GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 12. marca 1954 LETO VI. - Št. 10 - Cena 10 din (Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vild - uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun prt NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini KONFERENCA ZKS V LJUTOMERU Razvijanje socialističnih sil v okraju osnovna dolžnost slehernega komunista Minulo soboto je bila v Ljutomeru okrajna konferenca Zveze komunistov Slovenije za ljutomerski okraj. Poročilo, ki ga je podal sekretar OK ZKS tov. Jože Gričar, je obširno zajelo gosp. in družbeno dejavnost okraja v času od zadnje konference, ki je bila septembra 1952, in vlogo komunistov pri tem. Prikazalo je tudi organizacijska vprašanja Zveze komunistov in stanje množičnih organizacij ter gasilskih društev, TVD Partizan in ljudsko-prosvetnih društev. Reorganizacija kmečkih delovnih zadrug se je zavlekla dalj časa, kot je bilo predvideno, ker so te zadruge imele v času svojega obstoja dokaj slabo knjigovodstvo. Z razpustom delovnih zadrug Pa se je pojavila potreba po kmetijskih zadrugah. Ustanavljanje kmetijskih zadrug so pred leti dušile kmečke delovne zadruge, sedaj pa nasprotujejo nekateri veliki kmetje, ki jim socialistična ureditev ni po godu. Razvoj kmetijskega zadružništva pa zavirajo tudi poneverbe in malomarno poslovanje uslužbencev. 26 uslužbencev je povzročilo 4.878.703 din škode. V okraju je 26 kmetijskih zadrug, v njih pa je vključenih okrog 30% vseh kmetov. Viničarsko vprašanje je v glavnem rešeno. Po zveznem zakonu je 463 kmetom bilo odvzeto 1522 ha obdelovalne zemlje, po republiškem pa 720 kmetom-vinogradnikom 880 ha vinogradov. Zemlja socialističnega sklada je že priključena obstoječim socialističnim obratom in delovnim zadrugam; vinogradi iz viničarskih odnosov pa se prevzemajo že od 8. marca, in sicer tudi tisti, za katere so se bivši lastniki pritožili. Ponekod so se pokazale slabosti komunistov, ki niso imeli dovolj stikov z viničarji. Posledica je bila, da so nekateri viničarji podlegli podkupovanju, grožnjam in raznim parolam razlaščenih kmetov, češ da ta zakon ne bo izveden, kmetje pa jih ne bodo hoteli več sprejeti na delo, če svojih izjav o viničarskih odnosih ne bodo spremenili. Zavzeti Pa se bo treba tudi za rešitev treh različnih imovinskih razmer bivših viničarjev. Važno delo komunistov bo med kmeti, ki so najštevilnejši v okraju. Svoje naloge pa morajo opravljati v Socialistični zvezi in drugih organizacijah ter društvih. Odkar so osnovne organizacije organizirane po novem, teritorialnem principu, so komunisti zanemarjali tudi sindikate in delo v podjetjih. V bodoče se bodo morali redno sestajati aktivi komunistov ter odpravljati dosedanje slabosti. Delavsko upravljanje v podjetjih še vedno ni zavzelo svojega mesta. Niso redki primeri, da o vsem odloča le nekaj ljudi. V upravah podjetij pa je zakoreninjen lokalizem, prikrivanje dohodkov in zaostanki v knjigovodstvu; delajo pa tudi razne finančne prekrške. Tudi neka- teri komunisti na vodilnih mestih ne opravljajo svojih nalog zadovoljivo. Posledica tega pa je gospodarski kriminal. Budnost komunistov in sindikalnih organizacij bi lahko preprečila mnoge slabosti. Ob zaključku je konferenca sprejela ustrezne sklepe za bodoče delo ter izvolila nov okrajni komite in delegate za III. kongres ZKS. Proslava 8. marca DNEVA NAPREDNIH IN BORBENIH ŽENA V Murski Soboti je bila svečana proslava 8. marca — mednarodnega dneva naprednih in borbenih žena v ponedeljek zvečer, v dvorani TVD »Partizan«. V kulturnem sporedu so nastopali: cicibani iz otroškega vrtca, recitatorji, mali orkester glasbene šole, delavke Tovarne perila s telovadno točko, mali harmonikarji z venčkom narodnih pesmi in mladinski mešani zbor soboške gimnazije, ki je pod vodstvom prof. Močana zapel tri pesmi. Govor o pomenu 8. marca je imela tovarišica Dragica Razdevšek. Dr. Josip Rus in Franc Rogl poslanska kandidata za Republiški zbor Ljudske skupščine LRS v 81. in 83. volilni enoti Pojutrišnjem, t. j. v nedeljo 14. marca bodo nadomestne volitve dveh poslancev Republiškega sveta Ljudske skupščine LRS v 81. in 83. volilni enoti. Kakor za prvotne, tako je tudi za nedeljske volitve značilna razgibanost obeh volilnih območij, kjer so povsod osvojili enojne kandidature. V 81. volilni enoti, ki obsega področje beltinške in martjanske občine kandidira tov. dr. Josip Rus. zaslužen in delaven mož, ki še danes, kljub svoji starosti posveča vso skrb in daje velik delež naši socialistični graditvi. Po poklicu je pravnik-sodnik, ki je služboval kot sodnik tudi v bližnji Radgoni, je znan že iz predvojnih dni po svojem naprednem delu. Osvobodilnemu gibanju se je priključil že v samem začetku. Mnogi naši ljudje se ga spominjajo iz prvih dni po osvoboditvi aprila 1945. ko je kot član delegacije SNOS bival pri nas mesec dni. Kot član predsedstva AVNOJ in kasneje podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, kjer je bil tudi upokojen lansko leto, in Član Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije se uvršča med najvidnejše borce za novo Jugoslavijo in njen razvoj. V 83. volilni enoti, ki obsega področja občin Prosenjakovci in Dobrovnik, kandidira tovariš Franc Rogl, po poklica učitelj. V Prekmurju biva že vsa leta po osvoboditvi; prej v Lendavi, a po združitvi obeh okrajev v Murski Soboti, kjer vrši funkcijo predsednika Sveta za prosveto in kulturo pri OLO, je član Okraj. odbora SZDL, član OK ZKS in do nedavnega sekretar Mestnega komiteja ZKS v Mur. Soboti. V mnogih krajih Prekmurja ga poznajo kot prizadevnega in priljubljenega aktivista, ki vlaga vse sile za napredek in razvoj Prekmurja. M SLI OB 71. OBLETNICI SMRTI VELIKEGA MISLECA IN REVOLUCIONARJA KARLA MARXA Enainsedemdeset let bo poteklo v nedeljo 14. marca, odkar je prenehalo biti plemenito srce enemu izmed največjih mislecev, Karlu Marxu. Rodil se je leta 1818 v Trierju (Zap. Nemčija). Po dovršeni gimnaziji v domačem kraju je študiral v Bonnu in Berlinu, nameraval je postati profesor. Zaradi njegove napredne usmerjenosti pa mu to ni uspelo. Kot urednik opozicionalnega lista »Rheinische Zeitung« se je lotil temeljitega študija politične ekonomije in potem delal na tem področju vse življenje. Rezultat tega razmišljanja je njegovo najvažnejše življenjsko delo »Kapital«. V jeseni leta 1843 je prišel mladi Marx v Pariz, kjer se je našel s Friedrichom Engelsom. Vse življenje sta kot najboljša prijatelja skupaj delala in odkrila ter zapisala marsikatero revolucionarno misel, ki še danes trdno drži. Štiri leta kasneje sta se udeležila II. kongresa tajne organizacije »Zveza komunistov«, ki se je vršil v Londonu. Posledica tega sodelovanja je bil znameniti »Manifest komunistične partije«. Marxa so med tem časom mnogo preganjali, končno se je ustavil v Londonu leta 1849, kjer je živel do svoje smrti, do 14. marca 1883. V življenju ga je vsestransko, tudi materialno podpiral dobri prijatelj in sodelavec Engels, če ne bi bilo njega, bi potekalo Marxovo življenje v veliki bedi in ne bi mogel vzdržati silnega pritiska ideoloških nasprotnikov. Tako pa se je boril, zrevolucioniral je politično ekonomijo in zgradil materialistično teorijo. Težko delo v delavskem gibanju, huda borba z nasprotniki ter najtežje teoretično delo, vse to je izčrpavalo življenjske sile silnemu mislecu in revolucionarju. Zbral in zapisa! je vse za svoje življenjsko delo — za »Kapital« — ali urediti ga ni mogel več, prej se mu je ustavila roka.. Prvi del je izšel leta 1867. II. in III. del pa je uredil in izdal šele po njegovi smrti prijatelj Engels. Karl Marx je bil izredno globok mislec, zato njegove ideje do danes niso prav v ničemer izgubile Borbi za osvoboditev zatiranih in izkoriščanih je posveti vse svoje delavno življenje. Avgusta letos prvi občinski praznik v Radgon Občinski odbor Zveze borcev v Gornji Radgoni je na svoji zadnji seji sklenil, da bo predlagal ljudskemu odboru, naj proglasi 14. avgust za praznik radgonskih občanov. Tega dne bo v Radgoni večja slovesnost, združena z razstavo dokumentov, ki izpričujejo delež občanov v narodnoosvobodilnem boju. Verjetno je, da bodo tokrat odkrili tudi spomenik padlim borcem in aktivistom, ki so živeli na področju občine. Slavje bo ob obletnici prve seje V Murski regulaciji, zgodovinskega dogodka, ki se je odigral pri Jemcu. Na tej seji so bili tedaj med drugimi navzoči tudi Štefan Kuhar iz Sobote, Jože Kerenčič in drugi voditelji NOB. Od tu so usmerjali akcije proti okupatorju padli heroj Jovo Jurkovič, Anton Stranjšak in drugi preživeli predstavniki našega javnega in političnega življenja. Pred kratkim izvoljena posebna komisija bo izvedla vse priprave za praznik in uredila razstavo. Povabila je že borce aktiviste in vse, ki so kakorkoli sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju na tem področju, da ji pošljejo