del tekmovanja v irdačam razredu. Objavljamo lestvico prvega dela (jesenskega), ki nam jo je poslala komisija iza borbene igre pri okrajni kegljaški zvezi. Lokomotiva 12 'točk, Rog 10, Papirnica Kol. 8. Zvezda 7, I^ek 6. Izolirlka 6, Ilirija 6 im Ljubljana-transport 3 točke, Pirvo tekmo v spomladanskem delu je Papirnica odigrala 23. II. z ekipo Leka v Jaršah. Zmagali so papirničarji z rezultatom 329 proti 311 kegljem. Tudi drugo tekmo 16. UL so papirničarji odigrali na svojem kegljišču v Jaa-šah. Premagali so ekipo Izolirke s 322 : 303 kegljem. 17. IIL je Papirnica Količevo nastopila v Ljubljani na kegljišču »Maksa Perca« proti jesenskemu prvaku Lokomotivi. Bila je to ena izmed najlepfših tekem Papirnice. Lokomotiva je bila pred tekmo prepričana v svojo zmago, vprašanje pri njih je bilo le, s kakšno razliko kegljev bodo zmagali. Toda Količami so si prizadevali za vsak kegelj in so premagali Lokomotivo za 33 kegljev, končni rezultat pa se je glasil 390 : 357 v korist Papirnice. Tekma z Zvezdo, ki bi morala biti odigrana v Jaršah, se je končala z rezultatom 50 : 0, ker kegljačev Zvezde ni bilo. 9. IV. je Papirnica Količevo odigrala tekmo z Rogom na kegljišču Gradisa v Ljubljani, zmagali so Rogovci z rezultatom 372:564 torej s samo 8 keglji razlike. V naslednji številki »Našega dela« bomo že lahko objavili končno lestvico in rezultate še preostalih dveh tekem. NOVICE S KEGLJIŠČA V JARŠAH V torek 6. IIL je bila odigrana v Jaršah prijateljska tekma med ekipama Gradis (kombinirana J. in H. ekipa) ter Papirnico Količevo v disciplini 6 X 150 lučajev mešano. Molštvi sta nastopili v naslednjih postavah: K. K. Gradis Namre..................553 Vesič..................540 Mlakar.................646 Lazar .................54t Janša..................589 Kavčič................62,1 K. K. Papirnica Vavpetič V...........591 Petkovič...............556 Majhenič V...........548 Sonc...................537 Majhenič...............535 Vavpetič A...........632 Končni rezultat se glasi 3.490 : : 3.399 podrtim kegljem v korist Gradisa. Povratno srečanje med istima ekipama ho še v tem mesecu na kegljišču Gradisa v Ljubljani. Na kegljišču v Jaršah so redni treningi olb tonikih, četrtkih in sobotah. Za vsak teden sproti je na oglasni deski v tovarni razpored treningov. Treningi so razporejeni tako, da .pridejo na svoj račun tako kegljači za družabne igre (borbene) kot kegljači na 150 lučajev. Razpored treningov ima tudi ženska ekipa, ki je pričela s svojimi treningi šele v letošnjem letu. Dekleta kar pridno vadijo in uspeh se pozna pri rezultatih na treningih. Upajmo, da to ni samo začetna vnema teh najbolj navdušenih, ampak bodo le-tem sledile še druge, ki imajo veselje do kegljaškega športa. -ej. Uspeh plavalcev PK »Slavijo" VEVČE, APRILA — Pionirke, pionirji, mladinke in mladinci PK »Slavi,ja« iso se dne 11. IV. 1965 udeležili II. spomladanskega miltinga mladih plavalcev v Kranju, ki velja kot neuradno' slovensko prvenstvo za omenjene kategorije plavalcev. Osvojili so kar 9 diplom in sicer 2 za prvo mesto, 3 za drugo, in 4 za tretje mesto. Enakega mitinga so. se naši mladi plavalci udeležili tudi lansko leto, kjer iso v glavnem kot pravi (začetniki pobirali mesta v drugi in zadnji tretjini tekmu-jočib. Tekmovanje letos pa je pokazalo, da se PK »Slavija« uvršča zlasti pri 'pionirjih med vodilne slovenske klube, ter razpolaga ne sarmo s kvalitetnimi posamezniki, pač pa tudi z velikim številom mnogo obetajočih mladih plavalcev, ki bodo prav gotovo z vztrajnim treningom v prihodnjih letih krepko mešali račune renomiranim klubom v naši republiki. Prvi na sindikalnem šahovskem prvenstvu okraja Ljubljana VEVČE, APRILA — Šahovski klub papirnice Vevče je sodeloval od 27. I. do 10. 