PROBLEMI OSTAJAJO
Spor med Ivančnogoričani in Stičani glede nove šole je bil po desetietjih poinih sestankov (na katerih je nenulokrat prišlo do hndlh prepirov) končno rešen. Prindp — volk At in koza cela — se je tndl toknt obnesel. Med Stično in Ivančno gorico so začeli graditi nov šolsld center. Mnogi problemi — od mrzHh prostorov do neprimerno opremijenih nčil-nic — so z novo šolo izginiti, ne-kateri pa so vendarie ostaH. Tem so se z usmerjenini izobraževa-njem pridrnžili novi.
Na hodniku nove zgradbe lahko srečaš prvošolčka, osmo-šolca, maturanta.... Sedaj so seže nekoliko navadili drug na druge-ga, a kljub vsemu še pride do ne-soglasij med njimi. »Nikakor ne moremo vzpostaviti zares tipič-nega srednješolskega ritma«, tarnajo srednješolci.
Rešitev bi bila druga faza iz-gradnje, o kateri so ob začetkn gradnje prve faze veliko govorifi, sedaj pa je postala naenkrat nei-zvedljiva. Prav prostorska stiska je tudi glavna ovira (ob mnogih manjših, a nič manj pomemb-nih), da dislocirana enota kvi-narjev ne more postati samostoj-na enota, ker bi za to potrebovali nove primerno opremljene de-lavnice. Tako bo tudi v nasled-njem šolskem letu asmerjeno izobraževanje v novem šolskem centru vldjučevalo družboslovno usmeritev in kovinarsko usmeri-tev kot dislocirano enoto. Škoda, kajti po reznltatih predvpisa lahko vidimo, da je zairimanje za kovinarsko usmeritev precej vaEje (vpisalo se je štiriinsedem-deset osnovnošolcev) kot zani-maaje za drnžboslovno nsmeri-lev (dvaindvajset osmošolcev). Te številke pa nas hkrati opozar-jajo na problem, ki se je pojavljal že pri vpisu na nekdanjo stiško gimnazijo. Število vpisanih učen-cev ob predvpisu je mnogo manjše od števila učencev, ki jih kasneje na srednjo šolo spre jme-jo. Žal temu ni vzrok povečanje zanimanja za to srednjo šolo, temveč neuspešno opravljen preizkus znanja oz. odbita proš-nja za vpis na neki drugi srednji šoii, kamor se je vpisalo preve-liko število učencev. Nekatere srednje šole opravijo selekcijo in izberejo najboljše učence. Ostali pa so se prisiljeni preusmeriti. In kot kaže, bodo tudi letos morala biti odprta vrata Srednje šole družboslovne usmeritve Ivančna gorica—Stična za vse te preo-stale učence.
težav. Vsi, razen dveh, imajo di-plomo, pa tudi tema dvema manjka le še nekaj izpitov. Ne-koliko večji problemi so na kovi-narski usmeritvi. Rabijo več pro-fesorjev za strokovne predmete, konkretno strojne inženirje, ki pa jih nikakor ne morejo dobiti, saj se čuti pomanjkanje teh ka-drov celo v proizvodnji. Prav tako zaman Bcejo očitelje prak-tičnega ponka, čemur so glavni vzTok ostri pogoji, po katerih mora biti učitelj praktičnega pouka kovinar in hkrati tudi in-ženir. Vprašanje, kam po kon-čani srednji šoli družboslovne usmeritve, si srednješolci pogo-sto zastavljajo. Znano je, da se po končani družboslovni usmeri-tvi učenci lahko vpišejo samo na pravno fakulteto. FSPN in filo-zofeko fakulteto. Torej je usmer-jeno izobraževanje v primerjavi z gimnazijo bistveno omejilo šte-vilo fakultet, na katere se lahko srednješolci vpišejo.
Dejavnosti na šoli
»Krožkov na šoli je veliko,« so mi dejali učenci Srednje družbo-slovne usmeritve, »toda večina jih, žal bolj životari kot resnično živi.« Kaj je temu vzrok? Ver-jetno bi lahko postavili na prvo mesto problem vozačev in slabih voznih zvez. Večina učencev se namreč vozi iz Grosuplja, Višnje gore, Trebnjega, Zagradca, Am-brusa... Medtem, ko imajo Gro-supeljčaii in Višnjegord avto-buse in vlake še dokaj pogosto, je precej neorejen prevoz za učen-ce, Id se vorijo iz Sohe krajine. Ti takoj po končanem pouku hitijo na avtobus, sicer bi morali na na-slednjega čakati do večera, ali pa iti peš domov, kar pa je seveda mnogo predaleč. Zgodi se da pridejo na določen krožek, se-stanek, vajo... trije učenci. Tako
v krožku sodeluje le nekaj učen-cev, ki se z vsemi močmi trudijo, da delo krožka ne bi prenehalo. Da pa ne bi posploševali, pov-sod seveda ni tako. Posebno uspešno, pravijo učenci, delujejo dramski krožek, športno druš-tvo, pevski zbor... Tudi na < aznih tekmovanjih kot »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« kvizu »Titc—Revolucija-mir«, na raznih nogometnih in roko-metnih furnirjih itd. učenci uspešno zastopajo svojo šolo.
Veliko bi lahko še napisali o problemih in tudi uspehih ter delu na srednji šoli družboslovne usmeritve Ivančna gorica-Stič-na. Morda bi nenazadnje morali omeniti tudi odnose, ki vladajo na šoli med profesorji in učenci ter med samimi profesorji, saj je tudi od tega odvisen uspeh šole. Žal o tem ne bomo spregovorili. O vsem tistem, kar setn tako mi-mogrede slišala in razbrala iz po-govorov srednješolcev, pred-stavniki razredov na našem raz-govoru niso hoteli spregovoriti. Vse, kar so dejali glede odnosov ined njimi in profesorji je bilo: >No ja, saj so kar dobri.« Na vsa svoja nadaljnja bolj provoka-tivna vprašanja odgovora nisem dobila. Mogoče je res, da so od-nosi našoli čisto v Tedu; morda so bile besede, ki sem jih slišala na avtobusu le jezni izpad skupine srednješolcev, ki so zaradi slabih ocen valili krivdo na profesorje in pretiravali v svojem pripove-dovanju o njihovem neprimer-nem odnosu do njih. Morda pa je tukaj del problema, ki mu sred-nješolci, predvsem pa profesorji, posvečajo premalo pozornosti.
Za uspešno delo na šoli pa je lahko temeljnega pomena.
MARJETA ROGLIČ