pismene izjave in dokumente, ki bodo služili kot zgodovinsko gradivo na razstavi. Mnenje Lendavčanov: Lendava naj postane mestna občina s posebnimi pravicami Na zadnjem zboru volivcev v Lendavi so se med drugim menili o tem, da naj bi Lendava postala mestna občina s posebnimi pravicami. Zakaj se je porajala ta želja prebivalcev obmejnega mesta? Lendava se je v poslednjih letih razvila v močno industrijsko središče, kateremu daje glavno obeležje podjetje za proizvodnjo nafte. S tem razvojem, ki je naravnost velik — tako ugotavljajo Lendavčani — so tudi večji problemi v gospodarstvu in kulturnem življenju vobče. Tako nastaja vprašanje, ali ima ljudski odbor mestne občine v Lendavi perspektivo za gospodarski razvoj v okviru pravic, ki so tej občini določene z zakonom o občinskih ljudskih odborih. Že na zadnjih sejah ljudskega odbora, zlasti pa na sejah Sveta za gospodarstvo, je bilo mnogo govora o tem, kako se dokopati do dohodkov, ki jih terjajo neodložljivi izdatki za gospodarske, komunalne in kulturne namene. V zvezi z zadnjimi gospodarskimi uredbami so ugotovili, da je Lendava popolnoma odvisna od Okrajnega ljudskega odbora, ki ji predpisuje odstotek dohodkov, vplačanih od podjetij s področja občine v okrajni proračun. Čeprav so jim znane potrebe okraja, pa vendar volivci me- nijo, naj bi Lendava, ki predstavlja gospodarsko in kulturno središče v spodnjem delu Prekmurja, dobila mestno občino s s posebnimi pravicami. S tem bi bilo ustreženo Lendavčanom, hkrati pa bi statut mesta s posebnimi pravicami prinesel občini še večji razmah na vseh področjih družbenega življenja. Skupnost kot celota pa pri tem prav gotovo ne bi bila oškodovana. -C- Za trgovino brez nepotrebnih posredovalcev ODKUP POLJSKIH IN DRUGIH PRIDELKOV NAJ PREVZAMEJO ZADRUGE — ČISTI DOBIČEK NAJ GRE V DOBROBIT KMETIJSTVA — BATALJON PRIVATNIH NAKUPOVALCEV V PREKMURJU ŽIVI NA RAČUN KMETA IN POTROŠNIKA — ZA KRAJŠO POT MED PROIZVAJALCEM IN POTROŠNIKOM Menda ni treba posebej omenjati, da je danes večina kmetov združenih v kmetijskih zadrugah. To so ustanove, v katerih kmet kupuje potrebna živila, ki jih sam ne pridela, orodje, stroje in reprodukcijski material, in po katerih prodaja svoje pridelke. Zadruge so poklicane, da se borijo za napredek v kmetijski proizvodnji. S trgovanjem si zadruge ustvarjajo sklade, iz katerih črpajo sredstva za uresničevanje svojih temeljnih smotrov v kmetijstvu, n. pr. organizirajo selekcijo živine, kupujejo dobre plemenske bike, organizirajo in vodijo akcije proti sadnemu kaparju in koloradskemu hrošču itd. Od vsega tega nimajo koristi zgolj kmetje marveč tudi potrošniki, saj izboljšave v kmetijski proizvodnji prinesejo več cenejših pridelkov na trg. Ko pa že govorimo o skladih, potem se hkrati vprašajmo ali v praksi imajo zadruge možnosti, da si e posredovanjem med kmetom in potrošnikom pridobivajo potrebna sredstva? Kar poglejmo malo naokrog in videli bomo, da vsi drugi prej in več kot pa zadruge! Razna odkupna podjetja so v zadnjem času celo pomnožila število privatnih nakupovalcev, namesto da bi jih za vedno odslovila. Značilno je, da imajo ti nakupovalci po vaseh še svoje podnakupovalce, ki kupujejo vse poljske pridelke in nekateri celo tuje valute. Živino kupujejo brez živinskih potnih listov, nihče nikogar ne nadzira, namesto da bi pridelke in živino tehtali na odrejenih tehtnicah, se nakupovalci pode s tehtnicami na rami od hiše do hiše itd. Res je sicer, da je Trgovinska zbornica izdala formalne cenike o najvišjih dovoljenih cenah, a čemu ceniki, ko pa se jih skoraj nihče ne drži* če pa jih upošteva, se »znajde« pri tehtanju. Avstrija bo zaprosila za olajšave okupacijskega režima Po neuspehu, da bi na berlinski konferenci rešili avstrijsko vprašanje, je dunajska vlada začela s pripravami, kako bi pri velesilah dosegla olajšave okupacijskega režima. Take pojave je treba čimprej odpraviti Vse kaže, da smo s takim trgovanjem dosegli višek nekulturnega poslovanja, ki meče slabo luč na trgovino A kje je trgovinska inšpekcija — mar ne misli, da je take pojave treba čimprej odstraniti? Kmetovalci sicer menijo, da je takšen način odkupa pravilen, ker gledajo samo na trenutne koristi, ne razumejo pa tega, da vsi nakupovalci, katerih bi v Prekmurju našteli za en bataljon živijo in si kujejo dobičke na njihov in potrošnikov račun. Odkupujejo torej mimo zadrug, ki so tako prikrajšane za mnoga sredstva, zato so tudi njihovi skladi namenjeni kmetijstvu, skoraj povsod izredno pičli. Namesto njih si polnijo žepe privatni nakupovalci, med njimi tudi taki, ki nimajo kdovekaj dobre preteklosti. Morda bo kdo rekel, zakaj pa zadruge same ne organizirajo odkupa? Vendar pa sta vmes dve resni oviri: prvič, zadruge s svojimi bornimi krediti ne morejo uspešno konkurirati večjemu podjetju, in drugič zavest članov-zadružnikov še ni na taki stopnji, da jih privatni nakupovalci ne bi mogli pregovoriti. Po mojem mišljenju je moč najti izhod iz zagate morda bi celo kazalo, da bi podjetja odpustila nakupovalce in odkup prepustila zadrugam, ki bi bile v tem primeru edini posredovalec med proizvajalcem in odkupnim podjetjem S tem bi uresničili naš skupni smoter: znebiti se nepotrebnih posredovalcev, ki so dosedaj služili na račun kmeta in potrošnika. hkrati pa dati zadrugam ekonomske pogoje za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo v kmetijske namene. Ali so o tem že razpravljali okrajni činitelji? Vedeti je treba, da s takšnim načinom odkupa ne pomagamo našemu zadružništvu, še manj pa kmetijstvu. Zato smo dolžni vsi pomagati pri odstranjevanju nepotrebnih posredovalcev in — če bomo v tem prizadevanju dosegli uspeh — bodo naše zadruge stopile na pot, ki vodi k napredku v kmetijski proizvodnji, postale bodo priljubljena organizacija naših kmetov. Koloman Korpič Razpis volitev v Delavski svet pri Nafti Čudno vzdušje je bilo na zadnji seji delavskega sveta v podjetju Nafte, saj so morali čakati eno uro, preden je bila sklepčna. Nad polovico članov ni prišlo ob pravem času. Ko so čakali na nje, so se beli rudarji pogovorili o vzrokih, ki so privedli do tega, da so seje delavskega sveta tako slabo obiskane. Glavni vzrok za tako stanje je v slabem političnem delu med člani kolektiva. Tega vprašanja bi se že pred razpisom volitev morali resno lotiti komunisti in člani sindikata v podjetju. Boljše delo otežkoča tudi velika oddaljenost od središča podjetja; te razdalje pa se bodo z novimi raziskovalnimi vrtanji še povečale. Vendar pa je treba misliti na to, da bodo sindikalne organizacije predlagale le take delavce in nameščence, ki bodo v delavskem svetu s svojim aktivnim delom koristili kolektivu in podjetju. Naposled se je vendarle zbralo toliko delavcev, da je bila seja sklepčna, in sklenili so, da bodo volitve 23 marca Novi delavski svet bo štel 50 članov, kandidatov pa bo mnogo več. Tako bo izbira popolnejša in lažja. Radgonskim opekarjem se bo kmalu uresničila davna želja; s tem, da bodo postavili novo krožno peč, bodo vskladili proizvodnjo žgane opeke z zmogljivostjo strojnega parka. Znano je, da je njihov obrat že močno mehaniziran. Sedanja krožna peč je bila zgrajena pred več kot 70 leti in zaradi svoje zastarelosti ne ustreza več potrebam delovnega ko. lektiva. Nova krožna peč bo predvidoma veljala nad 30 milijonov din. Sredstva so v glavnem že zagotovljena. Letos bodo v obratu uredili tudi kopalnico za delavce in mestne prebivalce. Kolektiv si bo primerno opremil tudi svojo gasilsko orodjarno. Računajo, da bo krožna peč postavljena do konca prihodnjega leta. -jh Dedek in vnuk Dedek, dajva, zaigrajva tisto »Kmalu bo pomlad prišla ...« Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 12. marca 1954 Prav bo, če o tem še kdo spregovori Prispevek k razpravi na okrajni mlad. konferenci v Murski Soboti Kje so vzroki kaznivih dejanj mladoletnikov? — Družina, osnovna celica družbe, v kateri je treba začeti pravilno vzgojo mladine Vsi vemo, da brez pravilne vzgoje ni dobro vzgojenega mladega človeka. Tudi govorimo in pišemo pri nas veliko o vzgoji mladine, vendar pa največkrat ostane vse le pri tem; samo vzgojo pa prepuščamo vzgojiteljem, staršem ter morda še mladinskim zavodom in poboljševalnicam. Tem slednjim ponavadi naprtimo ono mladino, ki je že zdrknila na pot kaznivih dejanj, torej mladino, za katere prevzgojo nosi družba še posebno veliko odgovornost. Skratka: veliko govorimo in premalo storimo. Res je, da je mnenje »o splošni pokvarjenosti današnje mladine«, ki ga večkrat slišimo, napačno, pretirano izmišljeno in ga razširjajo ljudje, ki jim ni všeč naša družbena ureditev in naši pogledi na družbeno moralo. Besedam onih, ki pa s skrbjo spremljajo dnevno delo naše mladine in kritično ocenjujejo dobre strani in slabe pojave pri mladih ljudeh, pa je treba prisluhniti, razmisliti in ukrepati. A to dolžnost, spremljati delo mladega človeka, opozarjati ga na napake, skrbeli za njegovo vzgojo — to pa mora biti dolžnost slehernega državljana, ki mu je pri srcu rast naše socialistične domovine. To nam dokazuje tudi porast kriminala v naših krajih, v katerem ima žal svoj delež tudi doraščajoča mladina. Lani je odpadlo v Prekmurju od skupnega števila kriminalnih dejanj 9,34% na nedoraslo mladino. Največkrat so se ti mladi ljudje pregrešili v gospodarstvu, bilo je več pretepov in pobegov čez mejo, nekaj pa je bilo tudi primerov prostitucije. Morda se bo kdo začudil, prostitucija, je to res mogoče v Prekmurjut Res je, teh primerov ni bilo mnogo, so pa vendarle in to nas opozarja, da v povojnih letih nismo storili dovolj za vzgojo mladine. Le dve občini sta v okraju, ki nimata udele- žencev — mladincev v kriminalu. Tudi ugotovitev, da je zabredlo v kriminal največ tistih mladincev, ki niso člani mladinske organizacije in v onih vaseh, kjer so množične organizacije nedelavne, le še bolj opozarja, da je vzgoja mladine važna družbena skrb. Ne pozabimo na naše izseljence v tujini V M. Soboti je ustanovljen pododbor Slovenske izseljeniške matice Pri okrajnem odboru SZDL v Soboti je bil pred kratkim izvoljen pododbor Slovenske izseljeniške matice. V njem so vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja. Naloga tega odbora bo, da čimbolj približa našo domovino in rojstne kraje številnim izseljencem, ki so v preteklosti morali zapustiti svojce in si poiskati kruha v tujini. Izseljeniška matica opravlja svoje hvaležno poslanstvo tako, da organizira medsebojne obiske in kulturna gostovanja, pošilja izseljencem domače knjige, časnike, slike itd. Letos je za izseljence začela izdajati poseben časopis »Domača gruda«, v katerem bodo prejemniki našli bogato čtivo o dogajanju v rodni domovini. Posebno pozornost posveča Matica izseljeniški mladini. Vabimo vse svojce izseljencev, da po svojih močeh podprejo pododbor v Soboti. Pošljite dragim v tujini lepe knjige, časopise, slike, ki kažejo duhovno in gospodarsko rast naših vasi, pošiljajte jim domači časopis »0bmurski tednik«, skratka, navežite z njimi najtesnejše stike. Oni vam bodo za naklonjenost zelo hvaležni. Natančnejša pojasnila dobite pri Okrajnem odboru SZDL. ki vam bo pomagal pri izpolnjevanju domovinskih dolžnosti do naših izseljencev. Še en problem pri delu z vaško mladino Občinski komite v Bogojini združuje štiri mladinske aktive, od katerih je prav aktiv v Bogojini med najslabšimi. Seveda ne bi bilo prav, če bi trdili, da mladina v tej vasi ni delala, toda njeno delo je bilo največkrat le priložnostno in izven organizacije. Krivde za tako stanje pa ni moči iskati v njenem vodstvu — vsaj celotne ne. In že smo pri problemu, o katerem bi rad spregovoril. V Bogojini deluje poleg mladinske organizacije še zelo močno in aktivno izobraževalno umetniško društva dalje TD »Partizan«, prostovoljno gasilsko društvo in druge organizacije, ki imajo v svojih vrstah največ mladine. Mladi ljudje pa so v organizacijah zelo aktivni. In kaj še preostane mladinski organizaciji? Sklicevali smo sestanke, kjer smo mladini tolmačili smotre in poslanstvo njene organizacije, jo seznanjali s perečimi problemi doma in v svetu, jo privabili na bralne večere in v šahovski krožek, vendar razen slednjega ne more biti niti ena stalna in edina oblika dela v mladinski organizaciji, ker bi nas nedvomno privedla v enostranost in tako celo odvračala mladino od organizacije. Res je sicer, da je mladina sodelovala na raznih proslavah, občinskih dnevih, v kulturnih programih itd., vendar je to bilo le njeno priložnostno delo. dediščino bližnje in daljne preteklosti — a takega človeka hočejo izoblikovati in vzgojiti vse množične organizacije in društva. Zato menim, da ne bi kazalo odvajati mladine od ostalih društev in jo posebej zaposliti z delom, ki ga opravljajo ta društva. Nesmiselno bi bilo. da bi mladina samostojno uprizarjala igre v vaseh, kjer delujejo dobra prosvetna društva. Mnogo bolj koristno je, če se mladina po svoji organizaciji včlani v ta društva in tamkaj dela. V okviru svoje organizacije pa naj bi se oprijela le tistih oblik dela, ki ga v ostalih društvih ni, pa so nujne za oblikovanje mladega človeka. Naloga občinskih mladinskih vodstev naj hi se zrcalila v hotenju — vskladiti delo mladine s prizadevanji ostalih društev, v mladinski organizaciji pa ji dati tisto, kar drugod ne dobi, a je zanjo koristno in tudi zanimivo. Ni moj namen, da bi se zavzemal za neke dokončne oblike dela z mladino, zavedajoč se, da je to stvar vseh nas in posebej še vodstev v tistih vaseh, kjer se je ta problem pojavil. Vendar pa upam, da bomo kmalu našli ustrezno rešitev in pravilno pot, ki bo mladinski organizaciji prinesla v sedanjem razdobju še več bleščečih uspehov. Ludvik Pleteršek Kje naj dela vaška mladina? Vprašujemo se, ali naj dela mladina pod okriljem svoje organizacije ali Pa v ostalih društvih, ki pripravljajo in izvajajo svoje programe in načrte? Ta problem je toliko važnejši, ker bi ločitev mladine od ostalih društev lahko privedla do sicer malih, pa vendar škodljivih nasprotij na vasi. Mladinska organizacija naj bi v svojih vrstah vzgajala nove ljudi, ki so prevvsem našemu Prekmurju potrebni, ljudi, ki bodo prevzeli bogato Sadjarji, posnemajte jih! DVANAJST SADJARJEV V PREKMURJU SE JE ODLOČILO VZORNO UREJEVATI IN OSKRBOVATI STAREJŠE SADOVNJAKE Na pobudo okrajne kmetijske službe v Soboti so se nekateri napredni sadjarji na Goričkem odločili, da bodo letos opravili v svojih starejših sadovnjakih koristne poizkuse s škropljenjem in negovanjem sadnega drevja. S poizkusi hočejo namreč ugotoviti, ali se izplača vzorno negovanje in škropljenje starejših sadovnjakov (teh pa je največ v Prekmurju) v okolišu, ki je sicer hudo opustošen po kaparju. Sadjarji Ernest Breskoč iz Križevec, Rudi Gjergjek iz Vidoncev, Kari Buček iz Serdice, Mihael Dervarič iz Bodoncev, Avgust Jauk in Jožef Haužar iz Gerlinec, Karel Koltaj iz Prosenjakovec, Dionizij Titan iz Kupšincev, Viljem Kalaman iz Čepincev, Ludvik Smodiš iz Gor. Petrovec, Štefan Filo iz Moščancev in Janez Horvat iz Krncev so se obvezali, da bodo opravili v vzornih sadovnjakih vsa potrebna dela, ki se dele v pet etap: priprave sadovnjakov za škropljenje, zimsko škropljenje, prvo poletno škropljenje, drugo poletno škropljenje in strokovna opravila pri pospravljanju sadja. Stroške za zimsko in poletno škropljenje bo poravnal okrajni ljudski odbor, vse ostale stroške pa bo nosil lastnik. Seveda bodo teh ugodnosti deležni le oni sadjarji, ki bodo vsa dela opravili zares strokovno in tako, kot so se obvezali v pogodbi. Vzorno negovanje in škropljenje starejših sadovnjakov je Šele začetek velike akcije, ki bo morala slej ko prej slediti, če hočemo obvarovati prekmur- ski sadni okoliš pred pogubonosnim uničevanjem ameriškega kaparja. Zato je tembolj važno, da tudi sadjarski odseki pri kmetijskih zadrugah storijo vse, da bo uspeh vzornih sadjarjev kar najbolj popoln. Pa tudi ostalim sadjarjem je treba priporočati, da sodelujejo z vzorniki in kritično ocenjujejo njihovo delo, kajti izkušnje, ki jih bodo pri tem pridobili, bodo lahko prenesli v svoje sadovnjake in jih tamkaj koristno uporabili. O podrobnem poteku te akcije bomo še poročali. R. Lepo uspel diskusijski večer pri „Nafti“ v Lendavi Kakih 200 ljudi, komunistov in članov Socialistične zveze je prisostvovalo zadnjemu diskusijskemu večeru v Lendavi, v kolektivu »Nafte«. Vodil ga je sekretar OK ZKS, tovariš Voljč. Razgovor je bil izredno zanimiv, zajemal je v glavnem kulturne probleme, vprašanja književnosti in umetnosti. Posebno obeležje pa je dal razgovoru pomenek o primeru Milovana Djilasa, o čemer je najprej v kratkih obrisih povedal tov. Voljč. Razgovor je potrdil resnico, da komunisti in zavedni delovni ljudje niso odobravali Djilasovih izvajanj, temveč jih obsojali. Vsi zbrani so bili z večerom zadovoljni, izražajoč željo, da bi bilo še več takih obiskov v mestu belih rudarjev. Obravnavanje kaznivih dejani mladoletnikov in mladih ljudi sploh pred organi kriminalne službe, sodišč in sodnikov za prekrške, so pravzaprav samo zadnje dejanje posledic nepravlne vzgoje. Največkrat tudi kazni ne dosegajo tistega namena, kot bi ga morale, predvsem zaradi tega, ker je kaznovani prišel med prestajanjem kazni ali pa kasneje med isto ali še slabše okolje, kot je bilo prejšnje, ko je zabredel v kaznivo dejanje. Zato moramo z borbo proti kaznivim dejanjem mladine začeti pri vzrokih, to je pri okolnostih, v katerih je mladostnik rasel, se vzgajal. Borbo moramo začeti z odpravljanjem vzrokov in okolja, zla se moramo lotiti pri koreninah. Analiza mladinskih kaznivih dejanj nam sama zgovorno kaže te osnovne vzroke. (Nadaljevanje na 3. strani) Sadjarji, pozor! Skrajni čas je že za čišče nje sadnega drevja in zimsko škropljenje. Čas je kratko od merjen, po dolgotrajni