3. 1965 na sindikalnem šahovskem prvenstvu okraja Ljubljana. Ker smo tekmovali prvič, ismo bili uvrščeni v V. sindikalno ligo. Že po prvem kolu jc stvar prav dobro stekla. V nadaljnjem tekmioivanju je bilo treba postavo večkrat menjati, ker zlasti tisti člani, ki delajo v izmenah, niso mogli redno tekmovati'. Kljub tem težavam je ekipi uspelo doseči 53 točk in s tem prvo mesto. Vise možne točke (7) sta dosegla tovariša Mešič in Fej-zovski, Bohorč 6 'A, Žiber 4 itd. Šahovska zveza Slovenije nam je tudi zaupala nalogo organizirati sindikalno moštveno prvenstvo v občini Moste-Polje, v katerem so sodelovali Š. K. Sloga, VI. gimnazija Moste in Papirnica Vevče. V tem tekmovanju so imeli največ uspeha pripadniki JLA, naša ekipa pa je osvojila 3. mesto. M. I. i Udeleženci smučarskega tečaja na Veliki Planini Smučarski tečaj KOLIČEVO, APRILA — V času od 10. do 14. marca 1965 je sindikalna podružnica Papirnice Količevo organizirala in financirala 4-dnevni' smučarski tečaj z zaključnim tekmovanjem iza svoje člane smučarje. Odločitev o izvedbi, tečaja ni nova. Zadnja leta vedno halj ugotavljamo, da zanimanje za letne športne igre pada, zato je nujno, da poživimo vsaj tiste športne panoge, za katere vlada interes, kot npr. kegljanje, namizni tenis, smučanje, odbojka. Tako bi še nadalje razvijali razna medsebojna športna srečanja. Na Veliki planini stoji lepa planinska koča, ki je last Papirnice in je v izimskem času precej neizkoriščena. Oskrbovanje tega planinskega področja je dobro tudi v zimskem času, dostop je lahek, po novi žičnici, ‘razen tega stalno obratuje sedežnica od Šimnovca na Zeleni rob in pa smučarska vlečnica v Tiho dolino'. Lepih terenov za začetnike in zahtevne smučarje ne manjka. Zato je ideja o razširit- vi in približanju smučarskega! športa članom delovnega kolektiva vsekakor koristna. saj Vključuje zimsko 'rekreacijo, ki je doslej več ali manj širšemu krogu neznana. Zaposleni, ki delajo po sistemu 42-urnega delovnega tedna, imajo vsak teden 2 dneva prosto. Kdor nima posebnih ovir, lahko mirno preživi en dan na čistem zraku v pravem zimskem okolju, ko vlada v dolini že prava pomlad. Smučarski tečaj je vodil učitelj smučanja Franc Vulkan. Tečajniki so prebivali v »Murki« — lastni planinskii koči v novem naselju. Kočo so ob prihodu požrtvovalno oskrbeli s potrebno kurjavo, medtem ko so se hranili v gostišču na Zelenem robu. V točaju je bila predelana nadaljevalna smučarska šola in tekmovalna tehnika. Tečaja se je udeležilo 10 članov. Zaključno ‘tekmovanje v .slalomu je obsegalo dva teka na progi dolžine 150 m, z višinsko razliko 40 m in 12 vrati, 'katero je postavil vodja tečaja. Rezultati tekmovanja: I. tek min. II. tek min. Skupaj 1. Ing. Niko Belšak . . . . . 13,6 12,9 26,5 2. Janez Otrin . . 14,1 12,9 27,0 3. Ing. Janez Mežan . . . . 13,9 1.3,2 27.1 4. Franjo Velepič .... . . 14.7 14,4 29,1 5. Miro Zimmer .... . . 