„DOM IN SVET!' 1891, štev. 2.                                   85
minolem letu krasne sestavke o zgodovini dr. Rački, o mitologiji slovenski prof. Nodilo, o slovenskem jeziku prof. Valjavec, o kulturni zgodovini hrvaški Iv. Tkalčič in o slovenskem in litavskem naglasu profesor Maretic. V »filozofi čno-juridičnem« oddelku so važne razprave dr. K. Vojnovi ca »O državnem urejenju republike dubrovniške«, dr. Blaža Lorkoviča »O sedanjem stanu narodno - ekonomske znanosti«. V »mat ematično-priro-d o s 1 o v ne m« sta pisala prof. Dvorak o Peltierovi teoriji atmosferske elektrike ter profesor Kišpatic o pounskem skleri-toidskem škriljevcu. Ko je akademija dne 20. oktobra poslavljala v javni seji 2001etnico, odkar se je Slavonija oslo-bodila od Turkov, čital je pravi člen prof. Smičiklas razpravo o tem važnem dogodjaju.
Poleg »Rada« je izdala akademija dve posebni knjigi, namreč Pilarove »Geografske koordinate glavnih mest Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ter sosednih dežel« in 22. knjigo »Spomenikov južnih Slovanov«, katero je spisal Ljubic. Akademija je nabrala gradiva tudi za deli »Codex diplomaticus et cpistolaris« in »Acta dietalia«. Akade-mičnega besednjaka hrvaškega, katerega urejuje prof. Budmani, prišel je na svetlo 11. zvezek od besede »grmnak« do »hud«. Pomnožila se je tudi akade-mična knjižnica in zbirka slik, katero je obdaroval škof Strossmaver z lepimi slikami in bakrorezi. Tudi narod se zanima za to zbirko; dokaz temu je, da jo je minulo leto obiskalo več nego 7000 oseb.
Akademija je izbrala 13 novih členov : Za častnega člena profesorja Giov. B. Bossija, ravnatelja papeževih muzejev v Rimu; za prave člene pa: dr. T. Maretica, dr. BI. Lorkoviča, in dr. K. Vojnovica (vsi trije so vseučiliščni profesorji v Zagrebu); za dopisujoče člene filologično - historičnega razreda vseučiliščnega profesorja dr. Srepela, arhimandrita Nikofora JDučiča v Belem-gradu, vseučiliščnega profesorja F. Iva-noviča Uspenskega v Odesi, Tim. Flo-rinskega v Kijevu, A. Pavinskega v Varšavi ter frančiškana p. Evzebija Fer-
mendšina v Rimu; v matematično-priro-doslovnem oddelku vseučiliščnega profesorja dr. E. Weyra na Dunaju, prof. D. Nešica v Belemgradu in Jurija Zlatarskega, načelnika geološkega zavoda V Sofiji.              Po »Slov.« in »Vienc-u«.
»Matica Hrvatska"
nas je meseca januvarija razveselila s svojimi knjigami za leto 1890. Osem jih je (oziroma sedem, ker je jedna le za vplačilo) in sicer: 1. Hoič: »Slike iz občega zemlj opisa.« Knj. II. (Pouč. knj. XV.) — 2. Tomic Herm.: »Zabluda matere.« Igrokaz. (Zabavna knjižnica CXXIV.—GXXV.) — 3. Matavulj: »Iz primorskog života.« Pripovijetke. (Zab. knj. CXXVL—CXXVIII.) — 4. Prera-dovic:^»Izbrane pjesme.« Uvod napisao Mil. Srepel. — 5. Tordinac: »Oda-brane črtice i pripoviesti.« S uvodom. (Zab. knj. CXXIX.—CXXXI.) — 6. Šan-dor Crjalski: »Na rodjenoj grudi.« La-danjske slike. (Zabavna knj. CXXXII.— CXXXIV.) — 7. Lopašic: »Bihač i Bi-hačka krajina«. — 8. Demosten: »Iza-brani govori.« Preveo, uvod i bilješke napisao Stjepan Senc.
Kolikor smo mogli pregledati, bode jih vesel vsak Matičar. Natančne kritike bodemo objavljali v naslednjih številkah. Za sedaj pa izražamo le svoje občudovanje, da je mogla »Hrv. Mat.« v j e d n e m letu toliko storiti. Zaostala je bila namreč poprej e za dva tečaja za pravimi leti. Pred letom je obljubil odbor, da bode ta nered popravil in izdajal knjige v istem letu, katero naznanja letna številka. Res jako se je moral truditi odbor, da je izvršil svojo obljubo: a nikakor ni zaostal tudi glede na knjige 1. 1890. za drugimi leti. — »Mat. Hrv.« res ni gledala ne na stroške, ne na trud, da bi zadovoljila svoje ude. Odbor je odločil tudi že knjige za leto 1891. in skoro jih da v tisek, da jih bode mogel v poslednjem četrtletju poslati med ude. Zato naj bi se pobrigali udje kmalu, da prejmejo knjige, a se tudi hitro oglase z udnino za 1. 1891.