zimi pričakujemo toplo pomlad, ko bo drevje začelo kaj kmalu brsteti. Zato je zimsko škrop ljenje letos še posebno važno, saj pričakujemo bogato sadno letino in bodo za zdravo' sadje gotovo tudi boljše cene. Škropili bomo z rumenim škropivom »RUMESAN«, ki odlično deluje proti amerišk emu kaparju in drugim škodljivcem kot so: jabolčni cvet ožer, zimski pedic, prsteničar, brstni sukači, gobar, rdeči pa jek, listne uši itd. RUMESAN uporabljamo za zimsko škropljenje jablan in hrušk 1,5 odst.; za slive, višnje, češnje, breskve in marelice pa v 1 odst. gostoti. RUMESAN imamo na zal ogi po prav nizki ceni, ker je zanj prispeval tudi OLO. | Kmetijske zadruge! Dvigni te čimprej potrebne količine Rumesana v našem skladišču v Murski Soboti! Na drevo računajte povprečno 15 dkg Rumesana. Na zalogi imamo tudi pre vozne sadne škropilnice in raz na zaščitna sredstva. »AGROMERKUR" zadružno trg. podjetje MURSKA SOBOTA Sindikat si bo dobil ugled s svojim delom V nedeljo, 7. marca je bila konferenca sindikalnega aktiva okraja Murska Sobota. Na konferenco so povabili tudi predstavnike delavskih svetov in ljudska poslanca zbora proizvajalcev tov. Mejaka in tov. Peterkovo. Tajnik Okrajnega sindikalnega sveta, tov. Sreš, je v poročilu prikazal nekatere slabosti letnih občnih zborov sindikalnih podružnic. Na splošno so bili letošnji občni zbori boljši od lanskih. Nekatere podružnice so obravnavale vsa vprašanja s stališča, kako je sindikat pri njih sodeloval in kako jih je reševal. Poročila nekaterih upravnih odborov pa so se sestajala iz suhoparnega naštevanja uspehov, sestankov in podobnega ali pa so govorili le o uspehih podjetja, ko da so na seji delavskega sveta. Vse te slabosti kažejo, da se ponekod sindikat še ni znašel v svojem delu. Se slabše je bilo tam, kjer upravni odbor ni pripravil nobenega poročila niti dnevnega reda za letni občni zbor. Seveda se je to lahko zgodilo le tam, kjer vse leto niso nič delali. Vzroki nedelavnosti sindikata pa so bili največkrat v tem, da so v sindikalnih in upravnih organih bili isti ljudje ali da so se člani sindikata bali prikazati upravnim organom njihove slabosti. Najslabši zbor je bil v podružnici, kjer je upravnik podjetja predstavljal tudi sindikat. Značilno za novi upravni odbor sindikalne podružnice pa je bilo tudi to, da so sl tri ure delili funkcije, ker nobeden ni hotel biti predsednik. Ljudje so se bali sprejeti funkcije, ker bo sindikalne naloge težko opravljati, če o vsem odloča le upravnik. Toliko poguma pa še niso imeli, da bi se mu upali postaviti po robu, kadar ne bi delal prav. Kjer med člani sindikata ni bilo enotnosti? ali so odborniki celo zagovarjali nepravilnosti upravnih organov, se je med delavci in nameščenci pojavil neki strah, da bodo odpuščeni, če bodo povedali, da se ne strinjajo. Strah je bil posledica poizkusov odpustov. Vendar se je Okrajni sindikalni svet zavzel za ljudi, ki so jih hoteli odpustiti brez upravičenih razlogov. Ko gre za pravice delovnega človeka, bi morale sindikalne podružnice nastopati odločno. Če bi to opravljale dobro in pošteno, bi delavci cenili sindikalno organizacijo in se ne bi spraševali, če je sindikat še potreben. Potrebno je, da sindikati sodelujejo z delavskimi sveti in upravami — | vendar le tako dolgo, dokler delajo v korist skupnosti in posameznika. Sindikati pa se morajo boriti proti vsaki zlorabi, ki škoduje skupnosti in posameznemu članu kolektiva. Sindikalne podružnice bodo lahko svoje naloge zadovoljivo opravljale le tamkaj, kjer niso člani organov delavskega upravljanja in uprav obenem tudi sindikalni funkcionarji. Kako naj sindikalni funkcionar opozarja na napake, če pa kot član delavskega sveta ali vodilni uslužbenec uprave sam greši? Praksa je pokazala, da sindikati imajo še mnogo dela in velike naloge. Delavce je treba seznanjati z raznimi predpisi, da na seji delavskega sveta ne bodo le prikimavali, čeprav ne bodo razumeli, kaj je prav in kaj ne. Seznanjati jih je treba tudi z njihovimi pravicami kot člane delovnega kolektiva in člane sindikata. Le razgledani delavci bodo lahko pravilno odločali. Razpravljali so tudi o nezanimanju sindikatov za social zavarovanje, o higiensko-zdravstveni zaščiti in kako bi morali sindikati skrbeti tudi za začasno nezaposlene. Ob zaključku so razpravljali o družbenem planu, ki ga je glavnih potezah pojasnil ljudski poslanec zbora proizvajalce tov. Mejak. Podobne sestanke ho OSS sklical večkrat. Na njih boa razpravljali o posameznih vprašanjih, ki jih morajo reševati sindikati. Nehru odklonil pomoč ZDA Predsednik indijske vlade Nehru je odklonil vojaško pomoč ZDA, ki mu jo je ponudil predsednik Eisenhover Sobočanci, za lepši izgled našega mesta gre ... ! Sobota se uvršča med redka mesta v Slovenji, ki so se razvila in si pridobila naslov mesta šele v zadnjih dvajsetih letih. Starejši ljudje še pomnijo Soboto kot dolgo vas, z blatnimi kolniki, po katerih se je iz hlevov izcejala gnojnica. Vse do prve svetovne vojne je bila glavno mesto Prekmurja Lendava s svojo tisočletno zgodovino. Močno gospodarsko za- ledje in pa iniciativa soboških magnatov in trgovcev, vse to je pospešilo razvoj mesta. Po zadnji vojni postaja Sobota kulturno in gospodarsko središče Prekmurja. Pred nedavnim je obiskal Soboto neki starejši prekmurski rojak, ki že nad 30 let živi v Ameriki. Začuden si je ogledoval mestne ulice. Sobota mu je po tridesetih letih postala tuja. Ne zamerite meščani Tujec, ki ga slučajno zanese pot v Soboto, bo nehote opazil bujno zelenje, ki obdaja mesto. Mogočni drevored proti Rakičanu, zeleni nasadi v središču mesta, mestni park, fazanerija, prijazne cvetlične gredice na Trgu zmage, vse to kaže, da meščani ljubijo zelenje. Sicer pa, kdo ni v poletnih dneh, ko je zrak nasičen s prahom in vročino, željan blagodejne sence? Ljudski odbor mestne občine se zadnje čase trudi za lepši izgled mesta. Vendar človek opazi marsikaj, kar ne dela časti meščanom, pa tudi deželanom, ki prihajajo v mesto. Prvo, kar človeka zbode, so vsepovsod raztreseni odpadki in to kljub ličnim košaricam, ki prazne samevajo po oglih. Ljudje teptajo gredice, prislanjajo ob zelene nasade kolesa, spomladi, ko cveti okrasno grmičevje v parku, lomijo cvetje in podobno. Včasih se ljudje niti ne zavedajo, da povzročajo škodo. Primer. Ugledni meščan se sprehaja s sinčkom ob drevoredu. Sinček si zaželi šibo in očka mu ustreže željo. In tako naprej. To so sicer drobne in navidez brezpomembne stvari, ki pa nam vsem, ki živimo v mestu, škodujejo, jemljejo ugled. Okusno urejene izložbe vabijo ... Sobota je mesto vidnih kontrastov. Poleg moderne mestne četrti (Trg zmage) naletiš na nizko, s slamo krito bajto. Greš po pločniku in naenkrat se znajdeš v luži (sedaj so se ceste že posušile), nekje te preseneti curek vode, ki si uporno utira pot skozi razbite žlebove. Dokaj krivde zato nosijo hišni lastniki, ki zanemarjajo urejevanje zgradb, mečejo odpadke v kanale in podobno. Potem nenačrtna namestitev lokalov. Titova ulica predstavlja središče mesta, po kateri pride vsak tujec v mesto. Izgled ulice vidno kvari obcestna hiša, v kateri ima mestno mizarstvo svoje delavnice. Deloma zaprta in vedno zaprašena okna so kričeče nasprotje čez cesto stoječe, skoraj vedno odprte slaščičarne. Res je, da je pomanjkanje lokalov resen problem mesta, vendar bi mestno podjetje morda le kje iztaknilo primernejše prostore za svojo mizarsko delavnico. Napisi so nekaj posebnega v Soboti. Poleg pravopisnih napak, vse mogoče oblike in velikosti, iz česar razbereš vse drugo, le okusa ne. Izložbe so ogledalo vsake trgovine. V tem pogledu zaslužijo soboški trgovci pohvalo. Odkar imajo svojega stalnega aranžerja, izložbam ni kaj reči. Meščani se kar radi ustavljajo ob njih. No, tu in tam se tudi najdejo izložbe, ki ne delajo časti lastnikom. Prah, ki se je tekom mesecev nabral po razstavljenih predmetih, pove marsikaj. Tudi plakatom bi lahko marsikaj očitali. Odkar je plakatiranje prevzel MLO, se stanje sicer popravlja, vendar se še vedno najdejo plakati, ki kvarijo izgled mesta. Če je volja, se da marsikaj narediti... Te vrstice sem napisal zato, da bi se meščani resno zavzeli, kako te pomanjkljivosti letos odpraviti. Enkrat je treba začeti. In če začnemo, bo naše delo največ koristilo, če bomo začeli z združenimi močmi. Predlagam, da se množično vključimo v Olepševalno društvo. Res je da društvo vse do letos ni doseglo vidnejših uspehov, kar pa je končno krivda nas vseh. Za zdaj obstaja v Soboti iniciativni odbor, ki se redno sestaja ter st je že v grobem zadal plan dela. Društvo bo poleti ob nedeljah organiziralo koncerte na prostem člani društva bodo imeli nadzor nad olepšavo mesta, uredil se bo kiosk na Glavnem trgu itd. Skratka, ljudje so voljni delati. Vabimo vse meščane, ki se zanimajo za lepši izgled mesta, da se vpisujejo v Olepševalno društvo, ki ima