15,6 13,7 29,3 6. Stane Laznik .... . . 20,2 13,0 33,2 7. Janez Majhenič . . . . . 24,7 113,0 37,7 8. Stane Skok . . 37.0 21,1 58,1 9. Franc Vulkan .... . . odstop ld,4 Zelo ugodne vremenske in snežne razmere so ugodno vplivale na uspešen potek tečaja* ki je hitro minil v splošno zadovoljstvo učitelja im tečajnikov. Med tečajem im tekmovanjem se ni dogodila nobena omembe vredna nezgoda. Vsi tečajniki so bili dobro opremljeni in so si pridobili novo znanje. Škoda le, da se ni udeležilo tečaja več smučarjev, medtem ko so nekateri odstopili tik pred pričetkom. Vložena sredstva in napori ne smejo ostati brez smisla im pričakovati moramo, da se bodo naši smučarji udeležili tudi tekmovanja in tako športno zastopali naš kolektiv. NB Zima na Veliki Planini se poslavlja Nekaj o finski sauni VEVČE, FEBRUAR — Vsakemu tujcu Finci zelo radi pri-ovedujejo o zdravilnem učiu-u ikopamja v parni kopeli — sanmi. Skoraj vsaka hiša na Finskem ima svojo sau.no in te se poslužujejo vsaj dvakrat na teden. Tudi tovarne imajo svoje saun,e, so pa namenjene tistim, ki jih nimajo. Vsem je znano, da leži Finska v območju, kjer praktično ni poletja. Ljudje se zelo malo potijo, kar pa negativno vpliva na kožo oziroma celotni organizem. Mogoče bo kdo rekel, da za te VEVČE, APRILA — Kot vsako leto je tudi letos organiziralo podjetje za svoje člane in njihove svojce oddih v počitniških domovih. Letos smo, za razliko od prejšnjih let, sklenili dogovor tudi s počitniško skupnostjo ObSS Mbste-Polje, talko da bodo lahko člani našega kolektiva letovali tudi v Crikvemici, Portorožu in Bohinju. Nadalje smo tudi v dogovoru za zamenjavo ležišč z Bolnišnico Polje, ki ima svoj počitniški dom na Malem Lošinju. Za iletovamije po posameznih počitniških domovih smo prejeli naslednje število prijav: Novigrad 322 oseb, Rovtarica 6 oseb, Bohinj 30 oisab, M. Lošinj 18 oseb, Pontorož 15 ioseb, Onikvemioa 40 oseb. Pri prijavljanju so težave v tem, ker želijo vsi na dopust od 20. julija do 20. avgusta, kar pa ni .mogoče. Tako nastajajo v času letovanja vedno premiki, ki povzročajo pri prijavljencih hudo stvari pri nas ni problema, mi imamo .dovolj vročih poletij in se dovolj potimo. Ce pa pogledamo resnici v oči, bomo videli, da to drži le delno in še to pri ljudeh, ki opravljajo fizično težka dela, oziroma pri ljudeh, ki delajo na taksnem delovnem mestu, kjer je znojenje neizogib-nio. Če sladi po vsakem .znojenju umivanje, potem je to v redu, če pa se' umivamo, pozneje, je to prepozno, iker umazanija ponovno zapre znojnice. Nujno bi bilo, da bi si človek vsaj dvakrat na teden temeljito kri. Vsem naenkrat pa žal nikakor ni mogoče ustreči. Domovi bodio odprti: Novigrad od 1. VI. do 20. IX., Rovtarica od 1. VIL do 1. IX., Bohinj Od 21. VI. do 21. IX., Crikvenica od 1. VI. do 21. IX., Portorož od 1. V. do 21. IX., Mali Lošinj od 1. VI. do 21. IX. Cene oskrbnega dne pa so naslednje: Pred- sezona Sezona Aiktivmd člani in ožji svojci . . . 600 700 Otroci do 10 let 300 400 Gostje .... 1.100 1.500 Gostje — otroci do 10 let .... 