za zdaj svoje prostore v uredništvu podružnice »Večera« v Soboti. Slavko T. Letošnja zima je bila dolga in huda. Zadnja odjuga pa je le le opravila z njo v nekaj dneh. Zamrzle reke in potoki so čez noč narasli, grmade ledu so ogrožale mostove, slabši in starejši niso vzdržali . Kmalu bi odnesla tudi lendavski most pri soboškem ko- pališču. Na sliki: ledena nevarnost pred mostom. Murska Sobota, 12. marca 1954 OBMURSKl TEDNIK Stran 3 P o Prekmurju in Prlekiji Prav bo, če o tem še kdo spregovori (Nadaljevalje z 2. strani) Slabe družinske razmere, pijančevanje staršev, nesloga v družini, nemoralno življenje, ki ga otroci vidijo ter prepuščanje otrok cesti, pa tudi slaba družba. v katero zaide mlad človek, so najpogostejši vzroki moralnih padcev mladine. Tudi po zadnji vojni se še vedno ponavlja stara nesreča Prekmurja, sezonstvo. Vsaka pomlad odvede iz Prekmurja več tisoč ljudi, med temi večje število nedoraslih deklet. Leto je dolgo, med poštenjaki so tudi nečastneži, ki vidijo v mladih dekletih le vabljivo naslado. In tako se tako mlado dekle seznani z življenjem na najbolj umazan način. Posledice so žalostne; strah pred starši, grenka razočaranja, nezakonski otroci itd. Tako se začne — in nadaljuje. V takih in podobnih drobnih a tembolj kričečih primerih, ki jih opažamo v dnevnem življenju, je treba iskati tudi osnovne vzroke za porast mladinskega kriminala. O vseh teh problemih malo razglabljamo. Te ugotovitve so spremljale tudi zadnje posvetovanje Sveta za notranje zadeve pri OLO M. Sobota in letno konferenco LMS. Vzgoja mladine je stvar celotne družbe in ne le posameznikov, ki se bavi jo s tem po poklicni dolžnosti. Zave. dajmo se tega in storimo vedno, kar nam nalaga dolžnost. Prav bo, če o tem še kdo spregovori. VD Kmalu bo koncert pevskega zbora IZUD ,,Ivan Cankar“ Pevski zbor IZUD »Ivan Cankar« v Beltincih pripravlja svoj prvi samostojni pevski koncert na nedeljo, 21. marca. Pevski zbor, ki je bil ustanovljen pred tremi meseci, šteje blizu 50 članov, med njimi je največ mladine. Za prvi samostojen nastop zbora vlada v Beltincih in okolici precejšnje zanimanje. Melinci Tudi tu je bila po daljšem času kulturna prireditev. Prostovoljno gasilsko društvo v Melincih je v nedeljo uprizorilo Nušičevo komedijo »Pokojnik«. Igra je privabila kar lepo število gledalcev. To je bilo veselo! v Beltincih na pustni torek na pisani in vedri prireditvi v izvedbi dramatske skupine domačega izobraževalno-umetniškega društva. Prireditev si je ogledalo okrog 300 ljudi, po sporedu pa je bila pustna maškarada. Člani IZUD pa sc upravičeno sprašujejo, kdo je dovolil med zabavo odnašati stole iz dvorane v gostilno Rituper, saj je društvo plačalo zadrugi v Beltincih odškodnino tako za dvorano in stole. V Apaški kotlini je gorelo Pred kratkim je izbruhnil požar na domačiji srednjega kmeta Matija Puharja v apaški občini. Upepelil je gospodarsko poslopje dve kravl, dve večji svinji, perutnino, kmetijsko orodje in vso zalogo krme. Požar je nastal po krivdi gospodarja, ki je bil zelo nepreviden; v zimskem času je namreč postavil v hlev štedilnik in speljal cev skozi leseno steno. Ko je zvečer v peči močno zakuril, je od vročine jela tleti lesena stena, tako da je do jutra ogenj dobil prosto pot in zajel vso gospodarsko poslopje. Ker so bili sosedje že v posteljah, so ogenj prepozno opazili; zato ni bilo moč rešiti iz hleva mukajočih krav. Puhar je utrpel občutno škodo, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. -jh Beseda za zdravstveni dom v Ljutomeru Kolikor se spominjam, smo se lani in že prejšnje leto v Ljutomeru živahno razgovarjali o gradnji zdravstvenega doma, ki je tako mestu kakor njegovemu zaledju zares nujno potreben. Na zborih volivcev smo celo že govorili o poslopju, v katerem bi našli zdravstveno pomoč vsi tisti ljudje, ki morajo sedaj — čeprav gre morda samo za manjše okvare kosti ali rane — v bližnje bolnice, ki so često polno zasedene s težjimi bolniki. A vendar morajo tjakaj, ker v Ljutomeru ni take ustanove, ki bi jim sicer le malo zrahljano zdravje znova spravila v normalni tir. Zato je na dlani: zdravstveni dom v Ljutomeru bi razbremenil bližnje bolnice, hkrati pa prihranil kmečkim ljudem mnogo sredstev, ki so jih sedaj morali izdajati za potovanja v Ptuj, Maribor, Soboto... V. zdravstvenem domu pa naj bi dobilo mesto tudi javno kopališče, saj v Ljutomeru ni prostora, kjer bi se človek pošteno okopal. Lani smo brali, da so že v izdelavi načrti za ljutomerski zdravstveni dom. V zadnjem času pa je vse nekam zaspalo. Brez vsakih ugibanj o tem, kdaj in kje bodo gradili, bo najbrž res, da so pobudniki te gradnje v svojem prizadevanju šli premalo v širino; rečem lahko, da sem se o tej zadevi razgovarjal z mnogimi kmečkimi ljudmi iz okolice, a skoraj vsakdo mi je dejal, da bi gotovo prispeval kaj za zdravstveni dom. V teh razgovorih sem prišel do prepričanja, da bi se nabiralna akcija med ljudmi bržčas obnesla; eni bi morda prispevali v denarju, drugi v materialu, tretji v delovni sili... skratka, graditeljem bi bile dane večje možnosti, da postavijo v Ljutomeru tako zdravstveno ustanovo, ki bo zadostila potrebam mesta in okolice — ne samo v zdravstvenem, marveč tudi v higienskem pogledu. Morda bi o tem vprašanju kazalo razpisati anketo med volivci? -jz „Svetli plamen“ druga letošnja dramska uprizoritev KUD ,,Štefan Kovač“ v M. Soboti, bo v soboto, 20. marca zvečer Dramska sekcija KUD »Štefan Kovač« bo uprizorila v soboto, 20. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 21. marca ob 15 in 20. uri Somersetovo dramo »Sveti plamen«. Predstave bodo v Domu TD Partizan v Soboti Avtor, ki je znan dramatik in pisec scenarijev, obravnava v drami tragiko zakonskega življenja. Sprva srečni zakon uniči tragična nezgoda moža-pilota. Možev brat. ki se vrne iz Afrike, vzbudi v mladi ženi novo lju- bezen, ki jo njen mož nehote sam pospešuje. Mlado ljubezen opazi in odobrava tudi moževa mati. Nenadna in zagonetna smrt vzbudi v bolniški sestri, ki je moža v težki bolezni negovala, sum da ni umrl naravne smrti. Iz ljubosumnosti — v času bolezni ga je namreč tudi ona vzljubila — obdolži ženo premišljenega umora. Kako je pisatelj ta težak zaplet razvozljal, boste lahko videli na odru Zato pridite in si oglejte predstavo! Rezervni oficirji v Lendavi na dobri poti Pred kratkim so se v Lendavi zbrali rezervni oficirji in na svojem občnem zboru ugotovili, da so lani na obmejnem področju dobro opravljali svoje poslanstvo. Ob sicer nekoliko slabi udeležbi so imeli več predavanj in praktičnih vaj. Večina članov, katerih je 47, dela na odgovornih položajih, prav tako pa so aktivni tudi v raznih organizacijah in društvih. Letos bodo bolj sodelovali' s središči predvojaške vzgoje, kar so lani nekoliko zanemarjali. Na predavanja, kolikor bodo laže razumljiva, bodo povabili tudi prebivalstvo, zlasti pa podoficirje. Odločili so se tudi, da bo vsaka zadnja nedelja v mesecu njihova, zato bodo poskusili doseči, da druge organizacije ob teh dnevih ne bodo imele svojih sestankov. -C- MARTJANCI Konec februarja je pri nas končala kmetijska nadaljevalna šola. Pouk je obiskovalo 26 slušateljev, ki so pokazali polno mero razumevanja in dobre volje; v semestralnih počitnicah so celo zahtevali vsakodnevni pouk. Pridobili so si dokaj teoretičnega znanja, ki ga bodo poleti dopolnili s tem, da bodo priredili poučne ekskurzije na vzorna gospodarstva. Ob zaključku pouka so v družbi s predavatelji in oblastnimi predstavniki pokramljali o svojih doživetjih v šoli. Skoda le, da niso bili prisotni tudi starejši kmetovalci, ki bi se morali bolj zanimati za uspehe in težave svojega naraščaja. B. V. Drobne beležke Iz M. Sobote 21. FEBRUARJA so se pomerili odbojkaši soboške gimnazije s kombinirano ekipo Branika iz Maribora. Srečanje je bilo v telovadnici soboške gimnazije. Zmagali so gostje z rezultatom 3:0. PET DNI PO TEM je bil letni zbor šahovskega društva »Sobota«. Udeležilo se ga je skromno število šahistov, kljub temu, da se je v zadnjem času šahovsko življenje v mestu precej razgibalo. Po dokaj neuspešnem letu ni bil ravno najboljši tudi letni zbor društva. V FEBRUARJU je bilo tudi nekaj srečanj med mladimi soboškimi šahisti Tako so v brzoturnirju med dijaki gimnazije in ESŠ zmagali prvi z rezultatom Okrog 3000 gledalcev je obiskalo uprizoritve „Hmeljske princese“ v Murski Soboti Številka, ki ni pretirana. O uprizoritvi »Hmeljske princese«, operete Radovana Gobca, so Sobočani govorili že vse zimske mesece. »Planinski roži«, ki je doživela lep uspeh na soboškem odru pred dvemi leti, se je pridružila s še večjim uspehom »Hmeljska princesa« in — to lahko rečemo — na mah osvojila srca Sobočanov. Prva uprizoritev prejšnji torek, in osma, zadnja, v nedeljo, vse so bile deležne polnega obiska in odobravanja. Prijetno razvedrilo dveh ur bo ostalo gotovo v lepem spominu vsem obiskovalcem. Morda se bo našel kdo, ki bo napisal podrobnejšo kritiko, podal temeljito oceno dela in še bolj izvajanja operete na Soboškem odru. Tudi prav bo. Nedvomno pa velja ugotovitev, da si ljudje želijo vedrih stvari in smatram, da je KUD »Stefan Kovač« storil prav, ko sta se dramska in glasbena sekcija odločili za opereto. Glavne vloge so podajati Že znani soboški igralci in pevci, Biba Penhoferjeva, Marija Močanova, Edo Perhavec, Tone Novak, Jože Zrim. Vili Gerlec, Jože Hujs, Meta Nadai; z uspehom so sodelovali člani mešanega zbora, orkester in plesna skupina. Dirigiral je prof. Danijel Grum, zbor Je pripravil prof. Vlado Možan, a režijo Jože Zrim. -K. 46:18, tov. Beloglavec pa je odigral dve simultanki tudi z dijaki gimnazije in ESŠ. V prvi je zmagal z 12:6 in v drugi 14:2. PREJŠNJI ČETRTEK je bilo v okviru Mladinske univerze predavanje tov. Miroslava Štubla o napredni mladini predvojnega Prekmurja. Zanimivega predavanja se je sicer udeležilo manjše število mladincev in mladink, ki pa so bili s predavanjem zadovoljni. Podobnih predavanj bo še več VČERAJ so se sestali k letnemu zboru tudi člani Društva ekonomistov, zadnjo nedeljo pa je bilo tudi posvetovanje sindikalnih voditeljev. Daljše poročilo o tem prinašamo v posebnem članku. Proslava 8. marca v Beltincih Na predvečer 8. marca — mednarodnega praznika žena — Je bila tudi v Beltincih svečana akademija s pestrim sporedom. Proslave se je udeležilo lepo število ljudi. Beltinške žene so še vedno delavne, žal pa se jim zadnji čas posveča vse premalo skrbi in pomoči s strani ostalih množičnih organizacij. Radgonski gasilci: letos si bomo postavili svoj dom Prostovoljno gasilsko društvo v Gornji Radgoni ima za sabo večletno tradicijo; njegova delavnost sega daleč v dobo bivše Avstro-Ogrske monarhije. Vendar pa je največji vzpon doseglo v razdobju po osvoboditvi. Na zadnjem občnem zboru so radgonski gasilci ugotovili, da so lani očuvali ljudsko premoženje, čigar vrednost cenijo nad 3 milijone din. Društvo šteje 53 članov. V njem je našla svoje mesto tudi mladina, saj sta skupini mladink in pionirjev na lanskih področnih vajah osvojili vse dosegljive tekmovalne točke. Po- grešajo pa člane v starosti od 25 do 40 let, ljudi, ki bi lahko društvu mnogo pomagali. Letos si bodo radgonski gasilci postavili v središču mesta svoj dom. Prostor in nekaj materiala že imajo. Dom bo predvidoma stal 800.000 din. Društvo bo dajalo strokovno pomoč sosednjim gasilskim enotam, ki so bile pred kratkim ustanovljene. Večjo pozornost pa bodo tudi posvečali izobraževalnemu in vzgojnemu delu med člani. V načrtu imajo več predavanj. -jh Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota bo imelo svoj redni občni zbor v sredo, dne 17. marca ob 19. uri v dvorani stare osnovne šole na Titovi cesti štev. 23. Vabimo vse aktivne, rezervne in podporne člane, da se zbora polnoštevilno udeleže. Posebej vabljeni prijatelji društva, zastopniki organizacij in ustanov ter prebivalci Sobote! Upravni odbor Okrajna gasilska zveza v Soboti sporoča: Vabimo vsa ona društva, ki so že imela letne skupščine, da nam takoj pošljejo prepise zapisnikov v dveh izvodih. Prejete žepne koledarčke čimprej obračunajte, ker smo jih morali plačati takoj ob prejemu. Na zalogi imamo še nekaj kolobarjev tlačnih cevi »C«, ki Jih prodajamo po znižani ceni 455 din za meter. Društvom priporočamo, da Jih čimprej kupijo pri nas. Nemudoma je treba poravnati članarino za leto 1954. Tako sl prihranite delo in stroške za opomine. Nekatera društva kljub večkratnim opominom še vedno niso poravnala loterijskih srečk iz leta 1952. Ker moramo obračun zaključiti, zadnjič opominjamo prizadeta društva, da poravnajo svoje dolgove. Koncem marca se bo pričel podčastniški tečaj za članice-gasilke. Vabimo društva, da čimprej prijavijo svoje tečajnice, da jih bomo lahko ob pravem času obvestili. Naša delavnica spet sprejema v popravilo ročne in motorne brizgalne. Društva naj čimprej prijavijo svoja naročila zaradi določitve vrstnega reda. Stroške popravil krijemo s sredstvi iz sklada za popravila pri GZ LRS. Po ceni 6000 din bomo dobili nekaj novih uniform. Vabimo društva, da čimprej pošljejo svoja naročila. Iz pisarne OGZ Sobota „Scapinove zvijače“ v uprizoritvi dramatske skupine z Razkrižja Igralska družina na Razkrižju je pred kratkim uprizorila Molierovo komedijo »Scapinove zvijače« in z njo gostovala tudi na sosednjih odrih Navkljub raznim težkočam — pomanjkanje primernih kostumov in priprav za scenarij — Je uprizoritev dosegla svoj namen. Igralci so dobro obvladali besedilo, zato so se dogodki na odru odvijali v primernem tempu. Največ je doprinesel k skupnemu uspehu nosilec glavne vloge tov. Flala, ki se je izkazal kot dober gledališki talent. Pa tudi ostali igralci so se potrudili in dosegli pri občinstvu zasluženo priznanje. S. S. Zmaga in poraz soboških odbojkarjev Pred 14 dnevi so gostovali soboški odbojkarji v Ljutomeru, kjer so nastopili proti tamkajšnji skupini »Partizana«. Po lepi in zanimivi igri so zmagali Sobočani z rezultatom 3:0. Preteklo nedeljo je gostovala V Soboti skupina ligaškega moštva »Branik« iz Maribora. V njej so bili štirje člani prvega moštva. Igra je navdušila sicer maloštevilne gledalce, ki so bili priče zelo napeti in razburljivi tekmi. V ekipi »Branika« je bilo opaziti dobre tolkače in. vigranost. Pri domačinih se je najbolj izkazal ing. Skledar. Tekma se je končala s 3:0 (15:13, 15:5, 16:14) za »Branik«. Rezultat, ki ga je moštvo Sobote doseglo proti Braniku, je zelo razveseljiv in nam vliva upanje, da se bodo naši odbojkarji še večkrat postavili z uspehi v tej lepi športni panogi. Vinko Bavčar RAZGLAS! OLO — tajništvo za gospodarstvo M. Sobota obvešča vse Lastnike sadnih dreves, da so dolžni po Uredbi o zatiranju sadnih škodljivecv in bolezni (Uradni list LRS, št. 11, leto 1950) očistiti, obrezati in poškropiti vsa svoja sadna drevesa najpozneje do konca marca tega leta. Škropljenje opravi Kmetijska zadruga proti plačilu stroškov. Lastniki nasadov, pri katerih se bo po tem roku ugotovilo, da niso po svoji krivdi opravili omenjenih del, bode v smislu citirane Uredbe kaznovani z denarno kaznijo do 19.000 din. OLO, tajništvo za gospodarstvo Murska Sobota Poziv upnikom in dolžnikom! KDZ Križevci v likvidaciji poziva vse upnike in dolžnike, da v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje dolgove do zadruge. Javna licitacija Občinski ljudski odbor Šalovci v Prekmurju preda na javni licitaciji naslednji inventar: gostilniške mize, klopi, razno, kuhinjsko posodo in gostilniški biljard v uporabnem stanju. Začetek licitacije v nedeljo, dne 14. marca, ob 14. uri v ObLO v Šalovcih. Vinogradniki, pozor! Okrajno kmetijsko gospodarstvo Lendava nudi prvorazredne cepljenke laškega rizlinga In drugih sort po zmerni ceni. Ker je zaloge omejena, pohitite a naročili! Okrajno kmetijsko gospodarstvo, Lendava Vremenska napoved za čas od 12. do 19. marca Izboljšanja, oziroma večje razjasnitve okrog 12 in okrog 16. marca. V ostalem spremenljivo s pogostimi kratkotrajnimi padavinami Večjih padavin v vzhodni Sloveniji ni pričakovati. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 14. marca — Matilda Ponedeljek, 19. marca — Klemen Torek, 16. marca — Veltslav Sreda, 17. marca — Janez četrtek, 18. marca — Edvard Petek, 19. marca — Jožef Sobota, 20. marca — Igor SONCE vzide 15. marca ob 6.20 in zaide ob 18,40; dan je dolg 11 ur in 43 minut. GIBANJE LUNE — ščip 19. marea ob 13.52. Spominski dnevi 14. marca 1883 — Umrl v Londonu ustanovitelj znanstvenega socializma Karl Marx, ki je leta 1848 izdal s s svojim sodelavcem Fridrichom Engelsom Komunistični manifest. Marx je pokopan na londonskem pokopališču High Gate. 15. marca 1942 — Pričetek tretje sovražne ofenzive proti enotam NOV in POJ. 1943 — Napad S. verno primorskega odreda na Drežnico pri Bovca, padla vsa posadka. 17. marca 1944 — Zasavski partizani so napadli premogokop v Zagorju, na Lokah in v Kisovcu ter občutno poškodovali rudniške naprave. 18. marca Dan mednarodne pomoči in ljudske solidarnosti. — 1414 Zadnje ustoličenje na Gosposvetskem polju po staroslovenskem obredu. — 1719 trst in Reka sta postali svobodni pristanišči. — 1904 Rojen v Sežani na Krasu Srečko Kosovel. 19. marca 1901. Ustanovljena Beo- grajsko delavsko društvo, prva politična organizacija delavskega razreda v Srbiji. — 1915. Začetek sovražne ofenzive M Primorskem. 20. marca 1942. Ustanovljene v Sloveniji grupe odredov. Partizanski boji na Mokrecu. — 1954. Narodnoosvobodilna mornarica Je z otoka Visa napadla nemško postojanko na otoku Hvaru in jo premagala. KINO M. Sobota: Od 12. do 15. marca angleški film »Pet prstov«, od 16. do 18. marca švedski film »Gospodična Julija«. Radgona: 13. in 14. marca italijanski film »Vrag vzemi slavo«, 17. marca ameriški film »Rapsodija otožnosti«. Čepinci: Angleški film »Najsrečnejši dnevi vašega življenja«, 21. marca avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«. Grad: 14. marca francoski film »Divji deček«, 21. marca ameriška barvna risanka »Bamby«. Mali oglasi VAJENCA sprejmem v uk. — Cigüt Franc, vozni in podkovni kovač, Martjanci. 