600 700 Razlike v ceni za aktivne člane kolektiva oziroma za goste nastajajo zato, ker je pri nas uveljavljeno regresiranje dnevnic penzionov v počitniških domovih 500 dim na osebo, kar pa se nakazuje direktno tistim počitniškim domovom, v katerem naš delavec prebije dopust. Vsem, kil bodo letovali v naših domovih, želimo od srca mnogo razvedrila in prijetnega počutja! L. G. očistil kožo, kar pa se da edino z intenzivnim znojenjem. To je možno doseči samo v sauni. Ne vem, kakšne so statistike o zdravju ljudi na Finskem, kolikor pase da to presoditi, bi lahko rekel, da so ljudje zelo zdravi, mladostni in zelo lqpe polti. Več o zdravilnem učinku takšnih kopeli bi lahko povedali zdravniki. Prostor — sauma, ki nima več kot 8—12 m2, je obložen z lesom. Glavni del opreme je peč — na drva, premog ali elektriko. Gornji del peči je odprt in napolnjen s posebnim kamenjem, katerega polivajo z vodo. Pri tem nastaja vroča para — zrak je torej vroč lin vlažen. Sadijo na posebnih policah, kakor je to razvidno iz fotografije. Za pravilno temperaturo in vlago skrbita termometer in vlagomer. Vsakega tujca Finca radi povabijo v sauno. Prvič je človeku nekoliko marodno, ker ne pozna njihovih navad in je pri vseh Opravilih, torej tudi pri slačenju, nekoliko v zaostanku. Tovarne imajo Lepo urejene sobe — slačilnice, ki so namenjie-ne za goste. Ves prostor je obložen z lasom, v kotu je kamin, veliko izložbeno okno omogoča pogled na jezero. Iz slačilnice se gre v posebno predsobo-kopaLni-co, kjer se najprej skopa. Vodo za umivanje — miljenje jemlješ iz veder, tuš je samo za izpiranje. Od tu j;e vhod v isauno. Gostom postrežejo z nekoliko nižjo temperaturo (ca. 80°C), kar je razumljivo. Parno kopel na srcu bolnim sploh ,ne priporočajo. V začetku je zrak isuh, čim pa se vlije na vroče kamenje nekaj zajemalk vode, postane zrak vlažen. Ne traja niti dve minuti, ko se popolnoma preznojiš. Temperatura se sčasoma dvigne tudi na daOPC, kar je za poprečnega Finca normalno. Med samim kopanjem v ‘znoju je v navadi tudi »šibanje«: z zelenimi brezovimi vejami, kar poživi krvni obtok. Ne malo pa je ljudi mladih in starih, ki direktno iz sarme skačejo v ledeno mrzlo vodo (zaradi tega tudi leži večina saun ob jezerih). Ce je led, ga prebijejo ali pa se valjajo po snegu. Sam podobnih, za nas nenormalnih kopeli nisem doživel, vendar sem videl ljudi, za katetre so trdili, da to pogosto počnejo. Po parni kopeli sledi ponovno umivanje in spiranje, kar se lahko ponovi večkrat. Po končarnem kopanju greš v loblačiluiao, kjer si običajno postrežen s pivom, ki se po takšnem načinu kopanja zelo prileže. Ker je pri sauni edino peč nekoliko bolj komplioirama, pa še za to sem prepričan, da bi jo lahko izdelali doma, smatram, da ne bi bila tudi za naš kolektiv podobna sauma prevelik luksuz. Če mogoče kdo mani, da zaradi znojenja ito ni potrebno, potem bodo mogoče moje mišljenje zagovarjali športniki oziroma tisti, ki želijo shujšati, I. B. Tako izgleda finska sauna PRED DOPUSTI Kako bomo letovali? NAGRADNA SATOVNICA Posamezne besede 'vpisujte v satovmioo okoli oštevilčenega polja v smeri urinega kazalca. Prvo črko vpišite v polje, ki je označeno s puščico. Besede pomenijo: 1. Večji del površine našega planeta 2. Prebivalec evropske države 3. Pripadnik naroda v Evropi 4. Vrsta tkanine 5. Pripadnik nekdanjih rodov v Italiji 6. Mesto v Španiji, južno od Madrida 7. Kalifornijsko mesto na obali Tihega oceana 8. Sestavni del zelo razširjenega prevoznega sredstva 9. Kraj blizu Ljubljane. Ob pravilni rešitvi boste v močneje obrobljenih poljih satovnice zgaraj in spadaj dobili imeni