1000 TRSOV s koreninami kupim; od tega 600 belega Gerlinčarja, 300 Jurke in 100 Kletona. Cenj. ponudbe je poslati na ime: Aleksander Šarkanj, Gornji Petrovci. HIŠA s pritiklinami je naprodaj. Vprašati v Ljutomeru, Stari trg štev. 3. MOŠKO DVOKOLO, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati: Drago Ludvik, ključavničar, Ljutomer. V NAJEM DAM sadonosno posestvo v velikosti 7 ha pri Mali Nedelji. Poizvedbe pri: Vogrinec Martin, Mala Nedelja. Ribiči, pozor! Ribiško društvo Ljutomer obvešča vse ribiče okolišev Ljutomer, Murska Sobota. Radgona in Lendava, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 21. marca 1954 začetkom ob 9. uri zjutraj v prostorih kino dvorane v Ljutomeru. Opozarjamo članstvo, da so stare ribolovnice zapadle in da je zabranjen vsak ribolov In za vse vrste rib zaradi lovopusta do izdaje novih ribolovnic na leto 1954. Odbor Sadjarji, preberite! Sadno drevje za spomladansko sajenje izdajamo. Naročniki, pridite takoj! Na zalogi je še srednje- in visokodebelno drevje: Kanadka, Boskop, Grafenštajnc, Damasonka in druge. Kvaliteta prvovrstna! Cene znatno znižane, komad 59 din. Kmetijsko gospodarstvo Podgradje, Ljutomer Ob vsaki priložnosti in za vsakogar je KNJIGA - najprimernejše darilo Zato, kadar izbirate darilo, stopite v knjigarne podjetja V MURSKI SOBOTI IN LENDAVI kjer dobite vedno vse knjižne novitete. V obeh poslovalnicah pa vam nudimo tudi vse šolske in pisarniške potrebščine. OBMURSKl TEDNIK Murska Sobota, 12. marca 1954 Skriti zakladi zemeljskih globin prihajajo na površje Podjetje „Nafta“ v Lendavi bo letos investiralo 695,700.000 din Leta 1951 so začeli na naftnih poljih pri Lendavi graditi degazolinažo. kompresorsko postajo in kaptažo, ki bodo služile za zbiranje nafte in zemeljskega plina, za čiščenje plina ter za polnjenje plina v jeklenke. V prvih dveh letih so v gradnjo investirali 1 milijardo 200 milijonov din, lansko leto Pa 470 milijonov din. Ti objekti delno že obratujejo, ob popolni dograditvi pa se bo njihova zmogljivost povečala večkratno. Od zaprošenega kredita 695 milijonov 700.000 din bodo letos investirali v te naprave 476 milijonov din. Pri gradnji so imeli v lanskem letu velike težave zaradi nerednih dobav strojev in druglih naprav iz inozemstva. Kompresorska postaja obratuje z 20 italijanskimi kompresorji majhne zmogljivosti. Letos bodo dobili še 3 kompresorje iz Nemčije, ki bodo zmogljivost kompresorske postaje povečali za 200 odstotkov. Na novi degazolinaži montirajo italijanske kompresorje, pričakujejo jih pa tudi iz Amerike. En ameriški kompresor bo imel zmogljivost za 6 italijanskih. Precej opreme za novo degazolinažo pa so izdelale tudi naše tovarne. Zbirna postaja nafte in plina pa v glavnem že dela. Z letošnjimi investicijami bodo te 3 objekte v glavnem dogradili. Za popolno ureditev vseh naprav bodo porabili 2 milijardi 200 milijonov din. Nafto dobivajo s pomočjo zemeljskega plina Velike naprave, ki zahtevajo ogromne investicije, bodo podjetju mnogo koristile. Zajele bodo ves plin, ki je prejšnja leta uhajal v zrak. Samo v letu 1951 je šlo iz vrtin, kjer so iskali nafto, našli pa le plin, 73 milijonov kub. metrov plina v zrak. Takrat so že imeli močne vire plina, uporaba pa je bila malenkostna. Letos bodo za- čeli dobivati plin še iz dveh novih vrtin pri Dolini. Plin se koristno uporablja v razne namene. Količino iz zemlje dobljene nafte bodo s plinom povečali dvakratno. Pri naravnem izviru nafte se lahko izkoristi le 15 odst. zaloge v zemlji, ker takrat, ko nafta odteka, pritisk v naftnem sloju pojema. Zato v izvire nafte vti- skavajo zemeljski plin. Plin sili na površje zemlje, pri tem pa se pomeša z nafto, ki jo prinaša s seboj. S plinom vzdržujejo pritisk v naftnem sloju, obenem pa z njim dvigajo nafto. Na tak način dobivajo iz zemlje 40—50 odst. zaloge nafte. Zemeljski plin je dobra industrijska surovina in kurivo V preteklih letih so rabili le manjše količine plina za polnjenje jeklenk, v katerih so ga odpošiljali industrijskim podjetjem. Nova kompresorska postaja bo to omogočila v mnogo večji meri. Zemeljski plin je sicer dobro gorivo, še bolj pa se ga izplača predelovati v druge proizvode. Zemeljski plin je sestavina raznih plinov. V degazolinaži bodo te pline ločili vsakega zase, ker le take lahko uporablja industrija. Za kurjavo v gospodinjstvih, gretje prostorov, parnih kotlov in v druge podobne namene sta najbolj primerna propan in butan. Ostali plini pa se dajo koristneje uporabiti v druge namene. Gazolin je dober dodatek bencinu za letalske motorje. Metan, katerega je največ — okrog 90 odstotkov — nekaj uporablja podjetje za vriskanje v naftne izvore, prodaja Pa ga tudi kot surovino z nadaljnjo predelavo kemični industriji. Metan je dragocena surovina za kemično industrijo, zato ga je škoda uporabljati za kurjavo. V ta namen pa bi bilo potrebno zgraditi posebno tovarno za predelavo metana. Načrtov za tako tovarno za zdaj še ni, ker mnogo stane. Plina metana pa bi v Lendavi imeli dovolj za obratovanje velike tovarne že v letu 1956. Če industrija ne bo rabila toliko metana, bodo morali speljati cevovod do kakega večjega industrijskega centra ali mesta. Metan bi lahko prevzemala mestna plinarna in ga nudila za široko potrošnjo, saj ima dvakrat tako veliko vrednost kot plin iz premoga. Obenem pa bi prištedili mnogo premoga, ki se sedaj porabi za pridobivanje plina. OD TEDNA DO TEDNA Peko Dapčevič se je vrnil v domovino Pretekle dni se je mudil v Etiopiji in Eritreji (Abesiniji) posebni odposlanec tov. Tita, šef generalštaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič, ki je izročil cesarju Halle Selasiju in najvidnejšim voditeljem te dežele visoka jugoslovanska odlikovanja. Peko Dapčevič je bil v tej deželi prijateljsko sprejet in počaščen. Cesar Haile Selasi mu je ob slovesu izročil lepo darilo in sprejel povabilo tov. Tita, da bi letos obiskal Jugoslavijo. Visoki jugoslovanski gost se je med potom ustavil tudi v prijateljski Grčiji, kjer si je ogledal važnejše kulturne spomenike in bil gost najvidnejših vojaških voditeljev. Državni udar v Siriji V Siriji so strmoglavili predsednika republike Adiba Šišaklija. Ustanovili so »revolucionarni vojaški komite« s poveljnikom mesta Alepa polkovnikom Mustafom Handunom na čelu. Gibanje je imenovalo Hašima Bej Atasija za novega predsednika republike. El Atasi je bil poprej že enkrat na tem položaju. Strmoglavljeni Sišakli je potem, ko je uvidel, da so ga zapustili domala vsi sodelavci, zapustil deželo. Iredentisti ne bodo manifestirali? »Odbor za obrambo italijanstva Trsta in Istre« se je odpovedal »sleherni manifestaciji« v zvezi z 20 marcem, ko v Italiji slavijo obletnico tristranske deklaracije. S tem se hočejo izogniti vsaki odgovornosti za nerede, ki bi morebiti nastali, čeprav je dobro znano, da je ravno ta odbor v preteklosti povzročil več neredov Ustanovljeno je stalno tajništvo ankarskega sporazuma Na pobudo Jugoslavije je bil pred kratkim v Beogradu ustanovljen poseben organ — tajništvo ankarskega sporazuma, katerega naloga bo, da razvija in še bolj utrjuje sodelovanje med našo državo, Grčijo in Turčijo. Odbor stalnega tajništva, v katerem so zastopniki prizadetih držav, bo zasedal v Beogradu pod predsedstvom Jugoslovana, veleposlanika Ljube Radovanoviča in sicer do prihodnjega sestanka zunanjih ministrov treh držav OZN in položaj Slovencev v Italiji Generalni tajnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji Viljem Nanut je izjavil da je OZN obvestila Demokratično fronto Slovencev da bo odbor za manjšinska vprašanja OZN proučeval na svojem prvem prihodnjem zasedanju spomenico Demokratične fronta o položaju Slovencev v Italiji. Velike investicije — veliki dohodki Že iz opisanega vidimo, kakšnega pomena so velike naprave, ki jih gradi Nafta. Kaj pa takrat, ko bo nafte in plina zmanjkalo? Investitorji računajo tudi s tem. Gradijo jil le takrat, če se vložen denar lahko odplača iz dohodkov v kratkem času, na vsak način pa prej, kot se izčrpajo zaloge v zemlji Zaloge plina v zemlji so prav tako omejene kot zaloge nafte, plin na naftnem polju pri Lendavi pa mora trajati najmanj tako dolgo kot nafta, če hoče- jo z njim dobivati nafto iz zemlje. Upoštevajoč vse to so ugotovili, da bo lendavsko naftno polje povrnilo vse investicije v vrtanje in za druge naprave. Nova raziskovanja pri Filovcih, Radencih in Kogu pa bodo lahko odkrila nova nahajališča nafte in plina. Vsaj pri Kogu, kjer raziskujejo že nekaj let, so odkrili prve sledove plina in nafte. To bo omogočilo nadaljnje obratovanje podjetju v Lendavi in uporabo naprav, ki jih sedaj gradijo, še v naprej. V radenski občini pet tečajevPLZ Te dni so v radenski občini zaključili pet tečajev za člane hišne protiletalske zaščite. Tečaji so bili na Janževem vrhu, Kapeli, Murščaku, v Hrastju-Moti in Radencih. Tečaje so vodili sposobni in preizkušeni predavatelji, zato tudi uspehi niso izostali. Obiskovalo jih je 180 prebivalcev v starosti od 16 do 55 let. Povprečna udeležba na predavanjih je bila 80 odst. Najboljši obisk so zabeležili v Murščaku. Večina tečajnikov je z uspehom prestala preizkušnjo pred ocenjevalno komisijo. V Radencih so vsi do zadnjega opravili izpit z odličnim uspehom. Njihovo prizadevanje je res pohvale vredno, zlasti še zaradi tega, ker so bili med tečajniki večinoma starejši ljudje. Drugo mesto je pripadlo Hrastju-Moti. V radenski občini je do sedaj Šlo skozi tečaje PLZ nad polovico prebivalcev. Ostali pa pridejo na vrsto prihodnje leto. -Ki IZPREMEMBE A: »Ali se že dolgo poznate s to plavolasko?« B: »Tri mesece.« A: »Ona pa pravi, da se poznata že eno leto.« B: »Da, toda takrat je bila še črnolaska.« PRI FOTOGRAFU Fotograf »Ali boste dali svoje otroke povečati?« —: »Ne, bodo že sami zrasli.« Spor Eisenhover - Mc Carthy Ameriški senator Mc Carthy kot predsednik senatnega odbora za raziskovanje protiameriške dejavnosti še vedno uprizarja lov na »čarovnice«. Pred njegovim delovanjem, ki je usmerjeno v to, da bi zadušil vsako napredno mišljenje in delo v Ameriki in ga proglasil za »komunistično nevarnost«, niso izvzeti niti visoki državni uradi, kakor sta to ministrstvi za narodno obrambo in zunanje zadeve. Njegovo »poslanstvo« je že zavzelo takšen obseg, da je moral celo posredovati sam predsednik ZDA Eisenhover, ki je s svojo izjavo »Časi so preresni za ekstremne nastope« posredno obsodil Mc Carthyjevo delo- vanje. Ta predsednikova izjava je naletela na ugoden odmev pri demokratih in vseh naprednih ljudeh Amerike, medtem ko jo je Mc Carthy zavrnil in dejal, da se ne bo ravnal po predsednikovih nasvetih. V neki poznejši izjavi je celo očital Eisenhoverju, »da kot predsednik dela hude napake, ker ni ustavil pomoči narodu (Britaniji namreč), ki trguje s komunistično Kitajsko. Spor Eisenhover — Mc Carthy se potemtakem zaostruje in upati je, da bodo napredne sile v Ameriki znale obrzdati izzivanja in podtikanja svojega »srednjeveškega inkvizitorja«. Čas pa bo pokazal, ali jim bo to uspelo. PISANI SVET Ko mine ena ura... Kadar nam je dolgčas, se ena ura vleče v nedogled. Če pa smo veseli in zatopljeni v delo, ki nas zanima, nam mine, kot bi trenil. Kljub temu pomeni ena sama ura, če jo vzamemo v svetovnem merilu, veliko obdobje. Le poglejmo, kaj vse se dogodi v tem času po svetu! Seve so nekatere številke malce pretirane, toda narejene so po mednarodnih statistikah in opazovanjih. V eni uri se rodi kakih 5000 otrok, umre pa 4600 ljudi raznih starosti. V eni uri se zgodi 198.000 zločinov in drugih kaznivih dejanj. 172.000 ljudi pa je obsojenih. V eni uri izide nič več in nič manj kakor 1,700.000 dnevnikov, v tem času izdelajo 57 km novih filmov, 7500 novih avtomobilov pa zapusti tovarno. V tem, na zunaj kratkem času odda človeštvo 2,250.000 pisem in 315. 000 brzojavk. Itd. Itd. Preveč bi bilo samo naštevati. Že te številke kažejo, da je treba uro bolj ceniti kakor jo cenimo sicer. Posebno še, kadar nam gre v izgubo... Mraz vpliva na živali Spremembe temperature močno vplivajo na zunanjost živali .Ni nam treba poseči predaleč. O tem se naši kmetovalci lahko prepričajo sami. Poglejmo samo domačega zajca! Kaj rad spremeni . barvo dlake, če ga delj časa izpostavimo mrazu. (Navadno je temnejše barve le ob gobčku, ušesih, repu in dlačicah.) Naredili so že tudi tak poizkus. Obrili so del zajčkove kože in pustili, da je nanjo delj časa deloval mraz. Opazili so, da je bila nova dlaka malce gostejša in temnejša. Na ta način lahko poljubno spreminjamo dlako zajčje kože. Ko smo že pri domačih zajčkih, naj še omenimo, da imajo tisti, ki se zležejo pozimi prebivajo v mrzlejših stajah. krajše uhlje od onih, ki se zležejo poleti. V smrt iz neznanega vzroka Jože Horvatič iz Kapce, rojen leta 1935, se je v ponedeljek, 8. marca ustrelil s staro mauzerko, ki so jo imeli skrito od zadnje svetovne vojne. Ustrelil se je na podstrešju domače hiše. Preiskovalni organi doslej niso mogli ugotoviti vzrokov samomora. Iz Lipe Predzadnjo nedeljo je v Lipi nastopilo domače IZUD z igro »Ugasle luči«. Pretesna dvorana ni mogla sprejeti vseh. ki bi si prireditev radi ogledali. Nastopili so v prostorih osnovne Šole in si je igro ogledalo le kakih 200 ljudi. Delo je bilo precej dobro naštudirano, zrežiral je domači učitelj Bela Škrilec. Dramska skupina IZUD namerava z igro nastopiti še v Beltincih in Turnišču. Branko Šemen: Odjuga Prešel je z južnim vetrom mraz in z njim odeja bela; priroda mrtva pa obraz si novi je nadela. Le tu in tam se sredi brazd snega še košček skriva in preko blatnih trat se potok vode poln razliva. A v gozdu sredi mokre trave zvončki prvi že cveté. Z odjugo nosijo pozdrave, pomlad veselo nam želé. Kaj je komet Kdo izmed vas še ni slišal o zvezdah-repaticah? V znanosti jim pravijo kometi. Navadno so majhni in jih opazimo le z daljnogledom; včasih, zlasti velike, pa tudi s prostim očesom. V prejšnjih časih je njihova pojava vzbujala strah in grozo in ljudje so mislili, da naznanjujejo konec sveta. Sedaj je znanstvenikom že znana njegova sestava in pot. Po obliki si niso med seboj podobni, a po gostoti mase se vsak opazno deli v jedro, glavo in rep. Jedro je zelo veliko, saj meri v premeru 120 do 200 tisoč km ali celo 1 milijon. Materija v njem je zelo redka, tako da niti ne zakriva zvezd, kadar potuje po nebu. Jedro obdaja glava, ki se sestoji iz raznih plinov, a jedro iz drobcev materije. V bližini sonca šele komet razvije svoj rep, ki se sveti, je zelo dolg in votel. Ne vleče ga pa glava s seboj, kot bi si vsak predstavljal, ampak prehajajo le plini iz nje v rep. Ni pa nujno, da bi imel samo enega. Včasih jih ima več različnih. Komet navadno pride v naše osončje iz vsemirja in se zopet vrne v vsemirje ter se pojavi zopet čez neko dobo. Te dobe se v enakomernih presledkih ponavljajo. Včasih pa kometi pod vplivom sonca in večjih planetov spremenijo svojo pot ali pa se celo popolnoma razbijejo, iz česar potem nastanejo tudi utrinki ali meteorji. Ali že veste... ... da živi največ vrst rib v veletoku Amazonki (Južna Amerika) in sicer 748? Reka Nil ima 192 vrst. Donava okrog 100, Sava 48. Severna Drina 30 itd ... da se slepič najčešče vname med 5 in 20 letom, neredko pa obišče tudi otroke? Tudi starejši sicer niso varni pred njim. Razen tega je značilno, da je vnetje slepiča pri njih le težko ugotoviti. Pod šotori tabornikov Vlak je enakomerno ropotal. Vsi so bili veseli, peli so, se sme. jali, šalili, jaz sem pa mislila na to naše prvo taborjenje ob Bohinjskem jezeru... Prvič pod šotore!? Kako bo le? Bo mrzlo? Bo prijetno?... Nestrpno sem pričakovala prve noči... V Bohinju sta nas na postaji pričakala dva tabornika. Na voz, ki sta ga pripeljala, smo naložili prtljago, sami pa se odpeljali z avtobusom do jezera ... Po nekaj minutah vožnje je ležalo pred nami v vsej svoji krasoti. Lesketalo se je v soncu in mirovalo, kakor zamaknjeno v sanje.. Le tu in tam so čolni in jadrnice orali njegovo gladino ... Ribe so počasi plavale po prodnatem dnu in mali občudovalci so se zelo veselili, kadar so naskakovale drobtinice, ki so jim jih metali... Jezero obdajajo gore. Nekaj veličastnega, resnega in lepega je ležalo na vrhovih, poraslih z gozdovi... Vse to se je sinjim nebom lesketalo v globini. In ta krasen kraj smo si izbrali za taborjenje. Šotori so stali v polkrogu sredi gozda in zdelo se je, ko da nam pravijo. »Pozdravljeni, taborniki! Varni boste pod nami!« Napravili smo si ležišča in po večerji takoj odšli spat. Čeprav sem bila utrujena, nisem mogla zaspati... Tako je torej pod šotoril... Dihaš sveži zrak in počutiš se svobodno, lahkotno, prosto, platnena streho kar izgine, ne vidiš je in zdi se ti, da se boš počasi in neopazno razlezel ob teh občutkih... Nemirna sem pomolila glavo iz šotora. Vse okrog je bilo temno in tiho. Šotori so se belili v temi in v bližini je žuborel potok. Listje je šelestelo in slišati je bilo sko- vikanje sov ... V bližini nad našimi glavami se so videli temni obrisi gora. Zvezde so se prikazovale druga za drugo in čez čas je tudi luna obsijala tabor. po katerem se je počasi sprehajal stražar ... Pogreznjena v te lepe sanjave misli sem počasi legla in prav trdno zaspala. Po skromnih začetkih se je v le tih razvilo obširno podjetje za črpanje nafte pri Lendavi. — Po to Kološa. Mogočne vrtalne garniture, črpal ni stolpi in naprave za proizvodnjo zemeljskega plina kipijo proti nebu na naftonosnih področjih okrog Lendave. —Foto Kološa.