dveh krajev, kjer sta znani tovarni naše papirne industrije. Rešitve pošljite najkasneje do 10. V. 1965 na naslov: Uredništvo Našega dela, Papirnica Količevo, p. Domžale. Nagrade: 1. nagrada 3.000 din, 2. nagrada 2.000 din, 3. nagrada tri nagrade po 1.000 din. Rešitev in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki »Našega dela«. IS KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE V mesecu macu 1965 so prišli: Jože Kurent, razkladalec surovin, Bojan Potočnik, strojnik I., Janez Jordan, čistilec lesa, Bogdan ing. Lampič, -praktikant v proizv., Albin Zabukovec, konstruktor II., Alojz Medved, ključavničar IV, Ivan Slatenšek, obratni laborant, Anton Mulh, obratni laborant, Marija Perko, referent v izvoznem odd., Janez Preši, referent za del. razmerja, Anton Peterca, ključavničar IV., Franc Habič, strugar IV., Avgust Grad, ključavničar IV. Mihael Soško, čistilec lesa, Leopold Lokar, snemalec lesovine. Odšli v marcu: Viktor Sluga, JLA, Ignac Lampe, JLA, Marija Zorko, neopravičeno izostala 7 dni, Anton Perko, JLA, Anton Križman, JLA, Muho Džaferovič, JLA, Stane Rupnik, JLA, Jože Saksida, JLA, Miloš Ivanc, JLA, Janez Sekirnik, JLA, Abid Silahiič, neopravičeno izostal 7 dni, Ivan, Kokalj, neopravičeno izostal 7 d ni Josip Dvanajščak, sporazumno, Ivan Novak, sporazumno, Janez Keržmanc, upokojen, Jernej Kocjančič, upokojen. Poročili so se: Ivan Žumbergar s Pepelnik Evo, Peter ing. Jeriha in Andreja Rupnik, Jur a j Kapitan z Rozino Horvat. Čestitamo! Rodili so se: Rudiju Završniku sin Jurij, Ibrahimu Mešiču sin Senad, Jožetu Grmu sin. Čestitamo! h obrata Medvode V mesecu marcu se je zaposlil: Franc Kozamernik, nakladalec lesa. Obrat sta zapustila: Muniib Avdič, v JLA, Svetko Bratič, v JLA. | Iz Papirnice Količevo j V mesecu marcu so se zaposlili: Metod Rode, pomočnik pri prečnem rezilcu KS II, Franc Cerar, H. pomočnik prečnega rezilca, Henrik Marolt, OTK proizvodnja. V mesecu marcu so odšli: Marija Kavaš, prebiralka kartona, Stanislav Piš ek, električar X., Janez Luteršek, razkladalec surovin, Alojz Sušnik, ključavničar IX., Martin Gorta, ključavničar X., Jože Marinček, pomočnik pri KS II., Janez Bizjak, pomočnik pri prečnem rezilcu KS L, Peter Zule, referent za analitiko, Janez Sedeljšak, dežurni ključavničar. Poročil se je: Anton Novak z Marijo Pogačar. Čestitamo! Rojstva: Antonu Andrej ki se je rodil sin Anton, Engelbertu Ledererju se je rodil sin Robert, Francu Orehku se je rodila hčerka Dragica. Čestitamo! Medvodčani, pozor! KJE JE BIL NAPRAVLJEN ZGORNJI POSNETEK? Med pravilnimi odgovori bomo nagradili enega s 1000 dinarji. PRAVILNA REŠITEV nagradne kombinacije v 3. št. Našega dela: L Krop, šega — pogreška; 2. Olga, Delo — ogledalo; 3. dlan, Jure — Drenulja; 4. Ilir, svit — virilist; 5. Čile, ranč — Lenarčič; 6. reja, liga — alergija; 7. veka, okno — okovan-ke; 8. opal, cene — paleocen; Količevo, Goričane, Podvelka. Prejeli smo 50 rešitev. Komisija na Količevem je izmed pravilnih rešitev izžrebala naslednje nagrajence: GL. Slavica Kvartuh, Papirnica Vevče, ki prejme 3.000 din; 2. Janez Preši, Papirnica Vevče, dobi nagrado 2.000 din; 3. Mila Svetek, Papirnica Vevče, Janez Otrin, Papirnica Količevo, Janez Mežan, Papirnica Količevo, prejmejo vsak po 1.000 din. _ llflSE DELO _ Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani