m

—------I številka 12, letnik 12
20.6. 2002 cena 270 SIT
S



: i
/\
UX:

PICE IZ KRUŠNI >S TORTE POJSARi f F JEDI PO NAR«
fri* TOPLE M, E f Ribji
y
VHna oprema
Viunuetai
WWW.V1NETA.SI
POGOVOR Z BRATOMA MMH LIPOVŠEK
JAPONSKA PRODAJNA USPEŠNICA, KI JE OBNORELA EVROPO
v^AevTS

RADIO,
SERVO VOLAN, DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE
UGODEN
KREDIT
&
leasing
mama
Kržišnik Roman s,p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
c q99’1
/8
dprto: od 8. do I
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure
M
Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo.



ditu
izberite v juniju:
- brezplačna klima^cneki^0-687 51
www.malgaj.si
- izjemna cena: od
969 ^''
# Malgaj
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
Jr.fi & p. j g
20. ROŽNIKA 2002
Kje je kaj:
4^ DOBRA ŽETEV LJUDMILE AMNAK
5 ) IBM PREDSTAVIL DEPONIJO
10 ) POHOD DO CERKVICE DO CERKVICE
11 j DAN ODPRTIH VRAT
(h) POGOVOR Z BOŠTJANOM TURKOM
18 IDO LET RAOEŠKEGAZBORA
(23) 100 LET ŽELEZNIČARSKE GODBE (30) POGOVOR Z BRATOMA LIPOVŠEK (33) JUVENTUSOSVOJILPOKALPRVAKO'
Naslovnica:
Državne rokometne prvakinje letnik 1990/1991 Foto: MATEJ
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Marjan Šušteršič Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.458, 00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
LJUDMILA ARTNAK SE LAHKO POHVALI Z DOBRO
ŽETVIJO
V izlaško osnovno šolo, je kot že mnogokrat doslej, prišlo obvestilo o nagrajenem delu, ki so se ga razveselili predvsem avtorji nagrajenega ekološkega plakata (o katerem nekaj več v nadaljevanju) in njihova mentrorica Ljudmila Arnak, ki jo znanci in prijatelji kličejo Slavi. Res je bil že skrajni čas, da se za kratek čas ustavimo pri učiteljici likovne vzgoje in zgodovine Ljudmili Artnak, ki živi v Kisovcu, že več kot 20 let pa poučuje na izlaški OŠ.
/adnja nagrada, ki ste jo prejeli za ekološki plakat, je bila razglašena na Danskem, '/.a kakšno delo gre, kako ste se sploh uvrstili na natečaj na daljni sever?
Ministrstvo za okolje in prostor in Inštitut za celostni razvoj in okolje Domžale (IGRO) sta razpisala likovni natečaj v okviru projekta »Vodni detektiv«. Gre za natečaj, ki poteka že nekaj let. Vsako leto poteka pod drugim podnaslovom. Letošnje leto je bil podnaslov »Podzemna voda«. Zadnja tri leta je poudarek na projektnih nalogah.Kar pomeni, da lahko sodelujejo vse predmetne skupine (od umetnostnih, nara-voslovnih do družboslovnih) Tendenca je, da sc pridobi za sodelovanje čim večje število otrok za neko razpisano projektno nalogo. K sodelovanju sem pridobila še učiteljico slovenskega jezika Lojzko Drnovšek kar sc je izkazalo za zelo dobro. Pred tremi leti smo npr.delali na projektu Potovanje vodne kapljice in bili nagrajena šola, prav tako naslednje leto, ko smo se predstavili z nalogo Zemeljski plaz (briški plaz). Izdelana je bila slikanica. Tudi lani smo s projektom Pitna voda dobili glavno nagrado.
Je razpis omejen na posamezne starostne kategorije?
Ne, lahko sodelujejo vse stopnje osnovnošolskih razredov. Letos je na tem projektu sodelovalo kar 110 učencev. V glavnem iz petih in šestih razredov, saj obe z Drnovškovo poučujeva prav v teh razredih Tisto, kar smo izbrale za projektno delo, je bilo razstavljeno v prostorih KS Izlake, v četrtek pa bo razstavljeno tudi v naši OŠ. Tudi letos smo za literarno likovni projekt prejeli glavno nagrado. Povabili so nas na Ministrstvo za okolje in prostor, pa na uredništvo Pil-a ter nas za nagrado peljali na ekskurzijo na Cerkniško jezero. Ko smo se s podelitve vrnili domov, so nas obvestili, da imamo teden dni časa, da se prijavimo na tekmovanje za mednarodni ekološki plakat, ki ga letos prvič organizira Evropska agencija za okolje »Royal Aword Foundation iz Copcnhagna na Danskem, preko IGRO Domžale. Povabilo smo prejele le nagrajene šole. Predpisana sta bila dva plakata (predpisane velikosti) na temo Vizija sedanjosti in Vizija prihodnosti v povezavi z ekologijo.
izdelek, kjer je sodelovalo 16 slovenskih OŠ. Izmed njih je posebna komisija izbrala tri najboljša dela. Med njimi tudi naš likovni izdelek, ki ga je pod mojim mentorstvom izdelalo 17 učencev petih, šestih in sedmih razredov. Vsi skupaj smo bili zelo veseli, daje bil naš izdelek na Danskem, kjer je s svojimi izdelki sodelovalo 28 evropskih držav, razglašen za nacionalnega zmagovalca. Žal se zaradi pomanjkanja denarja in časa nismo uspeli udeležiti zaključne prireditve na Danskem, kjer so bili M) maja razglašeni naei-
Urbanizacija in onesnaževanje
OŠ Ivana Kavčiča,
Izlake, avtorji: Neža Ključevšek, Urška Razboršek, Janez Dolinšek, Monika Ocepek, Sandra Cestnik, Rok Razboršek, Marija Vozelj, Angela Ferme, Maja Vetr-šek, Brigita Razboršek, Rok Bregar, Karmen Kuhelj, Katarina Kovač, Nejc Vozelj,
Blaž Grahek, Gregor Strmljan in Ži-
»Živi mo v lepem majhnem mestu. Toda kljub temu da je naše mesto majhno, imamo tovarno, ki postaja čedalje večja in /> leta v leto bolj onesnažuje naše okolje. Onesnažuje vodo, ki jo pijemo, in zrak. ki ga dihamo. Vendar pa to ni naš glavni problem. Problem našega malega mesta so številna črna (divja) odlagališča raznih odpadkov. Naša voda zato ni čista in ji morajo dodajati klor, da jo lahko pijemo...»
Nagrajeni ekološki plakat
onalni zmagovalci ter prvo-uvrščeno delo, ki je prispelo iz Romunije. Vsa dela, vključno z našim, bodo do 24.julija razsta-vljcna v Copcnhagnu.
Torej ste na osnovi nagrajenega projektnega dela Podzemna voda, prejeli še vabilo za sodelovanje na natečaju Royal Adword Foundation?
Čestitke. Sicer pa vam primanjkuje sredstev tudi za nakup prepotrebnega digitalnega fotoaparata, ki bi vam še kako prav prišel pri arhiviranju likovnih izdelkov
Tako je. To je bila vstopnica za ta mednarodni natečaj. Tokrat je šlo le za likovni
Resje. Z njim bi lahko vsa dela, kijih ošiljamo na razne natečaje preslikali, jih raču-
nalniško obdelali in shranili, saj nam nagrajena dela (originale) nikoli ne vrnejo.
Upam, da se bo našel kakšen dobrotnik, sponzor, ki vam ho omogočil nakup.
To bi bilo zelo dobrodošlo.
Zanima me, ali najdete čas, da kaj naslikate?
Delo z mladimi me tako prevzame, toliko energije vložim vanj, da mi časa in energije enostavno zmanjka. Vse ideje, znanje, ki ga imam, vlagam v otroke. Nadvse me veseli odkrivanje otrokovih sposobnosti (neka kritičarka je o njej nekoč zapisala, da zna obelodaniti otrokove sposobnosti, op.p ).
I 'am je katero likovno področje bližje? I\a šoli lahko vidimo razstavljena zelo raznovrstna dela Tudi nagrade prejemate na različnih področjih.
Na naši šoli poučujemo in obdelamo vsa področja od slik-anja, risanja, plastičnega oblikovanja, oblikovanje prostora do likovnega vrednotenja. Znanje jim posredujemo predvsem preko dela, ne le s teorijo.
Lahko za kakšnega »vašega« otroka rečete, da je postal slikar?
Zelo sem ponosna, da sem že kmalu pri prihodu na Izlake pred nekako 20. leti videla v neki učenki veliko likovno nadarjenost. Že njeno prvo delo. ki sem ga poslala na natečaj, je bilo nagrajeno. In tista učenka, Vesna Drnovšek, je danes slikarka, specialistka grafike. Na dobri poti je tudi Mojca Podrcnik, ki zaključuje Srednjo oblikovalno šolo. da to nekoč postane.
Ali na domačih stenah visi kakšen vaš likovni izdelek?
Tudi. Ko sem obiskovala Pedagoško gimnazijo- vedno sem se videla le v poklicu učiteljice- sem hodila k nekemu profesorju na ure oblikovanja. In tudi kasneje med študijem zgodovine in likovne umetnosti sem našla čas. da sem kaj ustvarila.
Vam je kakšna likovna umetnost bliže?
Že na samem začetku mi je bila všeč grafika in kiparstvo. Tu bi sc še danes mogoče prej videla, kot v slikarstvu.
Igor Goste
IGM PREDSTAVIL DEPONIJO V SUHEM POTOKU
Vodstvo družbe IGM je 6.7.2002 popoldan priredilo ogled deponije pod strokovnim vodstvom tehničnega direktorja Franca Medveda, rudarskega inšpektorja Marka Kavčiča in Zdenke Popovič, predstavnice geodetskega zavoda, ki nadzira izvajanje del po projektih FAGG-a avtorja Viktorja Majesa.
Za osvežitev spomina naj omenimo, da ima deponija Suhi potok uporabno dovoljenje za odlaganja materiala iz briškega kamnoloma neuporabnega za predelavo v apnarni že od leta 1986. Po odločitvi o načinu gradnje avtoceste mimo Trojan je država
inertnosti zagorske, zasavske in navsezadnje tudi slovenske politike, je vse skupaj padlo v vodo. Svojevrstna cokla pri tem pa je bila tudi lokalna izlaška politika, ki se je takrat največ ukvarjala sama s sabo in projektom Občina, obrobne težave krajanov pa so bile pač obrobne.
Toliko o spominu, težave in nezadovoljstva pa očitno so in ostajajo, saj sicer tako srečanje ne bi bilo nujno potrebno.
Krajani, gorki podjetju IGM še iz časov rušenja deponije v Brišah, ko je krajanka leta 1985 izgubila življenje, so vseskozi skeptični in
Urejanje vrhnjega dela odlagališča, kjer bo po končanih delih prostora za več kot nogometno igrišče.
mrzlično iskala odlagališča ali odlagališče v bližini gradbišč. Povprašali so tudi v Zagorje, kjer so jim po zdravi podjetniški logiki ponudili proste kapacitete milijona in pol kubikov v omenjeni deponiji.
Takratni minister Brodnik je bil pripravljen zgradili dovolj široko
nezadovoljni z dogajanjem v dolini. Tako seveda obtožujejo družbo IGM, ker je pač dejavna v dolini, veliko očitkov je šlo na račun politike občine Zagorje, ki se vse premalo angažira v problemih krajanov, ki niso le od pričetka polnjenja deponije Suhi potok.
Na vrhnjem delu odlagališča, kjer so del že zasejali z deteljo, se je zbralo kar veliko število krajanov in predstavnikov medijev.
cesto čez Kolovrat, po opravljenih	Slišati je bilo, da občinske strokovne
delih pa še preplastiti kompletno	službe niso naredile drugega, kot
cesto od Trojan do Izlak. Zaradi	popis del za projekt končne
ureditve ceste iz Briš proti Kolovratu. Baje da bi že letos spomladi morali biti narejeni projekti. Kot pika na i, pa na tej predstavitvi in sestanku s krajani ni bilo niti političnih, niti strokovnih delavcev zagorske občine.
Bilo je veliko vprašanj predstavnikoma stroke in vodstvu družbe, slišali smo, da veje zaskrbljenost iz ljudi, ki tam živijo.
tem se je strinjalo tudi vodstvo, ter ponudilo roko, češ, naj jih krajani o slabem stanju na cesti takoj obvestijo, da jo bodo dali nemudoma očistiti. Ravno tako so krajanom kadarkoli ponudili material za obnovo fasad, vsekakor pa tudi na koncu polnjenja deponije.
Očitno si družba IGM želi biti dober sosed, najmanj pa vsaj znosen in trdijo, da so tudi naprej
Pogled na nevgradm material s sredine odlagališča
Odgovori so bili izčrpni in jasni ter so dajali vtis, daje vse dogajanje na deponiji pod nadzorom, da so predvidene tudi ekstremne situacije, to je prevelik vdor vode izza zasipa ali pa zelo močan potres. V tej smeri nezaupanja so
odprti za dogovarjanje. Vprašanju o zaslužku družbe pri odlaganju nevgradljivih materialov so se elegantno izognili, za ugibanje pa je dober tudi podatek o številu prepeljanih tovornjakov. So pa odkrito povedali, da za dolinsko
Kasneje, pod streho, se je razvila kar vroča debata.
duhove nekako pomirili, vendar so dvomi ostali. Dejstvo, da je dovoljeno prepeljati dnevno 2000 ml razsutega tovora v deponijo, ostaja, drži pa tudi, da bi z strožjim režimom na deponiji lahko tudi tovornakarje prisilili, da bi pazili in na kolesih odvažali manj zemljine po cesti in nato na asfalt.
So pa krajani opazili, da je bilo pred obiskom vse lepo očiščeno in da bi bilo lahko tako pogosteje. S
cesto nimajo denarja, bodo pa pomagali, kolikor bo v njihovih močeh. Trdijo, daje poteza na drugi strani, to je na občini Zagorje.
Za preplastitev ceste od Trojan do Briš po končanih delih na avtocesti in s tem tudi na deponiji, še ni prepozno, bo pa verjetno to potrebno spraviti pred državni zbor, za kar pa menda orodja so.
Besedilo in slike MM
KAJ MORAMO VEDETI POTROŠNIKI
Zasavska ljudska univerza Trbovlje v tem letu organizira različna izobraževanja. V maju je bilo predavanje pod naslovom KAJ MORAMO VEDETI POTROŠNIKI... Na predavanju, ki ga je imela gospa Tanja Drnovšek - Šulin, vodja svetovalne pisarne Združenja potrošnikov Zasavja, so prisotni izvedeli nekaj o pravicah potrošnikov. Na predavanju so se slušatelji seznanili z osnovnimi pojmi kdo je potrošnik, o potrošniškem gibanju, potrošniških organizacijah in varstvu potrošnikov. Predavateljica je povedala kako se potrošniki vse pogosteje obračajo na njihovo pisarno, da jim svetujejo in jih napotijo na prave naslove, da lahko uveljavijo svoje pravice.
Slušatelje so seznananili z 8. univerzalnimi potrošniškimi pravicami:
1.	Pravico do osnovnih dobrin in storitev, ki omogočajo dostojno preživetje.
2.	Pravico do varnih izdelkov in storitev na trgu.
3.	Pravico do razumljivih in nepristranskih informacij o izdelkih in storitvah, ki omogočajo racionalno obnašanje na trgu.
4.	Pravico do izbire na trgu blaga in storitev, ki omogoča samostojno odločanje na trgu.
5.	Pravico do zastopanosti in izražanja svojih stališč, kot interesne skupine, ki krepi položaj
potrošnikov kot šibkejših udeležencev na trgu napram ponudnikom blaga in storitev.
6.	Pravico do sodnega varstva in še zlasti do hitrih, enostavnih in učinkovitih pritožnih poti v primeru zahtevkov nasproti ponudnikov blaga in storitev.
7.	Pravico - ne glede na starost in spol - do izobraževanja in še posebej do pridobivanja ključnih znaj in sposobnosti, ki zagotavljajo funkcionalno pismenost vsakega posameznika in posameznice v družbi, ter vsakomur omogočajo.
da postane informiran in odgovoren potrošnik (potrošnica).
8. Pravico do zdravega in trajnostno naravnega okolja.
Zaradi nevednosti marsikdo ne uveljavlja
svojih pravic. Veliko ljudi jih sploh ne pozna in zato ne zahteva npr. odškodnine za različne služnostne poti. Opozorila je, kako pomembno je, da vsakdo, ki meni, da mu je bil izdan napačen račun, pravočasno zavrne račun, plača pa nesporni znesek računa. To je le nekaj drobcev s predavanja, kjer so bila postavljena številna konkretna vprašanja na katera smo dobili odgovore.
V juniju pri Zasavski ljudski univerzi načrtujejo, da bi organizirali še brezplačna predavanja o človekovih pravicah in svoboščinah, ki jih bo financiralo Ministrstvo za šolstvo znanost in šport. Predavanja se bodo pričela, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov.
S tem, ko smo zaključili neko formalno šolanje ne pomeni, da smo zaključili vse izobraževanje. Vse bolj pomembno je, da imamo čimveč informacij in da znamo poiskati pomoč, ki nas pripelje do željenih znanj in rezultatov. To nam omogoča funkcionalno izobraževanje, ki je organizirano na različne načine. Sami si moramo poiskati tisto kar nas zanima in kar bomo rabili v našem vsakdanjiku. Čimveč bomo vedeli in znali, več bomo laže zahtevali od drugih, predvsem od tistih, ki menijo, da so nezmotljivi in nam marsikdaj “po pomoti” naprtijo še nekaj več.
Irena Vozelj
KO BOM VELIK...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti
60.000	SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji
potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se
trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitejji in vsemi, ki se pri svojem delu srečitjete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
BREZPLAČNA OBJAVA
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http:// www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33), Ljubljana (tel.:01/439 21 30), Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter Tomažič, Slovenska karitas
Karitas + KO bOITL
ve
Kristanova ul. 1 KM 10 l jubita mi
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
kšefti
Nova struktura družabnikov v Bartec-u.
Mednarodno poslovanje Bartec-a v naslednjih letih na področju varnostne tehnike s certificiranimi proizvodi za zaščito pred eksplozijo v zunanji industriji in rudarstvu, sevanjem ter s proizvodi za varstvo okolja, obeta pospešeno rast. Za financiranje investicij in rast podjetja, konvencionalne možnosti financiranja ne zadoščajo več. Vodstvo Bartec-a seje zato odločilo za druge, v prihodnost usmerjene poti financiranja. V združitvi Bartec-Gesellschafters Reinhold A. Barlian in Allianz Capital Partners GmbH kot finančnega investitorja, so našli novo rešitev. Ta v bodočnost usmerjena rešitev omogoča bodočo realizacijo priložnosti ter zagotavlja obstoječe inovacijske in tržne možnosti kot tudi delovna in učna delovna mesta ter Bartec-u omogoča nove razvojne možnosti doma in v tujini.
Vodilni ljudje v zagorski proizvodnji varnostnih elementov zagotavljajo, da se z novo strukturo lastništva za zaposlene ne spremeni nič. Svoj razvoj in pospeševanje letne proizvodnje (20% -30%) bodo gradili na posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in polagoma z novo kadrovsko strukturo v proizvodnji. Odpuščanja delavcev s spremembo lastništva ne bo, razen po naravni poti.
MAŠ.
Malo za šalo, malo za res v TET
Na 7. seji komisije za poravnavo neposredne škode zaradi obratovanja Termo elektrarne Trbovlje, kije bila 13. 06. 2002 je komisija med drugim seznanila medije o izvajanju poravnave škode zaradi vpliva proizvodnje TET na okolje.
Izvedeli smo, da bodo v dveh tednih potekali podpisi pogodb z oškodovanci, ki so vložili vloge. Vse podpisane pogodbe bodo izplačane do konca poletja. Odškodnine bodo nižje od pričakovanih. Zajete so zasavske občine; Trbovlje, Zagorje, Litija, Laško, Hrastnik in Radeče. Višina odškodnine je določena na podlagi katastrskega dohodka vlagatelja zahtevka. Skupni znesek vseh odškodnin je 76.588.564,00 Sit.
Pri podpisu pogodbe bodo oškodovanci zasledili tudi klavzulo odstopa od kakršnih koli drugih tožb.
Največja odškodnina bo znašala okrog 400.000,00 Sit, najmanjša pa 187,00 Sit. Kar sam se je ponudil naslov, da gre očitno malo za šalo in malo zares. Poudariti pa je potrebno, da so
sredstva s strani TET razdeljena prvič. Mogoče bo v naslednjih letih drugačen pristop k obračunavanju odškodnin oškodovancev.
MAŠ.
V	Hrastniku letos urejajo
tudi spodnji del
V	Hrastniku so prejšnji teden, 13. 6. delavci Cestnega podjetja Ljubljana pričeli graditi pločnik od avtobusne postaje pri Steklarni do uvoza proti steklarskemu gradu. Na tem delu bodo obnovili tudi razsvetljavo in sodobno uredili dovoz na cesto proti gradu. Predračunska vrednost vseh del je ocenjena na okrog 10 mio SIT. S tem bodo pričeli z boljšim urejanjem del tega mesta, saj nameravajo v drugi fazi na prostoru sedanje kolesarnice pri Steklarni uredili še dvajset parkirnih mest.
Sicer pa se že nekaj časa zavedajo, da je potrebno spodnji del Hrastnika temeljito obnoviti. Na desnem delu ceste bodo urediti pločnike in parkirišča, na levem pa so se lotili obnove poslovno-stanovanjskega objekta, kjer je pekarna, bankomat in frizerski salon. Polepšali bodo fasado stavbe, uredili okolico in obnovili poslovni prostor. Poleg tega pa bodo za dve stanovanji na novo uredili sanitarije in kopalnice. Za vsa dela bodo odšteli okrog 9 mio SIT, dela pa bo opravilo podjetje GD Hrastnik. V kratkem nameravajo začeti še z rušenjem nekdanje tržnice pri avtobusni postaji Steklarne. Porušili bodo celoten objekt razen bifeja Čebelica.
Tako bo videz hrastniške doline dobil lepšo podobo tudi v okolici Steklarne.
Fanti Moljk
V Hrastniku urejajo strugo Bobna
Delavci Podjetja za urejanje hudournikov v Hrastniku že nekaj časa urejajo strugo potoka Boben od obrtne cone proti centru Hrastnika v dolžini okrog 1000 metrov. Strugo so deloma prestavili v skladu z zazidalnim načrtom obrtne cone. Gradijo levi in desni obrežni zid, podrli so dotrajan most do naselja Aleša Kaple, promet pa je sedaj preusmerjen preko novega prekritja Bobna 50 metrov nižje. Vsa dela so vredna dobrih 30 milijonov, naročnik in plačnik pa je Ministrstvo za okolje in prostor.
Fanti Moljk
Modernizirani del ceste pod Kumom
V	četrtek, 30. maja ob 18. uri so na Dobovcu, vasi pod Kumom slovesno odprli modernizirani del ceste iz naselja Škofja Riža do kmetije Garmuš. Sredstva za obnovo so prispevali občina Trbovlje in KS ter domačini.
V	Hrastniku obnavljajo
muzej
V	Hrastniku delavci Gradbene dejavnosti obnavljajo stavbo muzeja. Obnovili bodo spodnji del fasade stavbe, zamenjali okna in uredili notranjost muzeja. Na podstrešju bodo uredili zbirko marionetnih lutk, kjer bodo razstavili kar 115 lutk. Razstava bo tudi v slovenskem merilu nekaj posebnega. Kustosi Zasavskega muzeja bodo v Hrastniku postavili še zanimivo razstavo o šolstvu v Zasavju, v muzejski stavbi pa bo še nekaj prostorov, namenjenih muzejski dejavnosti. Hrastniški muzej bo prav gotovo igral v prihodnosti pomembno vlogo v okviru Zasavskega muzeja. Letos so za naložbo namenili 21 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna, 9 milijonov tolarjev pa je primaknilo še Ministrstvo za kulturo. 	Fonči Moljk
ZLSD Trbovlje
Obvestilo za javnost
V petek, 31. maja 2002 je v Festivalni dvorani Lent potekal Dan stranke ZLSD. Na tej prireditvi ZLSD vsako leto podeli “Prvomajsko nagrado solidarnosti” za izjemno humanitarno ali solidarnostno dejanje v preteklem letu.
Letos je to nagrado prejela reševalna ekipa Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Denarni znesek 300.000,00 SIT so nagrajenci poklonili Skladu za pomoč otrokom ponesrečenih rudarjev.
Reševalno ekipo RTH sta na javnem razpisu za nagrado predlagali območni organizaciji ZLSD Trbovlje in Hrastnik.
Andrej Železnik
Center za socialno delo dobi druge prostore
Center za socialno delo v Trbovljah se vsa zadnja leta stiska v nefunkcionalnih prostorih v okrogli hiši na Ulici Sallaumines, zato je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pred nedavnim odobrilo sredstva za nakup drugih, večjih in funkcionalnejših prostorov, hkrati pa tudi za nakup potrebne nove opreme. Zaradi rebalansa državnega proračuna je bil nakup nove opreme nekaj časa vprašljiv, sedaj pa je tudi ta zadržek odpravljen. Opremo bodo v kratkem času tudi dobili in sicer na podlagi izbranega dobavitelja po predhodnem javnem razpisu.
IL
Tarok karte z motivi Trbovelj
Pred meseci je TD Trbovlje razpisalo natečaj za nove turistične spominke Trbovelj. V razpisnem roku je na natečaj prispelo več predlogov, med njimi je bil tudi turistični spominek Perkmandeljc, ki gaje izdelal in predložil znani trboveljski likovnik in član Relika Jože Ovnik. Spominek je bil ocenjen kot najboljši in je zato prejel prvo nagrado. TD, Občina Trbovlje in avtor so se odločili, da ta spominek izdajo in so poskrbeli za natis 56 tarok kart. Cel komplet je natisnila Papirnica Radeče. Na kartah so natisnjeni motivi iz Trbovelj ter rudarstva s posebnim ozirom na pravljično jamsko bitje Perkmandeljc. Komplet novih tarok kart je izšel pred letošnjim občinskim praznikom občine Trbovlje. Dobi se kot spominek na TD Trbovlje. Izid teh kart pomeni svojevrstno osvežitev na tem področju v Trbovljah.
TL
Nov
semafor na Njivi
V nedeljo, 2. junija je v križišču Njiva na regionalni cesti v Trbovljah prišlo do prometne nesreče. Vozilo je zadelo v obcestni steber semaforja. Cestno podjetje Ljublja-na je v naslednjih dneh poskrbelo za montažo novega semaforja, katerega vrednost je 480.000,00 SIT.
TL.
Letno kopališče odprto z zamudo
Kopalna sezona v Trbovljah se običajno začenja s 1. junijem, občinskim praznikom občine Trbovlje. Po rekonstrukciji kopališča, ki je trajala več mesecev, pa je bilo ob tehničnem pregledu ugotovljeno več nepravilnosti. Po odpravi le-teh bo kopališče z novo podobo tudi odprto. Z obnovo pa bodo še nadaljevali.
TL
Odprava napak na rekonstruirani cesti
Dne 29. maja letos bi morali odpreti rekonstruirani del ceste od Terezije rova do naselja Neža na območju Terezije v dolžini 240 m. Zaradi rudarskih del je bila cesta zelo slaba, zato seje Rudnik Trbovlje-Hrastnik kot investitor odločil za obnovitev. Dela so potekala od lanske jeseni do letošnje pomladi. Pred otvoritvijo pa je strokovna komisija ugotovila, da dela niso bila izvedena po projektu. Po odpravi napak bodo cesto odprli za javni promet.
TL
KOSILO OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Junija je vsako leto čas matur in zaključnih izpitov. Tako seje nekaj dijakinj in dijakov tretjega letnika usmeritve kuharji in natakarji srednje šole Zagorje odločilo, da za zaključni izpit priredijo kosilo in nanj povabijo goste z mislijo Mirana Dekleve: »Dobro čutim, kje sem gost in kje le obiskovalec«
Pod vodstvom učiteljev praktičnega pouka Anite Roglič,
Silva Laznika in Tea Gosaka so dijakinje in dijaki Martina Vozelj, Polona Grašinar, Rok Juvan, Gašper Šuštar, Matjaž Witwicky, Jure Petan, Maja Koprivnikar Maruša Smolnikar in Ivo Ostojič, ki so ta dan opravljali izpit, zelo dobro sledili misli in povabljeni so se resnično počutili GOSTE.
Besedilo in slike MM
Ekipa se |e predstavila
Vpis v zlato knjigo
V sončnem četrtkovem dopoldnevu je na Medijskih toplicah potekala tradicionalna zaključna slovestnost odličnjakov. To leto je bilo 49 zlatih vpisnic in vpisnikov iz osnovnih šol in srednje šole na območju občine

Zagorje. Zbrane je ob priložnosti nagovoril in obdaril župan Matjaž Švagan. Uradni del prireditve se je končal s plesno - glasbenim nastopom Sebastjana.	Besedilo in slike UM
20. ROŽNIKA 2002
Poklici dolskih četrtošolcev
Ena najtežjih odločitev v življenju je poklic. Tega se zavedajo tudi dolski četrtošolci s svojo učiteljico Marino Kmet, ki so letošnje šolsko leto spoznavali razne poklice. Del tega, kar so spoznali, so predstavili v knjižnici Antona Sovreta v četrtek, 6. junija svojim staršem, sorodnikom in drugim obiskoval-cem. Poleg razredničarke jim je pri njihovem projektu pomagala tudi Andreja Peterlin, ki na šoli usmerja v poklice osmošolce. In kako so se lotili nastopa? Po dva, trije so poklic predstavili z dramatizacijo, ki je
pokazala bistvene značilnosti poklicev: zobni tehnik, frizerka, aranžer, knjižničar, učiteljica,...
Vmes so prebirali tudi spise o poklicih, ki sojih zapisali v začetku šolskega leta. “Mogoče seje do zdaj že kdo premislil," je dejala Marina Kmet, ki jih je želela osvoboditi napetosti pred nastopom. In res so se odrezali. Nastopali so sproščeno, dinamično in duhovito. Take stvari ostanejo otrokom v prijetnem spominu za vse življenje. Informacije, ki so jih dobili ob projektnem delu, pa jim bodo pomagale pri odločanju za poklic.
Fanti Moljk
PETDESET LET OSNOVNE SOLE ZIDANI MOST
Kljub svoji majhnosti je imel Zidani most svojo prvo organizirano šolo že davnega leta 1839, ko so v njej poučevali duhovniki. Javna šola, za vse otroke, je postala leta 1872. Ob železniški postaji so prvo šolsko poslopje zgradili leta 1900. Znanje v njej so nabirali tudi otroci iz Radeč, saj je bila šola velika stavba s telovadnico, ki pa je bila med
združevati moči pove tudi dejstvo, da so bili aktivni člani Krajevnega ljudskega odbora in roditeljskega sveta, pa tudi Lidija Šentjurc je posredovala, da so delo lahko nadaljevali. Tako je bila 29. novembra 1951 svečana otvoritev šole. To je bila po vojni prva osnovna šola zgrajena v Zasavju, v takratnem Okraju Trbovlje. Kljub otvoritvi so morali nadaljevati z
Nemca v Radečah. Danes šteje šola 29 učencev. Od leta 1994, ko je Zidani most postal del občine Laško, je postala podružnična šola Osnovne šole Antona Aškrca iz Rimskih Toplic.
Vse to je bil kratek opis zgodovine šolstva in šole v Zidanem mostu. Na proslavo petdesetletnice šole, ki je bila na deževen petek, 7. junija, popoldan,
najti boljše pogoje za učenje. Biti zdaj in tukaj in takoj z vsemi novostmi, se hitreje prilagajati novim spremembam, hitreje priti do devetletke. To naj slišijo ušesa, ki dajejo denar, ki sestavljajo normative in postavljajo zahteve. Žal danes teh ušes ni z nami, niti z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, niti iz Zavoda za šolstvo. Žal! Smo pač premajhni ali predaleč.
drugo svetovno vojno porušena. Po vojni so otroci obiskovali pouk v neprimernih prostorih stare konjušnice. Krajani so zahtevali novo šolo. Leta 1947 so imenovali gradbeni odbor, da določi primerno lokacijo in organizira gradnjo, ki so jo pričeli v drugi polovici oktobra. Kljub takratnim težkim razmeram so šolo v dobrih štirih letih zgradili. Pri gradnji je bilo opravljenega tudi veliko prostovoljnega dela. Učenci so prenašali opeko, odvažali odpadni material, delali vse, kar je bilo v njihovih močeh. Pomagali so jim tudi starši. Kako so znali
delom, ker ni bilo v celoti opravljeno. Vsi vemo, da se šolstvo in njegove potrebe ves čas spreminjajo in tako se je spreminjala tudi šola, ko je pridobivala nove prostore, bila preurejena, polepšana.
Utrip šoli dajejo učenci, ki še tudi danes lepo skrbijo za okolico in šolsko igrišče. Šolske reforme in število otrok je vplivalo na organizacijo šolskega dela. Najprej je bila osemletka, kjer je svoje znanje nabiralo do 121 učencev, v šolskem letu 1964/65 je postala podružnica Osnovne šole Marjana
so prišli tudi mnogi bivši učenci in učitelji, tudi članica prvega roditeljskega sveta Olga Okoren. Prireditev je bila v avli šole, ki je bila skoraj premajhna, da bi nudila udobno sedenje in stojišča vsem. Prisrčen program so pripravili učenci in učitelji, zaigrala je Železničarska godba Zidani most. K jubileju so jim čestitali predstavniki sosednjih šol, domačega kraja in župan občine Laško, Jože Rajh. Slavnostna govornica je bila Zlata Strel, ki je med ostalim povedala: “Morda bi morali dati vzgoji še večji poudarek,
Lahko samo ugibamo."
Iz matične šole so jim prinesli veliko torto. Pizza je bila priboljšek. To je bilo na začetku konca po uradnem delu praznovanja. Neuradni del je trajal dlje. Veliko so si imeli povedati, nekdanji sošolci in učitelji, današnji učenci in učitelji. Bilo jim je lepo. Sklenili so, da bi se morali večkrat srečati, da ne bi bile časovne razlike predolge, da bi si lahko drug drugemu povedali še več.
Irena Vozelj
TRADICIJE NA POLSNIKU NI ZMOTILO NITI SLABO VREME
V nedeljo, 9. junija so Polšničani organizirali v sodelovanju z Radiom Ognjišče že 6. tradicionalni pohod »OD CERKVICE DO CERKVICE«, ki se ga je letos udeležilo kljub
Pohodnike so v skupinah vodili domačini vodniki po razglednih točkah in postojankah. Na poti od starta do cilja so si lahko ogledali različne znamenitosti: lepo naravo (kar jim je letos
kjer sta se na svoji poti v Rim ustavila tudi Ciril in Metod, maša v naravi za vse pohodnike (tiste, ki so vso pot prehodili in tiste, ki so šli samo na Glinjekj.Po končanem pohodu pa so se
izredno slabemu vremenu, kar pa ni bila ovira, rekordno število pohodnikov. Na startu se je prijavilo okoli 1.000 pohodnikov, vsaj še enkrat
preprečevalo slabo vreme), cerkve na Polšniku, Ostrežu, Stranskem vrhu in Glinjeku. Pri cerkvi na Stranskem vrhu so dolski oglarji sestavljali
pohodniki, tisti ki so ostali, lahko še zabavali pri lovski koči. Iz Polšnika pa so pohodniki vsi zadovoljni odhajali in se poslavljali z besedami
Domači MPZ je prepeval na startu.
toliko pa jih je šlo neprijavljenih (saj to je že stara litijska navada, ki se opaža na vsakem pohodu v zadnjem času).
kopo, polšniški tesarji pa so pokazali staro tesarsko orodje (iz začetka 20 stoletja) in delo z njim. Ob 14. uri pa je bila na Glinjeku, ob cerkvi
»NASVIDENJE PRIHODNJE LETO!«
Besedilo In foto: MoŠ
na obisku
Dan odprtih vrat trboveljske policije
04.06. 2002, je policija v Trbovljah na široko odprla vrata vsem, ki so si želeli zvedeti kaj novega o delu policije. Največ obviskovalcev je bilo iz trboveljskih osnovnih šol. Izkoristil sem priložnost in se pogovarjal z komandirjem policije Miranom Bokaličem.
Kakšen je namen odprtih vrat policije?
»Delavci policije namenjamo odprta vrata svojih enot zbliževanju z občani in predstavitvi svojega dela. Obiskovalcem prikažemo način delovanja policije in tehnična sredstva, ki so nam pri delu v pomoč. Nekatera sredstva lahko ljudje pri nas praktično preizkusijo. Napravo za ugotavljanje alkoholiziranosti lahko preizkusi vsak obiskovalec.Pojasnimo mu kako naprava deluje. Ta preizkus obiskovalca nič ne stane tudi, če bi prišel vinjen k nam le, da mora svoj avto pustiti doma,« seje pošalil komandir.
»Žalostno je, da nekateri starši svoje otroke plašijo s policijo. Včasih.v primerih, ko se otroci izgubijo in jih moramo mi iskati nam to otežuje delo, saj se otroci pri iskanju zaradi strahu celo skrivajo pred nami,« je povsem resno še dodal komandir.
Če vas prav razumem, želite z akcijami, kot so odprta vrata, doseči tudi boljše razumevanje in sodelovanje z ljudmi, ki živijo v okolju vašega delovanja?
»Da. Znano je dejstvo, da ljudje na nas vse prepogosto gledajo, kot na neko grožnjo prisile. Mi posredujemo v skladu z zakoni in če kdo zakon krši, mu moramo to preprečiti. Vedno se trudimo biti prijazni, vendar tisti, ki so prekoračili črto zakona, na naše posredovanje pač gledajo drugače. Naše delo je namenjeno zaščiti pošteno živečih ljudi in preprečevanju nezakonitih dejanj. Velikokrat pri našem posredovanju naletimo na žaljivo obnašanje kršiteljev javnega reda in miru ali kršiteljev cestno prometnih predpisov. Vse prepogosto imamo opravka z vinjenimi osebami, ki ne izbirajo izrazov, ko posredujemo in so do nas celo fizično nasilni. V takšnih primerih smo prisiljeni uporabiti zakonita sredstva, ki ščitijo nas in naše dostojanstvo. Drugače pa smo vedno prijazni in korektni pri svojem delovanju. Me pa veselijo rezultati letošnje ankete, ki so delovanje policije
v Zasavju postavili na prvo mesto v Sloveniji. Visok procent izraženega zaupanja ljudi v Zasavju je za nas vspodbuda za nadaljne delo.«
Kakšno je trenutno stanje kriminalitete v Zasavju? Zanima me stanje prometne varnosti, droga, prostitucija, nasilje v družini in nasilje nasploh, kršenje javnega reda in miru, korupcija? Se v Zasavju srečujete z vsemi omenjenimi in drugimi protipravnimi dejanji?
»V prvih petih mesecih je bilo stanje kriminalitete za 5% manjše v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Vendar to ni končen rezultat. Določene kazenske ovadbe so še v obdelavi. Stanje je po realni oceni na približno enaki ravni, kot leta 2001. Raziskanost obravnavanih kaznivih dejanj je preko 50%, kar je v ljubljanski policijski upravi na zelo visokem mestu.«
»V porastu so kazniva dejanja uživanja in preprodajanja drog. V lanskem letu smo zasegli precejšnjo količino prepovedanih drog. Največ je konoplje pa tudi heroin ni izjema. Otkrili smo več nasadov indijske konoplje, tri kar v stanovanjskih hišah. Eno od takšnih gojišč si je nekdo priredil kar v dvo krilni omari.«
»Prometnih nesreč je manj kot v lanskem letu. Lahkih in težjih telesnih poškodb, kot posledice prometnih nesreč, je manj kot preteklega leta. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da v letošnjem letu še nismo imeli prometne nesreče s smrtnim izidom. Stanje v prometni varnosti ocenjujemo dokaj ugodno.«
»Gospodarska kazniva dejanja policisti-kriminalisti v Zasavju raziskujemo. Nekaj teh dejanj je pri nas zaslediti v manjšem številu. Stanje je podobno stanju preteklega leta. Največ obravnavamo tatvin in vlomov.«
»Prostitucije pri nas ni zaznati. Seveda to ne pomeni, daje ni. Značilnost malih mesije, da se takšna dejavnost opravlja bolj na skrivaj, saj se v okolju, kjer se vsi poznamo, vse kaj hitro izve.«
»Nasilje se pojavlja. Zlasti med mladimi. Ob prvih šolskih dnevih je tega še malo več. Mi smo lansko leto imeli vrsto predavanj o nasilju na šolah. Mislim, daje bila akcija uspešna. Vendar je nasilje, na žalost prisotno. Tudi v družinah, kjer je boter nasilja največkrat alkohol. Po prespani noči storilci dejanje nasilja sicer obžalujejo, vendar se storjeno ne more vrniti v prejšnje stanje. Odnosi v družini se zaradi storjenega nasilja poslabšajo in nasprotja poglabljajo. Veliko je vandalizma. Uničevanje javne imovine je dokaj prisotno. Največ tega je ob petkih in sobotah, ko je mladina prosta in použije preveč alkohola ter sprošča svojo odvečno energijo na neprimeren način. Če storilca vandalizma ujamemo mora škodo poravnati sam, v nasprotnem primeru je obremenjen občinski proračun.«
Zdi se mi, daje bilo včasih v ljudeh več občutka samozaščite in so ljudje v sodelovanju s policijo pripomogli pri reševanju in preprečevanju kaznivih dejanj? Je bila bolj prisotna vsestranska odgovornost ali večje razumevanje med policijo in prebivalci?
»Vlagamo velike napore, da bi bilo sodelovanje med delavci policije in ljudmi čim boljše in kar najbolj pristno. Želimo si doseči največjo možno stopnjo zaupanja. Veliko bi nam pomenile informacije očividcev kaznivih dejan. Iskreno moram povedati, da so Zasavčani nepripravljeni sodelovati pri odkrivanju storilcev. Tudi anonimnih klicev je zelo malo. Morda se bojijo maščevanja . Mi informacij, ki nam jih posredujejo občani ne posredujemo nikomur in nikdar. Bi pa bilo sodelovanje ljudi v obojestransko korist.
Menite, da je brezposelnost in splošna kriza v Zasavju vzrok za nasilje v družini?
»Naše delo ni usmerjeno v takšno ocenjevanje. Za to so pooblaščene druge ustanove in institucije. Mi kaznivo dejanje obravnavamo v skladu z zakonodajo in pooblastili. Je pa res, da je nasilje v družini vse bolj prisotno. Preko 50% nasilja v družini je posledica prekomernega uživanja alkohola. Veliko je tudi povratnikov oziroma družin, kjer posameznik takšna dejanja ponavlja. Mi moramo v takšnih primerih posredovati in poskušamo pomagati tistemu, ki je ogrožen. V letošnjem letu smo že obravnavali umor, kot posledica nasilja v družini. Šlo je za primer, ko je sin ubil očeta. To so žalostne zgodbe, ki so nadležne tako za družino kjer se to dogaja, kot za delavce policije in za sosede, ki v takšnem okolju živijo.«
»V Zasavju je še vedno velika prisotnost samomorilskih dejanj,« je zaskrbljujoče zaključil komandir trboveljske policije.
Vse prevečkrat mislimo, da morajo za varnost skrbeti tisti, ki so za to plačani. Vse premalokrat se zavedamo, da je naša varnost in sigurnost vsesplošna dobrina in smo jo dolžni varovati v interesu nas vseh, vsi.
MAŠ.
Policisti obiskali Kulturni center
V soboto, 15. maja smo v Kulturnem centru Litija pripravili zadnjo matinejo v tej sezoni. Na programu je bila lutkovna igrica v sodelovanju z MNZ RS. Gostovalo je lutkovno gledališčev Jožeta Zajca. Predstavili so se z igrico ENA ENA TRI avtorice Svetlane Makarovič, v kateri so nastopale simpatične lutke: zajček, pišče, mačkon, kanja, miška, lisica in medved policaj, ki je poskrbel za red in mir v gozdu. Predstava je
otrokom na zabaven in duhovit način pokazala, da številke ENA ENA TRI prikličejo pomoč.
Po končani predstavi so otroci dočakali presenečenje. Pred dvorano so nas obiskali prometni policisti z vozilom. Otroci so uživali ob prižigu sirene in ogledu prostora za prevoz pridržanih oseb. Lahko so si ogledali motor in na njem tudi posedeli, vklopili so sireno in se vživeli v vlogo policaja. Za popestritev so policaji pripeljali še dva konja in psa, ki je bil usposobljen za iskanje droge.
Ob zaključku otroških matinej v
tej sezoni se v KC zahvaljujemo za vaš obisk. Upamo, da smo staršem in otrokom ob druženju na naših predstavah pripravili veliko veselja in užitkov. Želimo si, da bi v bodoče naš program še bolj obogatili z različnimi otroškimi predstavami. Vabimo Vas jeseni v Kulturni center Litija.
Otvoritev razstave likovnih del
V sredo, 15. maja je bila v avli občine Litija otvoritev razstave likovnih del, ki so nastajala v likovni delavnici Zavoda za izobraževanje
in kulturo - Kulturni center Litija.
Izbrana dela so rezultat 30-urnega tečaja slikarskih tehnik, ki je potekal v mesecu marcu in aprilu letos pod vodstvom Francija Lesjaka. Udeležencem tečaja so bile na razumljiv način razložene in prakično prikazane razne slikarske tehnike, kot so risba, tempera, barvni tuši, akvarel in na koncu slikanje v tehniki olje na platno. Z ozirom na malo število ur, predvidenih za tečaj, so razstavljena dela zelo kvalitetna.
Udeleženci so bili s potekom zadovoljni in si želijo še nadaljevalni tečaj.
Moje mesto
Cvetoče poletje je pred vrati, sedaj ni čas za spati!
Oj mladost ti moja, kam odšla si in kje si?
O,	da le spomin ostal bi veder, bister in misel čista, da bi mi bilo dano še vrsto let videti to naše drage mesto ter vse vas globoko cenim in spoštujem. Tu zagledala sem luč sveta in preživela brezskrbno otroštvo, ne vedoč za skrbi, da našim staršem takrat ni bilo lahko.
Pred mnogimi leti pa sploh ne bi mogla govoriti o mestu, pač pa o dolgi in sivi, z bujnim zelenjem poraščeni dolini, skozi katero se je vila več kilometrov dolga prašna cesta. Nedaleč Stranje tiho žuborel čisti potok Trboveljščica, vse do njenega izliva v Savo.
To našo dolino pa obkroža venec
prikupnega hribovja, s čudovitim razgledom na več strani. Ob lepem sončnem vremenu vidiš te prisrčne vrhove, kot so Kum, Planina, Vrhe, Mrzlica, kot da te pozdravljajo in vabijo v goste. Resnično lepi občutki me spominjajo na lepa mladostna leta.
Če se vrneš nazaj v dolino, zagledaš Elektrarno z najvišjim dimnikom v Evropi. Malo naprej pa še zagledaš mogočen gigant Cementarne. Še predno pa zaviješ na most, se po lepi cesti lahko povzpneš na naš zasavski Triglav, se ustaviš na Dobovcu, rojstnem kraju akademskega slikarja Janeza Kneza, ki v teh predelih še vedno išče navdihe za svoja slikarska dela.
Na mostu čez Savo nas presrečno pozdravlja rudarski voziček, naložen s črnim zlatom in in obdan z lepo cvetlično gredico. Ja, resje, čisto na pravi poti smo v nekdanje rudarsko mesto Trbovlje.
Da je pa sedaj naše mesto resnično lepo, se je več deset let razvijalo, gradilo, načrtovalo, kar je velik prispevek pridnih članov TD Trbovlje. Na vso moč se trudijo, da bi mesto postalo lepše in urejeno.
Letošnje leto se je njihovo delo, interes in zagnanost, dobro predstavilo na srečanju turističnih delavcev Slovenije v Velenju. Ta dan se je že začel lepo, nebo brez oblačka in tudi v zraku je bilo čutiti pozitivno energijo. V Rdeči dvorani
je vso množico pozdravil župan Velenja z željo, da bi se to razvijajo čim boljše v okviru mednarodnega leta ekoturizma.
Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se vračali domov skozi savinjsko dolino, do Podmeje in zagledali naše mesto, na katero smo zelo ponosni. Pred nami se je potrdilo naše zagotovilo drugim v Sloveniji, kajti oči so nam ob prihodu počivale ob lepem zelenju, na cvetočih grmičkih in prelepem cvetju v domačih vrtovih.In osebno se mi zdi, da bomo dobro in vztrajno podpirali projekt “Naša dežela, lepa in čista!”
Mira Roža)
ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
Tel.: 01/436 53 90,fax: 01/436 65 20, www.runienestrani.coni
I N T E R MARKETING
PREJELI SMO: Vem, da so bolj zanimivi dogodki, ki nas spremljajo vsak dan in nas motivirajo za jutri. Prav je tako! Utrinek o preteklosti pa naj ne bi bil odveč, ko še živijo priče...
Nisem vas pozabila...
Pred 60 leti ste kot talke padle pod gestapovskimi kroglami v Celjskem piskru. Marta, Lojzka, Anica, nepozabne sotrpinke v zaporu pri Figabirtu v Trbovljah, Laškem in v Celju zaradi znane izdajalke iz Hrastnika.
Marta, Marjetka in Justa so me povezale v mladinske akcije: zbirale smo sanitetni material, prispevke za OF in trosile listke s pozivi k uporu.
Srednješolci smo se radi vključili v zaupane naloge OF, ker so nas profesorji v takratni Meščanski šoli ustrezno obveščali o vojnih grozodejstvih Hitlerjeve soldateske v okupiranih državah Evrope, od 1. 1941 pa tudi pri nas. Izgnali so naše profesorje, nas pa so poučevali nemški profesorji. Knjige strokovne knjižnice Meščanske šole so zmetali v šolsko kurilnico. V juniju 1941 so na Hrvaško in v Srbijo izgnali večino izobražencev in socialno ozaveščenih voditeljev delavska gibanja iz Zasavja.
V zasavskih hribih so že od 1. 1941 dalje akcijsko delovali partizani, borci L Revirske čete in vzpostavili mrežo prvih borcev OF in javke po vaseh in mestnih jedrih od Zagorja do Rečice pri Laškem. Žal pa so se te strogo zaupne vezi
med organizatorji in zaupniki kmalu začele trgati...
Zakaj? Naključne izdaje neprevidnih zaupnikov; težke razmere preživetja partizanov pod milim nebom v zimi 1941/42; izdaje ujetih partizanov, ki niso mogli zdržati nečloveških mučenj pri zasliševanju:	predvsem pa
gestapovski vohuni, ki so se po vaseh predstavljali kot partizani ali
pa spraševali po znanih partizanih, katerih ilegalna imena so tudi poznali. Posledice so bile nepopravljive!
Na osnovi gestapovskih arhivov in arhiva RSNZ Slovenije lahko tudi po 60 letih trdimo, da so bili najtežji časi NOB v Revirjih v letih 1941-1943.
To potrjujejo tudi številčni podatki gestapovskega maščevanja nad ujetimi partizani in aktivisti OF. V zasavskih občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje je bilo ustreljenih 168 talcev, 379 je bilo izgnancev v taborišča, 180 ljudi pa je v taboriščih umrlo.
Kljub temu, da podatki niso popolni, pričajo o terorju okupatorja in njihovih pomagačev nad civilnim prebivalstvom. Preživeli pa še danes kričimo: “Ne dovolimo, da bi se ponovilo! Ohranimo mir v samostojni Republiki Sloveniji!"
Pavla Zadobovšek
Zgodovinski dokument. Sramotilno razkazovanje ujetih partizanov v Celju. Med njimi (skrajno desno) herojinja Tončka Čeč.
Odpeljano 2.335 m3 kosovnih odpadkov
Občina Zagorje je tudi letos organizirala očiščevalno akcijo "Spomladansko čiščenje" na območju celotne občine. Akcija je potekala po posameznih KS v času od 1. aprila do 10. junija. V odvozu kosovnih odpadkov so sodelovali delavci KOP-a Zagorje, ki so odpeljali 1.199 ml odpadkov in delavci Surovine Trbovlje, ki so odpeljali 1.136 ml odpadkov.
Ro posameznih KS je bilo zbranih:
KS		
KS IZLAKE	128 m3	172 m3
KS KISOVEC	32 m3	67 m3
KS JOŽE MARN	-	43 m3
KS ML1NŠE	160 m3	125 m3
KS ŠENTGOTARD	160 m3	60 m3
KS SENOŽETI-TIRNA	96 m3	165 m3
KS RUDNIK-TOPLICE	64 m3	180 m3
KS ČEMŠENIK	176 m3	110 m3
KS FRANC FARČNIK	64 m3	114 m3
KS RAVENSKA VAS	48 m3	39 m3
KS PODKUM	176 m3	138 m3
KS KOTREDEŽ	32 m3	56 m3
Spominska slovesnost pod Ljubeljem
V soboto, 8. junija je pod Ljubeljem, na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča, podružnice zloglasnega Mathausna potekala tradicionalna spominska slovesnost, na kateri je bilo navzočih veliko nekdanjih
internirancev in njihovih svojcev, tako iz Slovenije kot tudi Francije, Italije in Avstrije. Kulturni program za to slovesnost je letos pripravila trboveljska borčevska organizacija, scenarij pa je pripravil Aleš Gulič. Slavnostni govornik je bil akademik
Matjaž Kmecl. V kulturnem programu so sodelovali Delavska godba Trbovlje in združeni moški pevski zbor, ki so ga tvorili pevci pevskih zborov Zarja, Slavček, Svoboda in DU pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga. Pro-
gram je povezovala moderatorka Renata Žnidar, novinarka Radia Trbovlje. Na slovesnosti so sodelovali tudi člani Zveze borcev.
IL
intervju
S polnim plinom z Boštjanom Turkom, KBM Zagorje Racing team
»S TAKŠNIM MOŠTVOM BI Sl UPAL NASTOPITI NA
MONTE CARLU«
Boštjan Turk, mladi zagorski podjetnik, nekaterim celo bolj znan kot dirkač, dosega v letošnji sezoni sijajne rezultate na ralljjih v slovenski konkurenci in to je eden glavnih razlogov, da »gostuje« na naših straneh.
Zakaj je padla odločitev o vrnitvi na dirkaške steze oziroma zakaj je sploh prišlo do nekajletnega prenehanja tvoje dirkaške kariere?
Do premora je prišlo zaradi več dejavnikov. Kot prvo nam je potekla pogodba, katero smo imeli podpisano naš klub. Honda Autocommerce ter Castrol, ki je veljala leta 1997,98 ter 99 in s tem so usahnila finančna sredstva. Pika na i so bile težave z avtomobilom, kar bi pomenilo, da bi za leto 2000 morali napraviti povsem nov koncept, nov avto, nove sponzorje, zmanjkalo je tudi volje predvsem zaradi več odstopov na dirkah. Enostavno povedano - ni bilo avta, ni bilo denarja in če tega ni, potem težko dirkaš. V klubu smo se takrat domenili, da si bomo vzeli nekaj premora in že takrat je bilo povsem jasno rečeno, da gre le za premor in ne umik iz avtošporta. Tako nas je leta 2001 Drago Turnšek, ustanovitelj Slovenskega nacionalnega pokala (SNP, op.a.), povabil k sodelovanju in smo odpeljali tri dirke z isto Hondo kot leta 1999 in kljub temu, da avto ni bil konkurenčen, smo zabeležili tri tretja mesta.
In ravno ti rezultati so bili nekakšna osnova za razmišljanje o ponovnem nastopanju. V ta namen
smo konec leta 2000 kupili avto ford cosworth, ki se je pripravljal skozi vse leto 2001 in takrat na žalost ni bil gotov, zato pa je bil pripravljen za letošnjo sezono.
Nakup, sestavljanje in nenazadnje vzdrževanje takšnega avtomobila je zagotovo kar veliko finančno breme. Ali lahko na grobo oceniš te stroške?
Koliko je bilo vloženega v sam avto niti ne morem oceniti, lahko pa povem denimo, da sodelovanje na eni dirko z vso servisno logistiko, gumami, prenočiščem za vso moštvo za tri dni v okolju, kjer poteka rally stane približno milijon tolarjev. In to brez kakršnihkoli poškodb na avtomobilu. Vemo, da ena guma stane okoli 60.000 SIT, da jih na rallyju »skuriš« 6,... Potem pa še podatek, ki je zagotovo zanimiv za bralce, da avto na raliy preizkušnji, ki je dolga 100 km, porabi 100 litrov bencina, ki ni navaden, ampak prav poseben.
Pri stroških si omenjal tudi nastanitev moštva. Alije sodelovanje znotraj moštva vzorno?
Za moštvo, katerega imam jaz si upam trditi, daje eno najboljših, če ne celo najboljše v Sloveniji in s takšnim moštvom bi si jaz upal odpeljati tudi Monte Carlo. Treba je vedeti, da rally ni le voznik, ki je samo en element v mozaiku.
Pomemben je tudi sovoznik, tako na treningu kot na dirki, nenazadnje pa seveda tudi že omenjeno moštvo, katerega mi zares vsi zavidajo. Izpostaviti je potrebno predvsem glavnega mehanika Matjaža Razpotnika, ki bdi nad avtomobilom. Prav moštvo je praktično najbolj pomemben dejavnik. Kajti lahko imaš ti ne vem koliko denarja, vrhunske gume in podvozje, toda če ti nimaš ljudi, ki so sposobni v borih petnajstih minutah zamenjati oljnega hladilnika oziroma bencinske črpalke, kar se nam je primerilo, si le gledalec.
Kako sta se ujela z novim sovoznikom Urošem Žerkom?
Ja, na prvem rallyju je bilo vse novo. Prvič smo vozili turbinsko gnan avto s pogonom na vsa štiri kolesa, Uroš je bil prvič v življenju sovoznik, pa tudi jaz sem se vračal po dveh letih. Bilo je nekaj napak na dirki v Idriji, toda ob koncu rallyja že občutno manj, medtem ko sva se na Saturnusu skorajda 100% ujela. Med voznikom in sovoznikom mora vladati popolno zaupanje. Če sovoznik vidi, da tempo popušča, me mora dodatno »podžgati«, če vidi, da pretiravam, me mora »skulirati«, ob tem mora brati zapiske. Tudi ton glasu je zelo pomemben. Ko on sliši mene, da sem zadovoljen, ali če preklinjam, on mora enostavno ustvariti takšno klimo, ki jo potrebujeva, kar pa pri 180 km/h med smrekami ni najbolj enostavno.
Ali pride kdaj do hudih besed med vama?
Pride do marsičesa... Tudi do smeha. Ravno ko sva peljala Saturnus na tisti peti hitrostni preizkušnji, ki jo bom opisal malce kasneje, naju je odneslo in sem začel vpiti, da se nama je kolo odvilo in dejansko nekaj časa nisem vedel, na čem sem in ko sva se končno dokopala do ceste, sva se temu naslednjih 50 metrov smejala, ker se takrat enostavno ne moreš zadržati.
Letos dosegaš odlične rezultate na rallyjih. Prvo dirko na domačih tleh na Bogenšperku nisi odpeljal zaradi dejstva, da avto še ni bil pripravljen. Bil si v vlogi organizatorja dirke in zato je na mestu tvoja ocena o organizaciji in odmevih z dirke...
Dirka je bila zelo pohvaljena s strani dirkačev, gledalcev in tudi novinarjem, medtem ko je s finančne strani, ki je najbolj pomembna, dirka predstavljala pravo polomijo. Avto bi lahko bil pripravljen, če bi si vzel čas in avto pripravljal, toda v tem primeru bi bila vprašljiva dirka. Vemo pa, da kakršnokoli dirko, čeprav tako kratko, kot je bila dirka na Bogenšperk, ne moreš odpeljati kar tako. Ne moreš v petek še postavljati progo, organizirati redarje, jih učiti, v soboto pa se vsesti v dirkalnik in odpeljati svojo glavo naprodaj. Psihične priprave na dirko se začnejo vsaj teden dni prej, da se skoncentriraš in potreniraš, tako da je logično, da dirke nisem odpeljal.
Ali potemtakem obstaja bojazen, da tudi na zagorskem rallyju ne boš nastopil?
Ja, tega me je kar precej strah, čeprav mi v klubu vsi zagotavljajo, da bom tri dni pred dirko povsem razbremenjen in da se bom lahko osredotočil le na dirko, toda mislim, da temu ne bo tako. Nenazadnje Rally Zagorje sem jaz, jaz sem ga pripeljal v Zagorje, postavil sem izredno dobro moštvo okoli sebe, treba je zbrati finančna sredstva in mislim, da ne bom mogel biti povsem sproščen za samo dirko. Ampak pustimo času čas, kajti dirka je šele oktobra. Upam, da bomo čez poletje postorili veliko okrog dirke, da bomo v oktobru izpeljali le zaključno fazo in da se bom lahko jaz in moštvo, ki so isti ljudje, ki tudi organizirajo dirko, pripravili na dirko.
Zakaj ste prestavili Rally Zagorje, kije bil najprej predviden za l.junjj?
Rally Zagorje bo potekal od
intervju
25.oktobra naprej, prestavitev pa je povsem logična. Prvotnega termina se nismo mogli držati, saj bi bila organizacija dirke utopija. To pa predvsem zaradi finančnega šoka iz dirke na Bogenšperk, pa tudi ekipa je bila preveč izmučena, kajti nemogoče je zbrati ekipo 150 do 200 ljudi v roku dobrega meseca in pol. Vemo, da imamo mi tudi svoje življenje in zato je bila želja dirko organizirati na 9.avgust, torej na občinski praznik. Toda to ni bilo mogoče, ker je avgust mesec brez dirk zaradi dopustov, tako daje bil edini prosti termin 25.oktober.
Imaš mnenje, da bo dirka s finančnega vidika boU uspešna kot dirka na Bogenšperku? Nenazadnje je spekter potencialnih sponzorjev veliko bolj širok kot na območju Litije...
Seveda pričakujem da bo dirka s finančne plati veliko bolj uspešna. Predvsem tudi zato, ker bo to že tretji Rally Zagorje in tako ljudje vedo, kaj pomeni biti »zraven«, kaj pomeni videti reklamni pano podjetja na takšni dirki. Citiral bom besede enega najuspešnejših podjetnikov iz Zagorja, ki me je videl in vprašal zakaj rallyja ne bo. Odvrnil sem, da bo, toda šele jeseni. Podjetnik mi je dejal dobesedno to, da so vse ostale športne prireditve v Zagorju v primerjavi z našim rallyjem šahovski turnir.
Od rallyja pa nima korist le organizator, pač pa tudi celotna skupnost oziroma občina...
Povsem se strinjam. Deset tisoč gledalcev, prijavljenih je bilo 50 posadk, tu je treba šteti še moštva po 10 do 15 ljudi in morate vedeti, da ni bilo v času dirke niti ene proste postelje in to vključno s planinskimi domovi od Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Trojan. Upam, da bodo tudi gostinci uvideli, da jim tudi mi polnimo blaganje in da bodo pristopili in nam s kakšno dobro gesto pomagali. Mi se trudimo in vsem drugim delamo pozitivno bilanco, sami sebi pa delamo negativno bilanco. V tujini tega ni. Vemo, da rallyji pomenijo določeno promocijo tega kraja in cel kraj pomaga pri sofinanciranju takšne prireditve, kajti vsi imajo od tega neko korist. Upam, da bomo v
Zagorju to spoznali, da je to velik plus za kraj in da bomo skupaj s turističnimi društvi, vodilnimi možmi, nenazadnje z gostinci stopili skupaj in se bomo morali nekaj odločiti. Naša zveza AŠ 2005 bo postala članica FIA-e in bo dirka postala mednarodna ter zapisana v mednarodni koledar dirk FIE in ta datum bo zabetoniran. Tako je sedaj treba izbrati nek datum, kateri teden v letu bo dirka, kateri teden najbolj pomagamo Zagorju, recimo da so takrat kapacitete postelj prazne,... Kapital, ki pride od zunaj, je za Zagorje zagotovo zanimiv. Treba se bo vsesti za isto mizo, k sodelovanju spodbuditi tudi ostala športna društva, ki jih mi potrebujemo pri organizaciji takšnega projekta, kajti naš klub šteje le 20 članov, pri takšnem projektu pa mora sodelovati vsaj
200 ljudi.
Govoriš o Zagorju. Zagotovo pa je interes kluba, da bi k sodelovanju pritegnil tudi sosednje občine, podjetja, ali pač ne?
Cilj kluba je, da se dirka širi in da pridobiva večji ugled, tudi mednarodni. Treba pa je vedeti, da je dirko v Zagorje pripeljal Boštjan Turk in da bo ta dirka, dokler bo Boštjan Turk živ in zraven, vedno zagorska, s tem, daje naša želja, da bi se vanjo vključile tudi sosednje občine.
Če se postavim v kožo naših bralcev, potem jih zagotovo zanima podatek, koliko kopjskih moči zmore tvoj ford...
Ja, to me vsi sprašujejo. Lahko povem, da ima avto od 250 do 270 »konjev«, toda to v rallyju sploh ni pomembno. Na rallyjih je najbolj
pomembna vzdržljivost, kajti avto mora zdržati do cilja. Druga pomembna stvar j e podvozje, da te konje spraviš na cesto, tretja stvar pa je navor vozila oziroma dejstvo, pod kakšnimi obrati delujejo ti konji. Tako da sam podatek o moči ni tako pomemben, da bi ga izpostavljal. V današnjih časih to , da imaš vse ostale stvari »tip-top« in 30 ali 40 konjev manj od konkurenta pomeni, da boš na koncu sigurno pred tem konkurentom, ki ima 30 ali 40 konjev več.
Med drugim si v letošnji sezoni nastopil tudi na Rallyju Idrija, kjer pa si bil diskvalificiran. Za kaj je pravzaprav šlo?
Nam je na četrti hitrostni preizkušnji avto ugasnil in s sovoznikom Urošem Zormanom sva takoj ugotovila, da je »šla«
bencinska črpalka. Umaknila sva se s ceste, da nisva ovirala naslednjega tekmovalca. Pri tem sem se, logično, odpel in snel čelado, nakar sva ugotovila, da pumpa daje še toliko bencina, da bi se mogoče le pripeljala do cilja. Problem je bil le v tem, da je bila ta hitrostna preizkušnja najdaljša in sicer 17 km. Avto je ponovno vžgal, vendar je delal samo pod »štantgasom« in midva sva se vlekla z magično hitrostjo 3 km na uro. Avto je poskakoval, cukal, ampak sva vztrajno peljala proti cilju. Seveda si pri takšni hitrosti nisem nadel čelade, saj sem pričakoval, da bo avto vsak čas popolnoma ugasnil. Dva sodnika sta to opazila in obvestila žirijo. Treba je povedati, da jaz ne bi nikoli odpeljal hitrostno preizkušnjo brez čelade. Toda žal
imamo sodnike, ki ne ločijo med hitrostjo 3 in 130 km/h. Žirija me je pač po veljavnem pravilniku diskvalificirala. Žalostno je, da je ostalih 50 sodnikov na progi imelo možgane in vedelo, da je bilo le vprašanje časa kdaj bomo odstopili. Ta dva sodnika, ki sta trikrat sodila na naši tekmi, in edino na naših tekmah imajo sodniki plačano prenočišče, prehrano in pijačo in sta največ pojedla in popila na račun našega kluba, ravno ta dva sta nas prijavila in tako smo izgubili dragocene točke, ki nam bodo na koncu prvenstva še kako manjkale.
Krona dosedanjega dela sezone je bil zagotovo Rally Saturnus in tretje mesto.
To je slovenski avtomobilistični praznik, ki je včasih štel tudi za evropsko prvenstvo in bili smo zelo dobro pripravljeni in še dodatno nabrušeni zaradi že omenjenega incidenta v Idriji. Števci na urah so pokazali, da bi lahko ciljali na sam vrh, nakar je prišla peta hitrostna preizkušnja, na kateri se je utrgal oblak in prvih petnajst nas je peljalo z gumami za suh dež. To je bila prava norišnica. Nekaj časa smo se peljali po cesti, nekaj po travi. Skozi vetrobranska stekla se ni čisto nič videlo, bila sva odpeta, kjer sva z roko brisala steklo, da sva sploh videla kje voziva. Brisalci niso nič pomagali, voda je drla skozi cesto... To ni bila dirka, ampak boj za preživetje. Štiri posadke je voda dobesedno odnesla s ceste 200 metrov nižje po travniku. K sreči smo se prebili do cilja, toda zaostanek je bil tri ali celo štiri minute. Ostalo nam je pet hitrostnih preizkušenj, v katerih smo morali ta čas nadoknaditi in to nam je k sreči uspelo.
In kakšni so cilji za letošnjo sezono?
Dokazali smo, da znamo dirkati in da se da premagati tudi kralja slovenskega rallyja Mitja Klemenčiča in mu dokazati, da ni doživljenski prvak, kot je bil Tito doživljenski predsednik. Upam, da se bo našel kakšen dodaten tolar in da bomo avto naredili še bolj vzdržljiv in da bomo skušali osvojiti naslov prvaka.
Tekst: Peter Motnikur, sliki: Žare Modlic
.o., trženje, komuniciranje, oblikovanje
VITASAN BOO. IZLAKE
ZDRAVSTVO IN TURIZEM
Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, TEL./FAX.: +386 (0)3 56 79 060, E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojanc.com
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem sodelavcem in občanom!

ZDRAVSTVO ZAGORJE:
TEL.: +386 (0)3 56 55 000, FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM:+386 (0)40 733 528
HOTEL TROJANE:
Tel:+386 (0)1 72 33 610, Fax: +386 (0)1 72 33 615 GSM:+386 (0)40 733 528
www.vitasan.si
www.hoteltrojane.com
Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 03/56 71 544, fax: 03/56 71 571 e-mail: info@multima.si
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem Zasavčanom in želimo
prijetno praznovanje.
Cesta 20. julija 2(, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si. Internet: http://www.tref.si
Ob dnevu državnosti vam želimo prijetno praznovanje!
Elektro Ljubljana d.d.
DE TRBOVLJE
Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
Ob dnevu držovnosti želimo
vsem odjemolcem električne energije lep praznični don!
Peter Napret na srečanju predsednikov
Na srečanju šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav je v petek, 31. maja v hotelu Toplice na Bledu igral na citre Peter Napret. ki ga poznamo kot dolgoletnega organizatorja Popoldneva ob citrah na Kopiitniku. “Na citre sem igral ob aperitivu pred večerjo,” je dejal. “Treme seveda nisem imel, saj se zavedam, da sem bil le zvočna zavesa, ki jo pripravijo kot lep šopek...” Povabili so	ga
organizatorji protokola Republike
Slovenije. Zadnje čase je kar nekajkrat predstavljal Slovenijo v tujini na njihovo povabilo - v Milanu, Berlinu, na Dunaju,... Posebno imenitno je bilo pred kratkim, ko je igral v Bruslju, pred evropskim parlamentom. Vsaka od trinajstih kandidatk za članstvo v EU je imela kulturni program. Posamezne države so prikazale različne zvrsti; Peter Napret je predstavil Slovenijo s citrami, ponovno oživljenim instrumentom.
Fanči Moljk
LETNI KONCERT DOLSKIH PEVK
V četrtek, 13. junija so v dolski kinodvorani pevke ženskega pevskega pod vodstvom Sabine Vengust - Krajnc priredile letni koncert. Naštudirale so pester program ljudskih in umetnih pesmi ter popevk, ki sojih obiskovalci sprejeli z navušenjem. Na klavirjih je spremljala Simona Kepa, kot gostje pa so nastopili gojenci GŠ Hrastnik.
Fanti Moljk
Dva koncerta GŠ Hrastnik
Na Glasbeni šoli v Hrastniku so pripravili ob koncu šolskega leta dva koncerta. V petek, 31. maja je bil v Delavskem domu letni koncert simfoničnega orkestra z dirigentko Elizabeto Jakšič, ki je navdušil z izbranim programom zabavne in filmske glasbe. Od DO-RE-MI iz filma Moje pesmi, moje sanje, Larine pesmi iz filma Dr. Živago, do teme iz filma Tretji človek, Grk Zorba, 007, itd. Program so poživili solisti Emina Mašič, Nejc Trstenjak, Janez Habe, Oskar Laznik, Adam Mašič, Urška Draksler, Jože Buden in Cita Galič. Pesem Down by the Riverside pa je dirigiral Dominik Jakšič. Programje povezovala Mateja Grošelj.
Zaključni koncert Glasbene šole pa je bil v ponedeljek, 10. junija prav tako v dvorani Delavskega doma. Uradni govor je imela ravnateljica Polona Kovač, potem pa se je zvrstilo osemnajst točk programa, v katerem so se predstavili gojenci GŠ s svojimi instrumenti. Igrali so na rog, klavir, kljunasto flavto, violino, harmoniko, flavto, električno klaviaturo, saksofon, bas kitaro ter citre. V različnih formacijah - solo, duet, trio, kvintet... Njihovi mentorji so: Slobodan Filipovič, Erika Fele, Vanjo Tomc, Maja Lebar, Dejan Jakšič, Franc Kuljad, Elizabeta Jakšič, Polona Kovač, Andreja Ravnikar, Lucija Kotar in Tomaž Stradovnik.
Fanči Moljk
VEČER KLASIČNEGA BALETA IN SODOBNEGA PLESA
Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani in prijatelji našega mesta!
Ob Dnevu državnosti Vam
iskreno čestitam in želim prijetno praznovanje.
ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE Ladislav Žiga ŽGAJNAR
V preteklem tednu se je v litijskem kulturnem centru predstavil baletni oddelek Glasbene šole Litija pod vodstvom mentorice in koreografinje Žužane Bartha. Nastopili so tako najmlajši iz Male glasbene šole, pripravnice in vse tja do plesalk 6. razreda. Lahko smo z veseljem opazovali gibe, harmonijo in usklajenost teles ob glasbi, tako klasičnih, kot tudi modernejših skladateljev.
Kot gostje so se na večeru klasičnega baleta in sodobnega plesa v Litiji predstavile plesalke iz Glasbene šole Franc Šturm iz Ljubljane pod vodstvom Marije Gregorc.
Ugotavljamo, da Glasbena šola Litija tudi na plesnem področju dela zelo dobro, kar so mlade plesalke pokazale tudi na revijah zasavskih glasbenih šol, kjer je bil njihov nastop čudovit in smo prepričani, da se ni bati za nadaljnji razvoj baleta in plesa v Litiji in okolici.
Besedilo In foto: Moš
MANGO
Tirič Alija s.p., Izlake 15 SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE
Čestitamo vam ob 25. juniju,
dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje!
odpiralni čas: 7h - 19h vsak dan
zdrav duh
OD TAKRAT JE MINILO 100 LET
“Dne 2. novembra 1902 je bilo čisto tiho vreme, ter so na pokopališču prav lepo sveče gorele, in med tem so radeški pevci zapeli tri nagrobne pesmi” je zapisano v kroniki Radeškega tamburaškega in pevskega društva KUM, ki se je ukvarjalo tudi z dramsko umetnostjo.
Radeče so bile na začetku 20. stoletja hitro razvijajoči se kraj z dobrimi gospodarskimi razmerami, ki so omogočale materijalno osnovo tudi za razvoj kulturne dejavnosti. Že v 19. stoletju je v kraju delovalo gledališko društvo KUM s tamburaškim orkestrom. Glasbeniki so “pritegnili nekaj dobrih glasov” in nastal je mešani pevski zbor, ki je imel svoj prvi nastop 2.11.1902 na radeškem pokopališču. Na silvesterski večer istega leta in 1.1.1903 sta bila prva javna nastopa z naslovom O sveti Neži. Njihov prvi pevovodja je bil učitelj Leopold Potrebin. Radeče so imele pomembno vlogo kot tranzitna pot med Krajnsko in Štajersko deželo. Ekonomski in družbeni razvoj sta pomenila tudi prihod tujih lastnikov kapitala in državnih uradnikov, kar je bil tudi razlog za nastanek slovenskih kulturnih društev, ki so skrbela za kulturno rast kraja, negovanje nacionalne zavesti in izvajanje del
slovenskih avtorjev.
Pevski zbor je formalno deloval v okviru Orlov, vendar so tvorno sodelovali pri zahtevnejših izvedbah tudi s Sokoli. Večinoma so pevci peli tudi v cerkvenem zboru. Zanimivo je, da so pri igranju gledaliških del vedno sodelovali tudi glasbeniki in pevci s svojimi glasbenimi vložki.
Leta 1935 so Orli zgradili
Prosvetni dom (danes Dom kulture) in leta 1938 je bil zgrajen Sokolski dom (danes Dom Pihalnega orkestra radeških papirničarjev). S tem je bila prostorska stiska za nastope v domačem kraju odpravljena.
Radečani so bili nekakšni pobudniki, da so ob koncu druge svetovne vojne izgnanci v mestu Ofenbach, pred vrnitvijo v domovino, zapeli pesmi Večerni
zvon in od Urala do Triglava.
Njihovo petje ni bilo omejeno na klasičen repertoar pevskih zborov. Nastopali so tudi v operetah Planinska roža. Dijak prosjak in Hmeljska princesa. Sodelovanje z gledališčniki je pripomoglo, da so postali v petdesetih letih prejšnjega stoletja kar kulturni center kamor so na njihove predstave prihajali
obiskovalci iz tujine, iz Zasavja in Posavja pa so vozili posebni vlaki.
Mešani pevski zbor je postal prevelik in preokoren za vse večje število nastopov, zato so ustanovili okrog leta 1955 še Moški pevski zbor, kot sekcijo Svobode Radeče. Zbor je imel svoje vzpone in padce. Umetniški vrh je dosegel z nastopom v Cankarjevem domu ob proslavi 25-letnice Lesnine, ki je bila tudi njihov sponzor.
Spopadal se je z aktualnimi problemi enako kot gospodarstvo, ki ga ni bilo sposobno zadostno podpirati. Do visokega jubileja jih je pripeljal le optimizem, vztrajnost in ljubezen do lepe pesmi. Kulturno društvo Svoboda Radeče ponovno deluje po zaslugi moškega pevskega zbora.
Pevci so v teh sto letih delovanja skupaj preživeli številne ure vaj in nastopov. Njihovega idealizma niso preprečila odrekanja in težave, ki so jih spremljali v času delovanja. Nagrada in zadovoljstvo sta jim bila številna publika in buren aplavz, ki ga še danes žanjejo doma in v tujini ob zapetih narodnih in umetnih pesmih.
Letos so imeli slavnostni koncert 31. maja pod vodstvom pevovodje Cirila Jagriča. Medse je Moški pevski zbor Radeče povabil Mešani pevski zbor ZVONKA ANTOL1Č1Č iz Miklavža in Moški pevski zbor PAPIRNIČAR iz Jagnjenice. Pomen zbora je v svoji čestitki poudaril tudi Vojko Stopar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo. S svojim slavnostnim nastopom so ponovno dokazali, da je bilo vredno vztrajati. Pevci si želijo, da bi njihova pesem zvenela še dolga leta.
Irena Vozelj
SPET SMO SE NASMEJALI
Igralci Mladinskega gledališča Svobode Trbovlje so tudi v letošnji sezoni pripravili komedijo, avtorja Toneta Partliča, z naslovom POLITIKA. BOLEZEN MOJA. ki jo je režirala neumorna Nanda Guček.. Glavni vlogi Ivana (Bernard Kovačič) in Ivane (Marjeta Dolinar) ter ostalih vlog so bile odigrane doživeto, saj so prikazale naš vsakdan, gonjo za biti “in” v družbi, kritiziranje dogajanj časa v katerem živimo. Kako nimajo starši časa za otroke, se je odražalo kot nekakšna nevidna nit skozi vso igro in prikazalo vso tragiko, kije posledica tega. Da jim je mlajša hči Tinka odpotovala proti Indiji, so izvedeli od starejše hčere, ki je prejela pismo, da starše obvesti o njenem potovanju z gurujem.
Najzinimivejši del je bil, ko so kar trije
družinski člani kandidirali za poslance, vsak na svoji listi, pri različnih strankah. V konkurenci za poslanca je uspel le zet Janez, oče Ivan in
mama Ivana pa v tekmi nista dosegla ustreznega rezultata. Koliko lobiranja, predstavitev, priprav
in denarja je potrebno za kandidaturo posameznika je bilo dobro prikazano. Zakonca sta po volilnem porazu ugotovila, da sta pravzaprav izgubila vse: družino, otroke, denar .... daje bil predvolilni boj pravzaprav farsa, ker mora v njem sodelovati čimveč kandidatov, da laže pridejo na položaj “ta pravi”.
Irena Vozelj

TRBO
■98.1 Ite
$	Super ponudba	RENAULT
		
OMEJENIH SERIJ VOZIL RENAULT V MESECU JUNIJU
•Renault Tvvingo Flamingo že od 1.599.000,00 SIT
varnostna blazina za voznika in sovoznika, električni pomik stekel, radio z zvočniki...
•Renault Tvvingo Air 1.775.000,00
klimatska naprava, varnostna blazina za voznika in sovoznika, električni pomik stekel, električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali, daljinsko centralno zaklepanje...
•Renault Clio že od 1.787.000,00 SIT
ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj...
•Renault Clio Air že od 1.990.300,00 SIT
klimatska naprava, ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, električno nastavljivi zunanji ogledali, kovinska barva...
•Renault Megane Air že od 2.721.000,00 SIT
klimatska naprava, ABS, 4x varnostna blazina, progresivni servo volan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj...
•Nova Thalia že od 1.648.000,00 SIT
SUPER CENE TUDI ZA DRUGE MO DELE RENAU LT: Kangoo, Šcenic, Laguna...
I
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 '03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
upoko j enska
Zlata poroka v Gradiču
Na dan trboveljskega občinskega praznika, 1. junija je v poročni sobi Gradiča potekala zlata poroka. Po 50 let trajajoči zakonski zvezi sta vnovič izrekla “da” za nadaljnje skupno življenje zakonca - zlatoporočenca Zora in Jože Dolenc, iz Sallauminesa. Ob tem slovesnem trenutku so se zbrali številni sorodniki ter znanci in jima nazdravljali in izrekali najboljše želje. Obema je čestital tudi predstavnik DU in jima izročil pisno priznanje in manjše spominsko darilo. Čestitkam se pridružuje tudi Zasavc z uredništvom in bralci.
IL
Srečanje upokojencev Slovenije
Letos bo že 14. srečanje slovenskih upokojencev. Tokrat bo potekalo v Slovenj Gradcu in sicer 27. junija s pričetkom ob 10.30 uri na letališču v Mislinjski Dobravi. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program s slavnostnim govornikom. Prijave za prevoz in udeležbo zbirajo področna društva upokojencev.
IL.
Upokojenci
planinci
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje, ki jo že dolga leta vodi Vinko Pfeiferje v zadnjem času izpeljala veliko zanimivih izletov, katerih seje udeležilo precej upokojencev. Bili so v Borovnici v tamkajšnjem Peklu in obiskali tudi okoliške vrhove, bili so v Gašparjevi koči pod Velikim Kozjem, zadnji izlet pa so namenili Uršlji gori in Koroškem. Izlete organizirajo vsakih 14 dni, včasih pa tudi pogosteje.
IL
Predsezonsko
letovanje
upokojencev
V času od 2. do 12.6. je potekalo predsezonsko letovanje upokojencev DU Trbovlje na istrski obali. Letovanje je organiziralo DU, udeležilo pa se ga je 61 upokojencev. Nove moči so si upokojenci nabirali v obnovljenem in moderniziranem hotelu Mimosa, kar se je odražalo tudi v nekoliko višjih cenah, tokrat seveda ne v markah, ampak v eurih.
IL
ZDRAV DUH ZDRAV DUH	ZDRAV DUH ZDRAV DUH
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(37. del)
»Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez gaje hotel od tega odvrniti, zato mu je rekel: 'Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.' Jezus mu je odgovoril: ' Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da spolniva vso pravico.' Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus stopil iz vode in precej so se nad njim odprla nebesa. Zagledal je božjega Duha, ki seje spuščal kakor golob in prišel nadenj. Pri tem seje zaslišal glas iz nebes: To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.'« (Mt 3, 13-17)
Janez Krstnik je krst, kije simboliziral vstop v skupnost spokornikov, delil v reki Jordan. Apostoli pa so krščevali povsod, kjer je bila voda.
Tako so krščevali prva tri stoletja. Krščevali so tudi v katakombah, kjer so imeli kristjani že krstne kapelice. Ko so od četrtega stoletja dalje kristjani smeli zidati cerkve, so zlasti poleg škofijskih cerkva zidali tudi okrogle ali večkotne (npr. osemkotne) stavbe za krščevanje (baptisterije). V njih je bil nekak tolmun, v katerega je bila speljana studenčnica. Semkaj so
Krstilnik
po stopnicah stopali krščenci, saj so takrat krščevali predvsem odrasle, in to s potapljanjem, kar je hkrati pomenilo pokop grešnega človeka in vstajenje v novo življenje. To krščevanje je bilo zelo slovesno, posebno, ker se je sprva vršilo le ob veliki noči in binkoštih.
Ko kasneje (od devetega stoletja dalje) krščevanje niso več vezali na ta dva praznika, je tudi »slovesni krst« postal manj slovesen, krstilnik pa je dobil manj vidno mesto in bolj skromno obliko. Vendar pa je dobil stalno mesto v vsaki župnijski cerkvi. To je bila posoda iz klesanega trdega kamna - od tod ime krstni kamen - kjer je bila shranjena krstna voda. Da ne bi do krstne vode prihajal prah, je bila običajno nad kamnom lepo izdelana omarica, nad katero je bil upodobljen Janez Krstnik, ko krščuje Jezusa, in golob kot vidna prispodoba nevidnega Svetega Duha. Krstilnik je stal blizu vhodnih vrat, zavarovan z ograjo. S svojim mestom pri vratih je simboliziral, da je krst vrata vere in večnega življenja.
Po drugi svetovni vojni so začeli pri nas »krstne kamne« pri vratih odstranjevati in umetniki so na bolj primernih mestih v cerkvi izdelali krstilnike kot čudovite umetnine.
Po prenovljenem bogoslužju v duhu drugega vatikanskega koncila, naj bi bil lepo urejen krstilnik spredaj v ladji, da bi moglo vse občestvo spremljati in sodelovati pri obredu. Po lepoti in dovršenosti naj bi bil stalno znamenje našega srečanja s Kristusom in novega rojstva. Sem naj bi »romali« in obnavljali krstne obljube. Kakor krst do zadnjih globin spreminja in preraja, tako naj bi krstni kamen s svojo navzočnostjo v cerkvi vedno spominjal in opozarjal na pomen krstne milosti v vsakodnevnem kristjanovem življenju. Krstni kamen (krstilnik) je zato tudi znamenje daru vere in krsta, ki se danes večinoma opravi v rosni mladosti oziroma kmalu po rojstvu otroka.
Branko Nimat
Občina Zagorje
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti in vse najboljše v prihodnji združeni Evropi vam želi
Župan občine Zagorje Matjaž Švagan
SING d.o.o. v stečaju Zagorje ob Savi Ravenska vas 5
Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. St 68/2001 z dne 16.11.2001
objavlja
prodajo
Nepremičnine - stavbo in pripadajoče zemljišče pripisane pri zk. vložku 538 k.o. Loke pri Zagorju, po zemljiškoknjižnem izpisu pare. št. 35/1, skupna velikoststavbiščindvoriščaje740m2.
Ocenjena likvidacijska vrednost za nepremičnino in pripadajočezemljiščeje9.165.000,00SIT
Ponudbe je potrebno dostaviti na naslov: FINTIM d.o.o., Parmova 51, Ljubljana, z oznako: Za zbiranje ponudbSINGd.o.o.vstečajuoz.zamorebitnedodatne inormacije smo vam na voljo na tel: 01-436-60-60, MelitaButara
Stečajna upraviteljica Melita Butara
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. ZAGORJE o/S
tel.: pos. Dpi 03/5648-616 pos. Zagorje 03/5664-058 pos. Izlake 03/5673-696
(3)b dnevu državnosti vsem čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
jif
AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI!
VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOOK (LETNE IN ZIMSKE M+S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte.
Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in
še!!!
Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil.
Informacije:
Tel.: 03 56 31 830,03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h
^Kickboxing zveza Slovenije in^ KBV PON DO KAVA N Zagorje
Vabi na
3. Finalni turnir za državno prvenstvo 2002 v »SEMI CONTACTU in GLASBENIH FORMAH«, za članice, člane, mladinke, mladince, deklice in dečke.
Prireditev se bo zgodila v nedeljo 23.6.; na pokriti tržnici v centru Zagorja.
Program prireditve pa je nasledenj:
13.00 - Zbor tekmovalcev, ki morajo v kvalifikacije, tehtanje in začetek kvalifikacij
15.30 - Zbor finalistov, tehtanje
16.00 - otvoritev finala in začetek pol finala borb deklic, dečkov, mladink in mladincev, kvalifikacije v glasbenih formah, pol finalne borbe članic in članov, finalne borbe, podelitev priznanj, prikaz najboljše glasbene forme in nastop svetovne prvakinje v glasbenih formah, Sandre Hess iz Nemčije.
___________________________________________________J
zdrav duh
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO
Svetovno nogometno prvenstvo v nogometu je v razmahu. O nogometu pišejo celo knjige. Eno zadnjih je napisal argentinski Slovenec ali slovenski Argentinec. Ki se baje odlično prodaja. Naslov knjige je Fuzbal, tango in polka. Sprašujem vas po imenu novopečenega pisatelja, sicer prvaka ljubljanske Opere, ki je, še preden se je preselil v Slovenijo, spoznal skoraj vse argentinske nogometne klube, stadione in zaprisežene navijače. Njemu zagotovo lahko verjamemo, ko govori o Maradoni in drugih svetovnih nogometnih zvezdnikih, o navijačih, klubih, novinarjih, sodnikih in celo o dogodkih in navadah v nogometu. Veliko tega je avtor omenjene knjige napisal tudi v svoji knjigi.
Menim, da uganka ni pretežka. Odgovore nam pošljite na uredništvo. Čaka vas lepa knjižna nagrada.
Uganko sestavil Igor Goste
KULTURNI KOLEDAR
5.6.8498 pred Kristusom so Maji začeli s svojim štetjem let.
7.6.1988 so se začeli literarni večeri Društva slovenskih pisateljev v podporo aretirani trojki Janša- Borštner- Tasič.
Štiri leta kasneje je bil ubit predsedniški kandidat Ivan Kramberger, tudi izumitelj in pisatelj.
9.6.1508 seje v Rašici rodil Primož Trubar.
Pripravil Igor Goste
Trbovlje, z dušo in srcem
• e e
v poeziji
Pesniška zbirka, ki jo je tokrat iz pisnih in ustnih virov zbral, priredil in uredil znani Trboveljčan, Tine Lenarčič, je bila predstavljena javnosti in medijem trboveljskem muzeju.
Pri zbirki so sodelovali; prof, Aleš Gulič, kije napisal esej o poeziji in poetičnosti Trbovelj ter občina Trbovlje, kije denarno podprla izid knjige.
Knjiga je posvečena spominu in časti Trboveljčanom vseh rodov. Objavljena so dela znanih in neznahih avtorjev ter ljudske pesmi. Knjiga vsebuje tudi pesmi, ki so bile uglasbene.
Pesmi, zapisane v zbirki, pričajo o ljudeh in njihovem življenju v rudarskem kraju. Delo in napori so oblikovali prebivalstvo. In takšne so tudi pesmi. Pa vendar se v njih zrcalijo sončni žarki in upanje na boljši jutri.Napisane pesmi so dokaz, da se za zunanjo robato silhueto, tu živečih ljudi, skriva čuteča duša poeta.
M.A.Š.
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Cici koncert
Glasbena šola Zagorje ob Savi je tudi letos organizirala koncert najmlajših učencev njihove šole. Prireditev je potekala v Delavskem domu v Zagorju. V nabito polni
so na odru stopicale kot prave balerine. Učenci glasbene pripravnice so prikazali svoje znanje ob igranju na male instrumente. Kako lepo zvenijo
dvorani je bilo čutiti pričakovanja in ponos staršev nastopajočih. S svojimi točkami so se predstavili najmlajši obiskovalci glasbene šole, ki so svoje prvo glasbeno znanje nabirali čez vso šolsko leto ob učiteljici Mojci Zupan. Pravi užitek je bilo gledati drobne postavice, ki
kljunaste flavte pa so nam pokazali učenci skupine Metke Podpečan. V duetu so se nam predstavile flavtistka in pianistka. Svoje spretnosti na črnobelih tipkah nam je pokazalo kar nekaj učencev. Fantje, ki so nam zatrobili na svoja trobila, so si zadali cilj igrati v
pihalni godbi, kar jim bo bržkone tudi uspelo. Prireditev se je zaključila ob burnem aplavzu skupini godal pod vodstvom ga. Zupan. Pričakovanja najmlajših se
elan za nadaljnje delo. Mogoče bomo čez nekaj let slišali o čudežnem otroku, ki je svoj prvi nastop opravil prav na Cici koncertu. Pohvala torej vsem, ki so
je iz minute v minuto stopnjevala, saj so po končanem koncertu dobili pohvale za sodelovanje v mali šoli. Sledila je še krajša pogostitev in klepet ob kozarcu soka. Vzpodbudno je, da se lahko na velikem odru predstavijo tudi mlajši otroci, saj si s tem morda pridobijo
kakorkoli pripomogli k izvedbi koncerta. Srca naših najmlajših so za trenutek res bila malo hitreje, toda v očeh jim je žarela iskrica sreče.
Besedilo: Irena Ravnikar-Hriberšek Sliki: Tomo Brezovar
ŽELEZNIČARSKA GODBA ZIDANI MOST
Praznovanje visokega ljubileja je bilo skrbno pripravljeno. Le malo Slovencev se lahko pohvali, da so že živeli 1, maja 1902. leta, ko je bilo ustanovljeno Stanovsko glasbeno društvo v Zidanem mostu. Zbrali so se železničarji: premikači, vozovni pregledniki, skladiščniki idr. H godbi seje prijavilo 30 mož. Najpomambnejši med njimi je bil Leopold Potrebin, prvi dirigent in učitelj, ki je fantom pomagal premagovati številne ovire in vrzeli, ki so jih imeli, saj niso bili glasbeno izobraženi, seznanjal jih je s teorijo in igranjem. Sam je bil odličen pevec in
pevovodja, izvrsten violinist in klarinetist, izredno sposoben glasbenik in dirigent. Na žalost je zaradi zahrbtne bolezni umrl 4.2.1904.
Instrumente in prve uniforme so si kupili godbeniki sami iz svojih skromnih dohodkov. Na vaje so hodili dvakrat na teden peš iz Radeč. Danes si njihova odrekanja in prizadevanja težko predstavljamo. Kako zavzeti so bili, pove dejstvo, da so po dirigentovi smrti sami vadili naprej skoraj leto dni, predno so našli novega kapelnika Ivana Koruna, kije 1905. leta prijel dirigentsko palico. Pod njegovim vod sto m je godba dobila novo ime Glasbeno društvo za Zidani most in okolico, ki ga je potrdilo cesarsko kraljevo namestništvo v G razu.
Prvi nastop so imeli 6. januarja 1906, v avgustu pa so nastopili na železničarski zabavi v Nabrežini blizu Trsta. Iz tistega leta obstaja prvi fotografski posnetek. Na žalost so v tem letu prvikrat zaigrali žalno koračnico na pogrebu njihovega bobnarja Andreja Škandrcta.
Od takrat naprej se je marsikaj dogajalo, preveč, da bi vse zapisali. Zato se bomo ustavili ob nekaterih pomembnih dogodkih. Prvič so zaigrali prvomajsko budnico leta 1914. Prvo vojno leto so igrali na 14 nastopih, vendar je morala godba zaradi vojne vihre v letih 1915 -
1916 začasno prenehali delovati, v letu 1917 so svoje delo nadaljevali. Igrali so ob različnih priložnostih na veselicah, izletih, maškaradah, miklavževanjih, podoknicah, pogrebih, šolskih in drugih slavnostih, vojaških prireditvah itd.
Leta 1933 so pričeli z gradnjo glasbenega doma. Že 3. decembra 1935 je bil “hram umetnosti” izročen svojemu namenu. Zvoki instrumentov so bili včasih bolj drugič manj ubrani, saj so na odnose med godbeniki vplivale takratne razmere. A nekaj jih je vztrajalo, nato so se učili tudi novih, sodobnih skladb, intenzivnejše delo je pomagalo dosegati izjemne uspehe. Druga svetovna vojna je ponovno prekinila igranje godbe, njihov glasbeni dom so zaplenili Nemci, oktobra 1944 so zavezniki bombandirali Zidani most, kjer so bili nemški položaji in porušili obe dvorani za godbene vaje. Kljub temu, da je nekaterim uspelo skriti instrumente in notni material, so okupatorji našli nekaj omenjenega in vrgli najdeno v Savinjo. Trdna vez med godbeniki se ni pretrgala. Po osvoboditvi so spet zadoneli bobni in trobente Železničarske godbe Zidani most, že 3. junija so imeli svoj nastop na mitingu “Na vili” pri oljarni, skupaj z radeško godbo. Še naprej so pridno vadili in nastopali kamor so jih povabili, predvsem na otvoritvah železniških objektov in naprav, pa tudi šol, na jubilejih društev, ob razvitju praporov, vedno s primernim repertoarom. Ob njihovih proslavah obletnic so slovestnosti obogatile gostujoče godbe. Njihova zavzetost, trma, naporne vaje so prinašali uspehe na nastopih, ti so bili edino plačilo za trud, ki ga vlagajo v svoje delo. Njihovo delo je bilo okronano tudi s številnimi priznanji in odlikovanji. Leta 1981 so se prijavili na tekmovanje pihalnih orkestrov v Krškem, sodelovali na reviji pihalnih orkestrov v Artičah... To so bili začetki novih poti. Za svojo 90 - letnico so posneli svojo prvo kaseto v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Njihov slavnostni koncert je vključeval uspešnice svetovno znanih avtorjev, operne arije, ki jih je zapela sopranistka Dragica Čarman. Pripravljali so božično novoletne koncerte.
Danes šteje Železničarska godba Zidani most 59 članov, ki imajo elegantno ukrojene zelene uniforme..., med njimi je tudi petnajst žensk, najmlajša med njimi, Jasna Kapun, ima 11 let, najstarejši, Rudolf Glavač, 79 let. Vadijo trikrat
tedensko, pisana druščina zagotavlja, da bodo preživeli še naslednjih sto let.
V soboto, 1. junija zvečer, so imeli slavnostni koncert v Zidanem mostu pri železniški postaji, pod taktirko Francija Lipovška. Medse so povabili tudi goste Pihalni orkester radeških papirničarjev, Limeno glazbo iz Vrbovca, Društvo ročnih možnaristov iz Rogatca in Pritrkovalce iz Radeč.
Pozdravni nagovor je imel direktor področja za transport Dušan Žičkar, slavnostni govornik pa je bil Matjaž Kmecl.
Številne publike ni motil dež, a nastopajoči so zaradi omenjene nevšečnosti morali skrajšati program.
Ob tej priložnosti so v Domu svobode pripravili razstavo na kateri je prijazno sodeloval tudi Železniški muzej iz Ljubljane. Na njej so razstavili instrumente, uniforme, fotografije, kar vse je prikazalo njihovo stoletno delo.
Izdana je bila publikacija 100 let Železničarske godbe Zidani most, kjer je natančneje opisano njihovo delo, kraj, zgodovina kraja, železniških
in cestnih poti, pjihove šolske in kulturne dejavnosti. Kljub številnim oviram so se uspeli obdržati kot edina železničarska godba v državi. Njihov pomen je poudaril tudi generalni direktor Slovenskih železnic Igor Zajec, ki jim je priznal, da so “svojevrsten, zares enkraten fenomen!” S čestitko jim je zaželel “veliko uspeha pri uresničevanju umetniških načrtov v prihodnje, načrtov, ki pomenijo zanesljiv in odločen korak v prihodnjih sto letih."
Naj ob tej priložnosti tudi uredništvo Zasavca in avtorica prispevka čestitata za tako častitljiv ljubilej z željo, da uspešno nadaljujejo svoje delo in dočakajo naslednjo stoletnico delovanja!
Irena Vozelj
v A
20. ROŽNIK
zdravstvena
Tokratni članek je napisala Simona Novak, višja fizioterapevtka Zdravilišču Laško Dolžni smo objaviti še imena dveh nagrajencev, ki prejmeta po eno vstopnico za kopanje v bazenih Zdravilišča Laško. To sta: Mateja borišek/Jahlana 5/1410 Zagorje in Marjan Oblak/ Opekarna 7/Trbovlje
SHIATSU-UMETNOSTZDRAVILNEGA DOTIKA
Dotik je najstarejša in najbolj pristna oblika človeškega sporazumevanja. V družbi se ljudje nenehno ogibajo vsakršne telesne bližine. Zaradi spolne izkrivljenosti in čustvenega siromaštva spremlja vsak telesni stik sumničavost in je velikokrat napačno razumljen. Kadar sc koga dotaknemo zato, da bi ga zdravili, vsebuje takšen dotik veliko moči. Bistvo shiatsuja je prav dotik, ki pomaga sprožiti zdravilno moč, ki je v človeku.
Vaje za Krepitev medirianuv
Slika 1: Vaja za krepitev meridiana pljuč in debelega črevesa. Prekrižajte roke za hrbtom, nagnite se naprej in dvignite roke čim više. Pri spuščanju telesa najprej izdihnite. Nato se v položaju zadržite dva do tri dihalne ritme.

Slika 2: Vaja za krepitev meridiana želodca in vranice. Sedite na tla, dvignite prekrižane roke čim višje nad glavo in se nagnite nazaj tako, da se s hrbtom dotaknete tal. Pri tem pritiskajte kolena k tlom
Slika 3: Vaja za krepitev meridiana osrčnika in trojnega grelca. Ssedite v lotosov položaj. Prekrižajte roke tako, da položile dlani na kolena. Nagnite se naprej in se poskušajte dotakniti z glavo tal. pri lem izdihujte.
Slika 4: Medirian srca in tankega črevesa.
Noge poskušajte s spojeneimi nogami kar najbolj približati telesu. No z rokami držite prste nog, lahti roka pa imate nakolenih. se skušajte dotakniti z glavo prstov na nogi. Tem položaju se sproščajte dva do tri dihalne ritme
Slika 5: Vaja za krepitev meridiana jeter in žolča.
Sedite na tla z razširjeneimT^——^ nogami. Z desno roko se skušajte dotakniti prstov nog na levi nogi. I' tem položaju ne krčite kolen.
Slika 6: Vaja za krepitev meridiana ledvic in mehurja.
Sedite na tla in iztegnite noge pred seboj. '/. rokami se skušajte dotakniti prstov na nogi T tem položaju vztrajajte dva dihalna ritma.
PRENOS ENERGIJE Z DOTIKOM
Shiatsu je nastal na Japonskem in pomeni dotik s prstom Vključuje se na razne dele telesa in raztegovanje, vse z namenom, da se izboljša pretok krvi. krvni obtok, drža in prožnost telesa. Izvaja se s kolesi, palci, prsti, komolca, koleni in stopali. Prejemnik lahko leži ali sedi Zdravljenje je usmerjeno na energetske kanale, po katerih teče življenjska energija, imenovana Ki(Qi). Brez le energije je telo le kup organskih snovi. Shiatsu. ki naj resnično ustreže prejemnikovim potrebam, se ne da obvladati samo po intelektualni poti in tehnični spretnosti terapevta, senzibilnost je potrebno razviti tako. da zaznamo lok energije, ki ga po potrebi poživimo, umirimo ali razpršimo.
Shiatsu je komunikacija z. dotikom, izvaja pa se s sproščenim pritiskom in nenapornim prenosom energije Ki. ki naj izhaja iz spodnjega dela telesa-here. Shiatsu terapija j c odvisna tudi od razumevanja in spoznavanja tradicionalne kitajske medicine in njenega načina diagnosticiranja.
Na Japonskem je shiatsu uradno priznan način zdravljenja, medtem, ko sc na zahodu uveljavlja šele po letu 1970. Kitajci predstavljajo ravnotežje z. izrazoma Vin (senčna stran pobočja) in Vang (sončna). Vin in Vang sta komplementarni nasprotji- vsaka stran v vesolju vsebuje obe komponenti. Interakcija med njima ustvarja življenjsko silo Ki Kadar je ravnovesje v telesu porušeno, ga s shiatsu ponovno vzpostavimo. Ravnovesje vzdržujemo z drugimi načini, na primer z raznimi športi, hojo. jogo. rji gongom in tako naprej. Shiatsu ponuja sredstvo za globlje zavedanje samega sebe ter večjo povezanostjo z drugimi in okolju prijetno izkušnjo.
Uiviiil Igor Goste

17. NAGRADNO VPRAŠANJE

Kaj je bistvo SHIATSUJA?
Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite ,	na naš naslov do 6. julija.	<
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
MEDICINA IN TURIZEM, Zdraviliška c.4, 3270 Laško Tel.: 03/7>45-111 Fax: 03/7345-298
Rezervacije: +386 (0)3 7345-122, E-mail: zdravilišče.lasko@eonet.si http://www.zdravillsce-lasko.si, SLOVENIJA
NOVO v Zdravilišču Laško AVURVEDSKA MASAŽA
Je stara indijska znanost, razlikuje tri vitalne energije ali doše VATA, PITA in KAPHA, ki uravnavajo vse fiziološke in psihološke procese v telesu in umu. Pri masaži se uporabljajo naravna segreta eterična olja Masaža sprošča, vzpostavlja ravnovesja energij, pomaga pri stresu, daje dobro počutje, povečuje življensko moč in koncentracijo.
Inf in rez.: 03/7345-166
Zvezki A4 črtani 10 kos samo 890 sit IMa vse šolske potrebščine za gotovino v JUNIJU 10% POPUST
Zbiramo prednaročila za del. zvezke in učbenike do 29.JUNIJA yy
neXjueA
Papirnica v Zagorju in papirnica v Trbovljah
Iti f
SLuijarfe
Avtobusni promet In turtnem. ZoHorJo d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.nel Internet: http://www.inlegral-zagorje.sl
IZJEMNO UGODNO !
LONDON 3 DNI Z LETALOM-3.7., 6.7. in 9.7. samo 59.500 SIT V ZAČETKU JULIJA: ZAKINTOS 34. 900 SIT KRF: 37.900 SIT
OTROCI, 22.6. PELJITE STARŠE V NOČNI GARDALAND' POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE »V ZADNJEM HIPU«
vomm, DRUŽBE, SIPINE KAR TAKO:
Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
LiTAilKI VOZOVNICI V<AM NAJDEM©
V ZAS AVJU
// NA KRF DVA ZA TJ. 000 SIT - KONEC JUNIJA !!!
TRI DNI-UGODNO - ANKARAN ZA 15.900 SIT Pravi čas za obisk IRSKE IN ŠKOTSKE JE JUNU!
ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS!
KATALOGI RAZLIČNIH AGENCIJ POLETJE 2002 na voljo
POTOVALNI BON
INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB KONCU ŠOLSKEGA LETA!
ODPIRALNI ČAS:
Agcncga Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTAOS.OO - 12:00
/c pčrrzrVANJA 'N.
Sp pctpVANJA z iNTE4RAU’r/6i
Sobe z novo podobo!
Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone
Rezervacije na 02/526-1434 in GSM: 041/404-648
Turistični ob|ekl "Krone" Moravske Toplice:
CENIK CELOTNE PONUDBE
	IZVEN SEZONE	JULIJ, AVGUST
5 dni z zajtrkom	11.500 sit+tt	12.500 sit+tt
5 dni polp. z eno bograč več.	16.000 sit+tt	17.500 sit+tt
7 dni z zajtrkom	15.500 sit+tt	17.500 sit+tt
7 dni polp. z eno bograč več.	22.500 sit+tt	24.500 sit+tt
7 dnevno bivanje z možn. kuhanja	10.000 sit+tt	10.000 sit+tt
(lahko z lastno posteljnino)		
INTEGRA!
akcija
Drage bralke, dragi bralci!
Še tokrat nadaljujemo uganko o vaši in naši skrivnostni osebi, vendar z nekoliko več podatki.
Tisti, ki zadnjič še niste bili čisto gotovi, koga imamo v mislih, se vam bodo morda dvomi razblinili. Pošljite izpolnjen kuponček, morda se vam bo sreča nasmehnila, če sa vam že pri lotu ni.
Slika, ki jo danes objavljamo, je iz njegovih najstniških let. Že zadnjič smo nakazali, s čim se ukvarja. Kolesa so ključna točka pri prepoznavanju skrivnostne osebe. Poznan je v vseh treh dolinah in čez. Zaupamo vam, da vodi firmo, in da vas njegovi ljudje sami, ali s pomočjo poslovnih vezi, dobesedno spravijo po celem svetu.
Morda še kanček iz njegovega zasebnega življenja - trudi se živeti čimbolj po zakonih narave in tudi druge vzpodbuja k temu in jih uči. Tako nagnenje izhaja pravgotovo tudi iz njegovega dolgoletnega članstva v bratovščini, ki jo najraje vidimo na veselicah in ima na Slovenskem najstarejši staž.
Naj bo podatkov dovolj; vzemite v roke zadnjo številko Zasvca in z informacijami od danes ter z malo sklepanja napišite rešitev!
HUME
Na sliki je
Moji podatki:
Ime in priimek.
Naslov.........
Telefon
r**> i
REST4MRACIJA
" DIAN/V
Hotel Trojane,
Trojane 27, 1222 TROJANE
...ko ob okusni hrani, ilahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri druibi vam srce vzdrhti
Vsok dan sveža jagnečja pečenka.
Odličen izbor raznovrstnih jedi in vrhunskih ter kakovostnih vin.
Čudovit razgled skozi okna restavracije, klimatizirani prostori, veliko parkirišče.
Poslovno kosila, nedeljsko kosila, rojstno dnevna zabava, posebne priložnosti.
Romantična večerja ob soju sveč in izbrani glasbi...
Vsak petek in vsako soboto zvečer, evergreen uspešnice iz 60-ih, 70-ih in 80-ih let, batino. Jazz.! Klavir! V živo!!!
Prijazno vabljeni!
Rezervacije na tel.: 01- 72 -33- 610.
k/efti
k/efti
k/efti
k/efti
Ofelecifc svoje ideje!
šmija Ana
Gsm: 041 / 395 301
■ ;
Anicn Zupan s.p. / Izlake 44 / 1411 Izlake
k/efti
k/efti
k/efti
k/efti
Hotel Trojane,
Trojane 27, 1222 TROJANE
PRIGRIZEK, da lažje počakamo...
-	NADEVANI AVOKADO (losos, tuna...)
. ftr/a:
-	GOBOVA KREMNA JUHA V KRUHOV! SKODELICI
fflfaMUijet/f
-	JAGNEČJ1 KOTLETI V ZELIŠČNI OMAK!
ČV\i/oyrt:
-	KMEČKI KROMPIR (pečen v oblicah)
-	SIROVI ŠTRUKLJI
(jčjJo/ata:
-	SESTAVLJENA SOLATA
(fjJ/ac/iea:
-	ČOKOLADNA PUSTOLOVŠČINA
(O)jača/tri
-	MODRA FRANKINJA. Zlati Grič, Slovenske Konjice, L 2000, polsuho
(	(Uf/ar/M:
-	SAUVIGNON - Jagodni izbor, Hlebec, Kog, l. 1998, sladko
k/efti
k/efti
k/efti
k/efti
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
avtošver
Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@slol.net
Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/ 716 447
LECHLER t&tt
-kleparstvo-ličarstvo -avtovleka -avtostekla
- popravilo avtoplastike
DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8.-12.
Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660
6,1)1}. E-mail:tref®tref.si http:www.tref.si
!
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vse podatke dnhite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
				
„<Z„ZX AS DOMŽALE Servis in trgovina d o o.. Blalnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-62				
fax: 01/562 37-05				
Touring	Moč (kVV/KM)	M PC		Inf.MPC v EUR	
GL1800 AGold Wing	87/118	5.849.000	26.305	
ST 1300 Pan European	87/118	3.599.000	16.186	
ST 1300 A Pan European	87/118	4.179.000	18.795	
NT 650 V Deauville	41/56	1.999.000	8.990	
I Šport touring				
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000		11.869	
VFR 800 Fl	81/110	2.599.000	11.689	
CB 900 F Hornet	81/110	1.999.000	8.990	
CB 600 F Hornet	71/97	1.699.000	7.641	
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046	
I Šport				
VTR 1000 S P-2	100/136	3.249.000		14.612	
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000		11.689	
CBR 600 FS Spori	81/110	2.179.000	9.800	
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395	
NSR 125 R	/15	999.000	4.493	
I Chopper				
j VT 750 C2 Shadovv	32/44	1.589.000	7.146	
I Enduro				
XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789	
XRV 750 Africa Twin	44/60	2.059.000	9.260	
XL 650 V Transalp	41/55	1.799.000	8.091	
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776	
XL 125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392	
I Gross				
CR 250 R	43/58	1.399.000	6.292	
CR 125 R	30/41	1.349.000	6.067	
I Skuter				
Silver VVing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125	
Jazz 250 (NSS 250)	14/19	1.529.000 MP tene so v SIT, v MFC |e vročunon 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo sl provko do spremembe cen in sicer ob več kol 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 05.02.2002.			6.877	
Z
Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik
"N
Vabi
V nedeljo 23. junija na ogled tekme državnega prvenstva za člane in mladince v kajaku na divjih vodah - slalom za leto 2002.
V soboto 22. junija bo potekala postavitev proge in uradni trening in sicer do 16.00.
V nedeljo 23. junija pa:
8.00 do 10.00 - razdelitev štartnih številk in merjenje čolnov
V
8.30	- sestanek vodij ekip 9.15 - demonstracijska vožnja
10.00	- začetek 1 vožnje
11.30	- začetek 2. vožnje
13.00	- moštvene vožnje
15. 00 - razglasitev rezultatov.
y
društveno
West McLaren Mercedes
Podjetje MPL Racing je v 2001 vstopil v svet formule 1, je imel Vozniki z dirkaško licenco se moštva West McLaren Mercedes
sodelovanju z ekipo West McLaren Mercedes naznanilo novo veliko tekmovanje, namenjeno širši javnosti. Dobitnik prve nagrade bo imel izjemno priložnost sesti za volan dirkalnika Formule 1 West McLaren Mercedes.
Gre za preizkus znanja, saj bodo morali prijavljeni tekmovalci opraviti več težavnih testov, preden bo srečni zmagovalec izbran na mednarodnem velikem finalu na avtodromu v Brnu na Češkem med 19. in 21. septembrom letos.
“Najbž vsakogar, ki je kdaj obiskal dirko formule 1 ali jo spremljal preko TV zaslona zanima, kako bi bilo dejansko voziti bolid formule 1. Zdaj se bo srečnemu zmagovalcu ta želja uresničila. Ko je voznik moštva VVestMcLaren Mercedes Kirni Raikkonen leta
V petek, 7. junija so imeli dolski rokometaši v prostorih gasilskega doma občni zbor, ki gaje vodil Urban Moljk, predstavnik članske ekipe. O delu v pretekli sezoni 2001/’02 je najprej poročal predsednik predsedstva RK Janez Kraner, ki je ugotovil, da je z zagotovljenimi prostorskimi pogoji na Dolu delovanje vseh sekcij na visokem nivoju. Osnovna naloga pa je skrb za vzgojo domačih igralcev. To se izraža v rokometni šoli na Dolu, v Hrastniku in v Rimskih Toplicah. Uspehi niso izostali, saj so pionirji na tekmovanjih v vseh sekcijah dosegali prva tri mesta. Manj uspehov so pokazali člani, zato bodo v prihodnje potrebne kadrovske zamenjave pri igralcih in trenerju. Zahvalil se je vsem sponzorjem, ki so ustvarili pogoje za delovanje kluba. Dejan Milinovič, predsednik izvršnega odbora, je podrobno seznanil prisotne z uvrstitvijo vseh tekmovalnih sekcij in delom posameznih komisij, ki je bilo zelo dobro. Omenimo na primer propagandno komisijo, ki je
zelo malo izkušenj z dirkanjem v enosedežnem bolidu. Vendar pa niti Kirni ni prišel s kartinga v formulo 1 tako hitro, kot bo zmagovalec tega tekmovanja.”
Zmagovalec tekmovanja bo sedel za volan bolida West McLaren Mercedes MP4/16 iz leta 2001, ki je zmagal na številnih dirkah za veliko nagrado, dosegel 102 točki in se uvrstil na 2. mesto v skupnem seštevku konstruktorjev formule 1. V finalu bo bolid na dirkanje pripravilo osebje ekipe West McLaren Mercedes.
Na izbor “Vpiši se med voznike Fl" se lahko prijavijo vsi odrasli državljani več evropskih držav, ki imajo vozniško dovoljenje najmanj 3 leta. Čeprav je glavna nagrada vožnja z bolidom Fl, ne gre za iskanje talentov za sedež v Fl.
izdajala Rokometni list, organizirala tiskanje vstopnic, plakatov, koledarja... Dobro je opravil svoje delo tudi gospodarski odbor, komisija za marketing in drugi. Olgi Jagodic, blagajničarka, je podala finančno poročilo, ki pove, da so imeli v letu 2001
16.425.048.00	SIT prihodka in
16.303.897.00	SIT odhodka, kar kaže, da trenutno stanje ni ravno rožnato. To je ugotovil tudi Bojan Hameršak, ki je podal poročilo nadzornega odbora.
V razpravi po poročilih smo slišali, da bodo kadrovske spremembe tudi v predsedstvu in izvršnem odboru. V Dolanko bo treba pripeljati še več mladih, kar je osnovna naloga RK. Za zastavljene cilje bo treba zbrati 19 mio SIT, kar je 10,2% več kot lani.. Članarina bo znašala 2000,00 SIT. Občni zbor je pozdravil Miran Jerič, poslanec, v imenu občinske športne zveze in čestital za dosežene uspehe. Menil je, da klub ne bo propadel, dokler bodo gradili na mladih. Z njim se je strinjal Brane Majes, direktor TKI, ki je
tekmovanja ne bodo smeli udeležiti, saj je izključno zabavne narave.
Preden bo zmagovalec sedel za volan dirkalnika, bo moral opraviti več napornih testiranj, ki se bodo začela v juniju. Vsaka država bo organizirala regionalno karting prireditev in 15 tekmovalcev iz vsake države se bo uvrstilo v nadaljnje kvalifikacije, kjer bodo tekmovalci vozili močne cestne avtomobile Mercedes-Benz. Zmagovalec pa bo moral dokazati, da je zadostno fizično pripravljen in vozniško usposobljen za napredovanje v naslednji krog.
Žirijo bodo sestavljali predstavniki ekipe West McLaren Mercedes. Zmagovalec iz vsake države bo napredoval v mednarodno finale v Brnu. Tam bodo žirijo sestavljali vozniki
povedal, da bodo še naprej glavni sponzorji RK. Marko Planinc, koordinator strokovnega dela, je dejal, da bodo okrepitve pri članih
David Coulthard, Kirni Raikkonen in Alexander Wurz, pa tudi tovarniški vozniki Mercedes-Benza iz prvenstva DTM Touring Car.
Tokrat bodo tekmovalci sedli za volan močnejših avtomobilov! Namreč za volan zmogljivih avtomobilov Mercedes-Benz CLK 55 AMB. S stezo se bodo spopadli tudi v dirkalnikih formule 3000, ki predstavljajo odskočno desko vsakemu poklicnemu vozniku do sedeža v bolidu Fl. Na koncu bo žirija izbrala srečneža, ki bo sedel za volan West McLaren Mercedesa dirkalnika Fl in dobil enkratno priložnost zapeljati se z njim po stezi v Brnu.
Dodatne informacije: Primož Lemež 041 876 603.
MPL Racing, Primož Lemež
spet napolnile dvorano Dolanko. O dolski rokometni šoli pa meni, da je bila dobra poteza, saj so po njej prepoznavni po celi Sloveniji.
Fanči Moljk
ŠOLA JAHANJA TUDI V ZAGORJU
Konjeniški klub Vajkard Valvasor Kisovec-Loke je prvo junijsko soboto v Kisovcu s pomočjo Društva jadralnih padalcev Zagorje ob Savi priredil dan odprtih vrat. Organizirali so družabne igre, prosto jahanje za vse obiskovalce, male in velike, ter podelili nagrade za otroke, ki sta jih prispevali družbi Don Don in Coca-Cola. Pravijo, da so preživeli prijeten sončen dan. v družbi ljubiteljev konj in športa ter rekreacije v naravi.
Zadovoljni jezdeci in obdarjeni otroci Podobna druženja bodo še organizirali. Sicer pa ima ta konjeniški klub po enoletnem obstoju 35 aktivnih članov z več kot 15 konji. Imajo pa tudi dva izkušena inštruktorja jahanja.	I.G.
Letni občni zbor RK Dol TKI Hrastnik
MAZDA 6: Inovativnost v treh oblikah
Vse dobre stvari so tri, kot na primer: dinamična oblika, visoko zmogljivi motorji in agilnost v vožnji, kar vse odlikuje Mazdo 6. Prav tako kot tri Mazdine tradicionalne vrednote: kakovost, varnost in zanesljivost, vse to v treh karoserijskih različicah: klasična limuzina, športna kombi limuzina in od jeseni letos tudi prostoren Šport Combi.
Mazda 6 ni le nov model, temveč označuje Mazdin vstop v novo obdobje. Mark Fields, predsednik Mazda Motor Corporation, pravi: “Mazda 6 je prvi člen v celotni verigi prihajajočih modelov, ki pomenijo povratek k našim koreninam. Dinamično športni avtomobili kot sta RX-7 in MX-5 so izoblikovali naš ugled. Mazda 6 pa bo nadaljevala to tradicijo - prav tako kot tudi ostali naši prihajajoči modeli.”
Mazda 6 to trditev potrjuje na prvi pogled. Prednji del celotne palete modelov limuzine, kombilimuzine in karavana označuje značilna prednja pet kotna maska, odprtine na prednjem spojlcrju za dovod zraka v motorni prostor in ozka žarometa iz kristalnega stekla. Mazda 6 ima športni videz tudi v bočnem profilu, še posebno s strmim vetrobranskim steklom in izbočenimi obrobami okrog blatnikov. V pogledu od zadaj izstopajo zadnje luči, prekrite s kristalnim steklom, ki po svoji obliki spominjajo na prednja žarometa in sc globoko
Karakurijeva tehnika
Po zgledu na japonske Karakurijeve zložljive igrače so Mazdini oblikovalci razvili celosten inovativen sistem za povečanje že tako prostornega prtljažnika. Zgolj s potegom ročice na bočni strani prtljažnika je moč spremeniti sedeže v ravno dno: sedalih deli se pomaknejo navzdol, nasloni prek njih. še celo vzglavnikov ni treba odstraniti.
Prtljažnik je tako prostoren tudi zaradi vgradnje nove več-vodilnc zadnje preme z oznako E-type, ki sojo patentirali pri Mazdi.
Agilno podvozje
Mazda 6 ima napredno podvozje. Spredaj sta na pomožni okvir pritrjeni vzmetni nogi in po dve trikotni prečni vodili za vsako obeso. Prav tako je na pomožni okvir pritrjen volanski mehanizem z elektro hidravlični m servo ojačevalnikom, ki deluje v odvisnosti od hitrosti vožnje.
Tudi zadnja prema je na karoserijo pritrjena prek pomožnega okvira. Pri snovanju večvodilne zadnje preme so posebno pozornost namenili njeni višini, saj vsak milimeter vpliva na velikost prtljažnega prostora. Uporabili so zelo nizke vzmeti in poševno postavljene blažilnike, vendar brez kompromisnih rešitev za udobje in vodljivost avtomobila.
Širok kolotek in nizko težišče zagotavljata športne vozne lastnosti. Natančen volan daje vozniku veliko informacij o dogajanju z avtom tako na avtocesti kot na ovinkasti podeželski cesti.
Mazda 6 ima na vseh štirih kolesih diskaste zavore, protiblokirni zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, v nekaterih modelih pa je na voljo tudi dinamični nadzor stabilnosti DSC.
med tiste, ki malo onesnažujejo okolje, saj izpolnjujejo emisijske standarde E um 4.
Na voljo so tudi trije menjalniki. Poleg običajnega, serijsko vgrajenega petstopenjskega ročnega menjalnika in štiristopenjskega samodejnega menjalnika, ki je na voljo kot dodatna oprema, bo od zadnjega četrtletja letošnjega leta za različice s štirikolesnim pogonom na voljo tudi ‘‘Activematie’- menjalnik pestopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ročnega prestavljanja.
Mazda 6 pa bo na voljo tudi z dizelskim motorjem. To bo 2,0 litrski motor z dovodom goriva prek skupnega voda, na voljo pa bo v dveh različicah: z 88 kW/120 KM ali s 100 kW/ 136 KM in navorom 310 Nm.
Varnost in kakovost
Mazdini razvojni inženirji niso delali nobenih kompromisov pri varnosti. Izjemno toga karoserija in posebna zasnova za absorbiranje energije ob trkih pripomore k pasivni varnosti, tako kot to zagotavljata dvostopenjsko delujoči prednji varnostni vreči, bočni varnostni vreči na prednjih sedeži in varnostni zavesi, ki zagotavljata zaščito ramen in glave ob bočnih trkih tako potnikom na prednjih kot tudi na zadnjih sedežih
zajedata v bok zadnjih blatnikov.
Notranjost je veliko prostornejša kot nakazuje zunanji športni videz avtomobila. Dinamičen slog je poudarjen v kokpitu s funkcionalnim volanom z upravljalnimi tipkami, s kromirano oblogo obrobljenima merilnikoma hitrosti in vrtljajev in z aluminijasto podlogo sredinske konzole.
Pri razvoju avtomobila so razvojni inženirji posebno pozornost namenili udobju potnikov lako imajo sedeži sofisticirano obliko s prijetno čvrstim oblazinjenjem, ki zagotavlja tako bočno oporo v ovinkih kot udobje pri dolgih potovanjih. Na voljo je veliko prostorov za odlaganje drobnarij na armaturni plošči, na sredinski konzoli in v vratih.
Naprodaj s tremi motorji
Paleta motorjev je zasnovana tako, da bodo lahko zadovoljili zahteve kupcev. Mazda 6 bo naprodaj s tremi štirivaljnimi motorji iz lahke litine s prostornino od 1,8 do zmogljivega 2,3 litrskega motorja s sekvenčnim uravnavanjem časa odpiranja ventilov. Vsi motorji imajo po štiri ventile na valj in po dve odmični gredi v glavi motorja, zmorejo pa od 88 kW/120 KM (1,8 I) do 104 kW/141 KM(2,0 I) in 122 kW/ 166 KM(2.3 I). Vsi trije motorji bodo na voljo v vseh treh karoserijskih različicah.
Mazdin vodja razvoja Phil Martens takole razlaga ambiciozne načrte, ki so si jih zadali pri razvoju nove družine motorjev: “Glede moči, tihega delovanja, gospodarnosti in čistosti izpuha so Mazdini novi motorji res uvrščeni
V Mazdi 6 je poleg bogate serijske na voljo tudi velik izbor dodatne opreme, od klimatske naprave, navigacijskega sistema, audio sistema do električnega nastavljanja zunanjih ogledal in pomika stekel. Mazdin predsednik Mark Fields pa dodaja še en pomemben vidik: “Mazda 6 ni samo uspešen Mazdin prispevek v srednjem avtomobilskem razredu, temveč je tudi izraz Mazdine nove filozofije pri izdelavi njenih avtomobilov.”
Mazda je v limuzinski različici prišla na slovenski trg 15. junija, v kombi limuzinski različici z oznako Šport in dizelskim CD motorjem pa v septembru, medtem ko je prihod karavana in različic s štirikolesnim pogonom previdno za oktober.
20. ROŽNIK
intervju
Pogovor z bratoma Lipovšek
Nekaj dni potem, ko je nastajal naš pogovor s trenerjema zagorskih rokometašic, bratoma Danilom in Marjanom Lipovškom, je bil Danilo navkljub odličnim rezultatom, ki jih je dosegal z ekipo mlajših deklic, s strani upravnega odbora odstavljen z mesta trenerja Kot nam je še povedal, se je to zgodilo na njegov rojstni dan oziroma potem, ko ni sprejel neke druge funkcije v klubu. Toliko v pojasnilo (op.p.).
Brata Lipovšek smo za začetek zaprosili za krajši oris zgodovine RK /ogorje. Kot sta povedala je bil klub ustanovljen maja 1952. V vseh teh letih je v klubu igralo več kot 600 igralcev in igralk vseh starostnih kategorij. Ustanovitelj kluba je bil Alojz /apotnik st., ki je bil tudi prvi trener. V začetku, do leta 1950, se je t.i. veliki rokomet igral kar na velikih nogometnih igriščih. Kasneje so ga igrali tudi na pesku, potem na manjših asfaltnih igriščih in od leta 1997 v novi zagorski športni dvorani Da se vrnimo še malo nazaj. V letu 1950 se je začel igrati rokomet, kot ga poznamo danes. Igrali so ga tako moški kot ženske. I 'letih od 1960 do 1972 v Zagorju niso imeli ženske ekipe, ampak le moško. Ponovno so jo ustanovili 1973. Leta 1994 pa so prenehali z moškim rokometom /ato pa so se posvetili delu z mladimi. Že tri leta kasneje so mlajše deklice letnik 1904 pod vodstvom trenerja Marjana Lipovška osvojile 2.mesto v državi, starejše deklice letnik 19H2 pa 4. Uspehi mlajših selekcij v naslednjih letih so se nadaljevali: leta 199H so bile starejše deklice l. 83 prve ( trener je bil Matjaž Šikovec ), mlajše deklice A L 85 so osvojile 4. mesto, naslednje leto so bile starejše deklice L 84 četrte, leta 2000 so bile mlajše deklice B L 88 druge, starejše deklice L 85 četrte, leta 2001 so bile mlajše deklice A L 88 četrte, starejše deklice L 86 pa tretje. Letošnja sezona je bila doslej najbolj uspešna. Vse štiri ekipe, ki so bile prijavljene v letošnjem tekmovanju državnega rokometnega prvenstva, so se uvrstile med 4. najboljše v državi Mladinke l. 82 pod vodstvom Olafa Grheca so osvojile 4. mesto, starejše deklice L87pod taktirko Marjana Lipovška so osvojile 3. mesto, mlajše deklice L 89 pod vodstvom Danila Lipovška pa so bile prav tako tretje v državnem rokometnem prvenstvu. Največji uspeh pa so v tej sezoni dosegle mlajše deklice L 90, ki so osvojile 1. mesto. Trenerje bil Danilo Lipovšek, njegov pomočnik pa Gregor Desko. Tudi članice, pod vodstvom Olafa Grbca so v I. B državni rokometni ligi igrale odlične in osvojile 5. mesto.
Kdaj sta se začela ukvarjati z rokometom in kje vse sta igrala? Kakšni so bili vajini igralski dosežki?
Marjan: »Rokomet sem začel trenirati pri 12 letih in ga igral vse do 28.leta. Bil sem član treh zasavskih klubov: Zagorja, Rudarja iz Trbovelj in RK Dol pri Hrastniku. Naj večji uspeh sem dosegel z Rudarjem, s katerim smo bili še v bivši Jugoslaviji republiški prvaki. V samostojni Sloveniji pa smo igrali v evropskem Pokalu mest«
Danilo: »Rokomet sem začel igrati v petem razredu OŠ na Izlakah. Ker sem bil že takrat zelo visok ( 180 cm ), sem igral na mestu levega zunanjega igralca. Bil sem uspešen, saj sem na šolskih prvenstvih dosegal tudi po 10 in več golov na tekmo. V osmem razredu se je med tekmovanjem poškodoval naš vratar. Zamenjal sem ga in vsa leta kasneje je bilo potem to moje igralno mesto I cta 1078 sem po
Danilo Lipovšek
končani osnovni šoli prestopil v RK Zagorje. V tem klubu sem ostal 6 let, nato pa v sezoni 1984/ 1985 prestopil v RK Rudar Trbovlje, kjer sem ostal do konca aktivne kariere, kar dobrih 13 let Moj največji uspeh je bil osvojitev republiškega prvaka v sezoni 1990/91 in uvrstitev v evropsko tekmovanje Pokal mest.«
Kdaj sta začela opravljati trenersko delo in kdo vaju je pritegnil?
Marjan: »Starejše deklice sem začel trenirati pred to sezono, vendar sem že pred leti treniral tudi mlajše deklice letnik 1984 in z njimi osvojil 2.mesto v državi. Zato, da sem sc odločil za trenerja deklet, je v naj večji meri »kriv« bivši predsednik kluba Drago Resnik, ki meje tudi pripeljal v klub in pa veselje do rokometne igre.«
Danilo: »To je moje prvo trenersko leto. Mislim, da je prav, da vsak trener najprej začne z mlajšimi selekcijami in tam pokaže, kar je pridobil v letih aktivnega igranja in da to svoje bogato rokometno znanje na kar najboljši način prenese na mlajše. Po pogovoru z bivšim predsednikom Resnikom in na njegovo nekajletno prigovarjanje, sem letos le privolil in prevzel treniranje mlajših deklic. Po 19. letih aktivnega igranja in po 4. letih premora me je zopet zamikalo, da se vrnem na rokometno igrišče kot aktivni udeleženec. Le v drugi vlogi.« Kdo je boter izvrstnih rezultatov zadnjih let? Trenerji,
Državne prvakinje letnik 1990 uprava, igralke... ?
Marjan: »Mislim, da so za zadnje uspehe v prvenstvu v veliki meri zaslužne igralke, ki že nekaj let pridno trenirajo. Del zaslug za razcvet ženskega rokometa v Zagorju v letošnjem letu pa gre tudi bivšim trenerjem in pa predvsem zdajšnjemu trenerskemu timu. Moram poudariti, da je v vseh selekcijah nekaj zelo nadarjenih igralk, ki so že v reprezentanci Slovenije ali pa trkajo na vrata le-te v svojih kategorijah.«
Danilo: »Za svojo ekipo lahko rečem, da je v njej 5 ali 6 zelo nadarjenih igralk, ki bi lahko naredile uspešno rokometno kariero. Uspehi mlajših deklic so plod dobrega dela tudi v preteklih letih. Letos pa smo to uspeli le še nadgraditi. Z ogromno količino dela in s treningi smo stvari postavili tako, kot sem si želel pred prvenstvom. Imeli smo po 4 treninge tedensko ( tudi med
prazniki ), tako da smo delo dobro opravili. Nekaterim igralkam smo zamenjali igralno mesto in tu je lahko prišlo do izraza njihovo znanje rokometa do vrhunca. To smo dokazali s I. mestom med mlajšimi deklicami B in 3. mestom med mlajšimi deklicami A. Moram pohvaliti vse igralke, da so izredno pridno trenirale, se privajale na nov način obrambe (6 : 0) in na disciplino, ki je bila naš zaščitni zank na treningih in tekmah.«
Kakšni so vajini načrti,
povezani z ekipo, ki jo trenirata?
Marjan: »Sigurno so načrti ekipe doseči čim boljši rezultat v državnem prvenstvu, vendar je osnovni cilj še vedno ta, da se dekleta naučijo predvsem čimveč prvin rokometne igre, da se družijo in spoznajo, da je to konec koncev le igra, v kateri naj bi uživale in sc zabavale.«
intervju
25.MALTRAVEN
Danilo: »V tem trenutku je v ŽRK Zagorje situacija okrog mojega trenerskega dela zelo nejasna. V klubu bi bilo potrebno urediti marsikaj, od nakupa žog in opreme za igralke in seveda urediti finančne zadeve. Če bom ostal v klubu, bi vsekakor rad nadaljeval delo z mlajšimi deklicami, saj se tu skriva še ogromno potenciala, ki pa gaje potrebno še oblikovati in pripraviti za še večje in boljše rezultate kot so bili doseženi letos.«
Kakšne pa so vajine trenerske ambicije, treniranje članic npr. ?
Marjan:	»Trenutno so
ambicije povezane le z delom z mlajšimi selekcijami, kaj pa bo prinesla prihodnost, bomo pa še videli.«
Danilo: »Kar se tiče članic menim, da je potrebno v trenerski karieri iti postopoma proti vrhu piramide. Seveda se lahko zgodi marsikaj, vendar pustimo času čas. Zaenkrat pa, kot sem že dejal.
bi vsaj še leto dni rad treniral mlajše deklice, seveda če bo klub to želel.«
Smo lahko v prihodnosti priče pravega preporoda tudi moškega rokometa?
Marjan: »To vprašanje je zelo težko, mislim pa, da trenutno v Zagorju ni ljudi, ki bi se spopadli s takšno nalogo. Največ je odvisno od interesa mladih ljudi, ki bi se spopadli s to nalogo in seveda od finančnih sredstev.«
Danilo: »Kot verjetno veste je letos v Zagorju preteklo 50 let, od kar se igra rokomet. Seveda bi rad, da bi se v zagorski dolini še kdaj igral tudi moški rokomet, vendar je v tem trenutku to zelo zelo daleč. Verjetno bi se težko našel človek, ki bi se upal tega lotiti, saj je za to potrebno ogromno postoriti.«
Igor Gošte
Kolesarstvo
Kolesarska sezona je v polnem teku. Člani KD Hrastnik so se minuli vikend udeležilit štirih tekmovanj in zasedli pet prvih mest. Dve prvi mesti v gorskem kolesarstvu in tri na vzponih.
V petek, 7. 6. so za hrastniške osnovnošolce prvič organizirali tekmovanje z gorskimi kolesi. Tekmovanje je potekalo na Ojstrcm. Učenci do VI. razreda so vozili 3 kroge, iz višjih razredov pa 5 krogov. Rezultati:
Učenci do 6. razreda: 1. Mario Toprek 10:45, 2. Esmir Selimovič 11:10, 3. Nejc Dolanc 12:10
Učenci 7. in 8. razredov: 1. Rok Skaza 14:10, 2. Marcel Škrlec 16:05, 3. Nejc Trstenjak 16:35
Gorsko kolesarstvo
Gorski kolesarji so imeli v dveh dneh dve zahtevni tekmi. V soboto so nastopili na Ribniškem Pohorju - na Glančniku, kjer je najbolj zahtevna proga v cross-countriyu v Sloveniji. Za to progo so značilni dolgi in strmi vzponi. Člani KD Hrastnik so na tej tekmi zabeležili dve zmagi. Miha Halzer je suvereno
zmgal med mladinci. Rok Skaza pa med dečki. Rezultati Slovenskega pokala - Glančnik, 8. junij, mladinci: 1. Halzer (KD Hrastnik) 1.25:36,2. Hribovšek (Calcit Kamnik) 1.26:31, 3. Rakuša (Ganesha) 1.27:28, 10. REITMEIER (KD Hrastnik) 1.55:35
Dečki: 1. Skaza (KD Hrastnik) 9:41, 2. Hojnik (KD Splavar) 10:13, 3. Fonda (KD Završnica) 10:21
V nedeljo je bila v Trbižu v Italiji 3. tekma za pokal Alpe Adria gorskih kolesarjev v tej sezoni. Utrujenost s prejšnjega dne je Mihatu preprečila, da bi v dveh dneh dvakrat zmagal. V zaključku 26,4 km dolge proge sta ga prehitela Italijan Bernato in Madžar Melts, potem ko so ti trije tekmovalci vse 4 kroge vozili skupaj. S 3. mestom na tej tekmi je Miha Halzer prevzel vodstvo v skupnem seštevku pokala Alpe Adria.
Rezultati: 1. Bernato (Scott Team Italija) 1.21:23. 2. Melts (Madžarska) 1.21:31, 3. Halzer (KD Hrastnik) 1.21:32
Vzpon na Dobrovlje - 8. junij
Rezultati: 1. Miran Cvet (KD Hrastnik), 5. Simon Ivanc (KD Hrastnik)
Veterani, rezultati: 1. Rafael Končina (KD Hrastnik)
Vzpon na Osredek - 9. junij
Rezultati: 1. Miran Cvet, 2. Simon Ivanc, 5.Andrej Čebin, 6. Tomaž Udovč, 7. Aleš Smodiš, 9. Miran Kirn (vsi KD Hrastnik)
Kolesarsko društvo iz Caprive v Italiji je organiziralo 4. letošnjo tekmo gorskih kolesarjev za pokal Alpe Adria v letošnji sezoni. Tekma je potekala na območju Goriških brd, dolžine 8,5 km. Mladinci so vozili tri kroge oz. 25,5 km. Tekma je potekala v esktremnih razmerah. Temperatura zraka je bila kar 35 stopin Celzija, na soncu še mnogo več. Takšne razmere so povzročile številne odstope.
Zelo uspešno je tokrat nastopil Hrastničan Miha Halzer. V borbi z dvema odličnima italijanskima gorskima kolesarjema je zasedel 2. mesto. Zmagal je Tiberi, tretji pa je bil Gambino, zmagovalec močne mednarodne tekme aprila pri Dunaju, četrto mesto pa je zasedel Rakuša.
Miha je z drugim mestom močno povečal vodstvo v skupnem seštevku pokala Alpe-
z^še 56 dni - do'N^
NI^ARBIDUKJ,/
| šport
mt a __________________
Odprti turnir na Izlakah uspel
Na odprtem turnirju Izlak, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan l/.lake.sc je zbralo doslej največje število kikhoksarjev. V kategorijah deklic, dečkov, mladincev in mladink do 20 let seje zbralo kar 84 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Organizatorji so pred finalnimi borbami poskrbeli tudi za krajšo popestritev dneva Z glasbeno kato seje namreč predstavila v Kisovcu živeča Tajka Jarussi W. Vozelj. Med klubi je v posebnem seštevku zmagala ekipa KBV Ptuj. drugi so bili člani Hvong Celja in tretji domačini. Tekmovalna komisija je izbrala
tudi najboljšo borko in borca. Med borkami sije nagrado prislužila mlada Izabela Hohnjec iz Celja, ki je bila zmagovalka med deklicami do I 45 cm. med borci pa Ptujčan Andrej Bezjak, ki je zmagal med mladinci do 63 kg. Z organizacijo turnirja in nekaterimi dobrimi borbami je bila zadovoljen tudi selektor slovenske reprezentance Vladimir Sitar, s katerim bomo daljši pogovor opravili v eni izmed prihodnjih številk
Zmagovalci in uvrstitve Izlačanov in Zagorjanov: deklice do 135 cm: 1 Izabela Hohnjec. Celje, deklice do 145 cm. J 1 .Tina Tomič. Celje. 2.Neva Ocepek. Izlake. 3.Tjaša Krajnik.N Zagorje, deklice do 155 cm: 1 Adriana Korez. Ptuj. 2.Sara Vučko. [J Zagorje, deklice nad 155 cm. l.Desa Repič. Ptuj. 2.Darja Kotar, jj Zagorje, dečki do 135 etn: I.Tilen Zajc. Izlake, do 145 cm: l.Anejg Šlrafela. Ptuj. do 155 cm: l Jaka Štefančič. Ormož. 3.Denis N Osmanovič. Zagorje, do 165 cm. l.Teo Humar. Nova Gorica. 3.Tilen J Sihur. Zagorje, nad 165 cm: 1.Andrej Ocepek. Izlake, mladinke dog 45 kg: I .Sabina Kolednik. Ptuj. do 50: 1 .Liljana Gošte. Izlake, do 55 H kg: 1.Sanja Videtič. Ptuj. do 60 kg: I Maja Vetršek. 2.Lučka Kokole.1 obe Izlake, nad 60 kg: 1 .Hana Kuder. Izlake, mladinci do 48 kg:
I .Rok Pirnat. Celje, do 56 kg: 1 .Anže Dimce. Celje. 3.Sašo Vučko. Zagorje, do 63 kg: I Andrej Bezjak. Ptuj. 2.Sašo Plemenitaš, Izlake, do 71: I .Sandi Kolednik. Ptuj. nad 71 kg: I .Grega Ocepek. 2.Matej Kimovec. 3.Jure Vetršek. vsi Izlake.
Igor Goste Foto: PRAV
Uspešni nastopi v Guncljah
V Guncljah je bil v prvi polovici junija pravi skakalni praznik. Na skakalnicah od 8 do 50 metrov so pripravili štiri tekme za slovenski pokal različnih kategorij ter še tekmovanje dečkov do 9 let za Šobov memorial, kjer je zmagal Urban Sušnik iz Tžiča pred Matejem Debelakom iz. Mislinje in deklico Manjo Pograjc iz Kisovca. V tekmovanju za slovenski pokal seje še najbolj izkazal sin Mirana Tepeža Jurij, ki je zmagal tako med dečki do 14 let kot v kategoriji mladincev do 16 let ter skakalci in skakalke iz fCisovca.
Rezultati tekmovanj za slovenski pokal: dečki do 10 let: I .Rok Justin. SK Stol Žirovnica.13 in 13 m. 209 točk. 2.Katja Požun. SK Zagorjc-SZS Kisovec. I 3 in 13 m. 201.5 točk. 3.Urban Sušnik. SK Iržič, 12 in 12,5 m. 197,0, 4.Manja Pograjc in 19.Anja Javoršek, obe SK Zagorje-SZS Kisovec,
deklice do 11 let: I .Katja Požun. 13 in 13 m. 201.5 točk, 2.Manja Pograjc, obe SK Zagorjc-SZS Kisovec. 12 in 12.5 m, 3.Monika Lesnik. SK Triglav. 11 in 11,5 m, 178.5 točk. 4.Anja Javoršek. SK Zagorje-SZS Kisovec.
dečki do 12 let: I Andraž Pograjc, SK Zagorjc-SZS Kisovec. 35.5 in 36 m, 2.33,5 Točk, 2.Jože Kamenik, SSK Šmartno na Pohorju. 36 in
35.5	m, 232. točk. 3. Vid Ojstršek. SSK Mengeš. 35 in 35.5 m. 23 I točk. 7.Janez Močnik-Guna. 16.Aljaž Smolič. 18.Leon Grobljar. 27.Urban Javoršek. 30.Miha Jesih. 33.Urban Kropivšck, 35.Jaka Prašnikar in 40.Dejan Žujič. vsi SK Zagorjc-SZS Kisovec.
dečki do 14 let: Jurij Tepeš. Sl) Dolomiti. 52.5 in 52.5 m. 239.5 točk. 2.Primož. Roglič. SK Zagorjc-SZS Kisovec. 51 in 48.5 m. 21,7.6 točk. 3.Jaka Rus. SSK Logatec, 49,5 in 49,5 m, 208.8 točk. 4.Miran Zupančič. 47.5 in 48 m. 206.9 točk, 6.Leon Grobljar. po 45.5 m. 15.Andraž Pograjc, 22. Janez. Močnik-Guna. 29 Dejan Judež in.JI Rok Krivic, vsi SK Zagorjc-SZS Kisovec.
mladinci do 16 let:I Jurij Tepeš. SD Dolomiti. 52.5 in 52,5 m.
239.5	točk. 2.Sašo Trpin, SSK Stol Žirovnica. 50.5 in 49.5 m, 220,5 točk, 3.Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec. 51 in 48.5 m, 217,6 točk. 6.Miran Zupančič in 15.Luka Grobljar, oba SK Zagorje-SZS Kisovec.
POKAL OBČINSKIH PRVAKOV SLOVENIJE 2001/02 V HRASTNIK
Hrastniška malonogometna ekipa Juvcntus, ki letos septembra praznuje deseto obletnico obstoje, je bila v finalu letošnjega, že 12.pokalnega tekmovanja občinskih prvakov Slovenije, boljša od svojih nasprotnikov in zasluženo osvojila prvo mesto in laskavi naslov. V desetih letih so Hrastničani osvojili že več kot 50 pokalov, ta zadnji, pa jim je zagotovo najljubši. Za komentar posameznih tekem končnice
12.POP Slovenije smo zaprosili trenerja in vodjo ekipe KMN Juvcntus, Jožeta Hočevarja. Pa pojdimo po vrsti.
Vse tekme so bile odigrane 8.6. v Hrastniku v Športnem parku na Logu pred okoli 200 gledalci.
V prvi polfinalni tekmi sta se pomerila KMN Juvcntus in Krcmcnčkovi. S 6:3 so zmagali nogometaši ekipe Juvcntus. »To je bilo srečanje na ravni samega finala. Branilci naslova, Krcmcnčkovi i/
Pameč, so kmalu prišli v vodstvo s prekrasnim golom Matjaža Vrečka.
Izenačil je Zoran Prcscčki. Znova so prišli v vodstvo branilci naslova, zadel je Borut Kac. na 2:2 pa je izenačil Stanko Jovanovič Tik pred zaključkom prvega dela je za goste direktno iz kota zadel še Samo Goričan. Na začetku drugega dela pa se je začela simfonija v rumenem. Najprej je iz prostega strela izreden zadetek dosegel Mitja Breznikar. Kmalu zatem je iz prostega strela Denis Škoberne zadel vratnico, odbito žogo pa je v gol potisnil Aljoša Ranzinger. Do konca sta za nas po samostojnih akcijah zadela še Mitja Breznikar in Zoran Presečki,« je povedal Hočevar.
pomerila lanskoletni finalist Trgovina Zdenka iz Vuzenice in Trgovina As iz Dovže pri Mislinji, ki so v četrtfinalu izločili ekipo Pekarna Leniči. Po rednem delu tekme, ki seje končal neodločeno 3:3, so bili pri streljanju iz 6 metrov uspešnejši nogometaši Trgovine Zdenke.
V tekmi za tretje mesto so Kremenčkovi s 4:3 premagali Trgovino As, ki so po prvem polčasu vodili že 2:0 ter v nadaljevanju celo povišali vodstvo na 3:0. Na koncu pa so se po dveh zadetkih Sama Goričana in Boruta Kača morali sprijazniti s porazom. Ob 20.30 uri je bila na sporedu finalna tekma med domačo ekipo
KMN Juvcntus in Trgovino Zdenko. »Začeli smo silovito, imeli ogromno priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili in sledila je kazen. Po strelu iz kota in gneči v kazenskem prostoru je žogo v 18.minuti v mrežo potisnil Damjan Naglič. Izenačiti smo uspeli pet minut kasneje, ko je podajo iz auta v gol preusmeril Stanko Jovanovič. Ena proti ena je
bil tudi izid prvega polčasa. Gostje so prišli v vodstvo v 30.minuti, ko je Damjan Naglič po odlični podaji dal lep zadetek. Ko je že kazalo na zmagoslavje Korošcev, so se začele naše minute. Najprej je z lepim golom izenačil Mitja Breznikar, nato smo po strelu kazenskega strela prvič povedli s 3:2. Zadel je Nermin Isič. V 42. minuti pa je po mnenju mnogih najboljši igralec končnice Pop-a Mitja Breznikar iz prostega strela dosegel izredno lep gol in s tem tudi končni rezultat 4:2,« je dejal Hočevar, ki so ob koncu zahvaljuje vsem osebam, ki so pomagale pri organizaciji zaključnega turnirja, za kar so imeli na voljo vsega teden dni
časa. To pa so: družina Zupančič (Bojan, Vera, Sebastjan, Vesna, Aljoša), zaposleni v bazenu (Boris, Ivan, Nadi), Jože Laca, Mitja Jontez, Vlado Mikša, Tine Kladnik, Vera Drugovič, Bogdan Grahek, Jure Martinčič, Igor Grčar, Franci Medvešek, Mitja Godicelj, Peter Kauzer, Slavko Gornik, Franci Vidovič, Stane Babič, Rado Vrbovšek, Rane
Šuljagič ml. in Sara Vidmar.
Po statistiki je bil za naj vratarja izbran Primož Martinčič iz KMN Juventusa, naj strelec pa je bil Samo Goričan iz ekipe Kremenčkovi s petimi zadetki. Sodil je Ladislav Avdič.
Sponzorji, ki se jim v KMN Juvcntus zahvaljujejo so: Videoteka Lana (Mitja Jontez s.p.) Hrastnik, Jagoda (Darja Muhič s p.) Hrastnik, Elstik d.o.o. Hrastnik, Športna zveza Hrastnik, KRC Hrastnik, Občina Hrastnik, Sindikat Forstck Hrastnik, NK Hrastnik, Korenine Hrastnik, Bar Barbara (Joško Jan s.p.) FIrastnik, Restavracija Senica Hrastnik,
Trgovina Ježek Laško, Diskont pijač Laško, Bar Vagonček Trbovlje, Bife Andrejček Trbovlje, Pizzerija Dimnik Trbovlje, Restavracija L Trbovlje, ABC TGM d.o.o. Trbovlje, Gostilna Klek (Stane Govejšek s.p.), Miran Skutnik s.p. Škofja vas. Pospeševalec prodaje (Tomaž Durnik
s.p.).
Za Juventus so nastopili: Primož Martinčič, Matjaž Milinovič, Matjaž Senica, Jani Bokal, Stanko Jovanovič, Nermin Isič, Igor Mihajlik, Aljoša Ranzinger, Zoran Presečki, Marko Jager, Dejan Kalšek, Sašo Novak, Denis Škoberne, Aljoša Vincek, Dejan Izgoršek, Mitja Breznikar in vodja Jože Hočevar, (slika: Branko Klančar)
MALI NOGOMET predzadnji krog
V zadnjem krogu, ki je medlem že za nami, sta se za prvo mesto pomerila Supermont in Juventus. Kdo izmed njiju je bil uspešnejši v tekmi za naslov prvaka lige, bomo obširneje pisali v prihodnji številki. Že dalj čas pa je znano, da bosta iz prve lige izpadli ekipi ES Potočnik in Restavracija Milena. Zanimivo bo tudi v 2.ligi. Medtem, ko sije ETI EE že zagotovila uvrstitev v l.ligo, bo za drugo mesto, ki prav tako pelje naprej, še vroče. Prav tako na mestih, ki vodita v nižjo ligo. Iz tretje lige v drugo si je krog pred koncem že zagotovila ekipa Antimona Bistro 91, iz četrte v tretjo pa ekipi TET in GD Hrastnik.
l.LMN-ZASAVJE, 20.krog
Supermont - ŠD Čolniščc Integral 3:1, Pizz.Kukuca Plan.dom Sv.gora 11:4, KMN Juventus ŠD Mlinše 3:0 Potepuhi AM KO - Kuhinja pri babici, 5:0, ES Potočnik Pizz.Ašič- Malo po malo, 4:7, Restavracija Milena- Pekarna Leniči 3:0 (b.b.).
21.krog:
ŠD Mlinše Supermont 0:0, KMN Juventus Malo po malo 4:1, Pizz.Kukuca- ES Potočnik Pizz.Ašič 3:3, Pekarna Leniči-
Potepuhi AM KO 3:6, Planinski dom Sv.gora- Restavracija Milena 1:1, ŠD Čolnišče Integral-Kuhinja pri babici 3:2. ŠD Čolnišče Integral- Kuhinja pri babici 3 : 2.
Lestvica:
I.Supermont 49, 2.KMN Juventus 49, 3.Pizzerija Kukuca 42,	4.Pekarna Leniči 37,
5.Potepuhi 36, 6.Planinski dom Sveta gora 29, 7.KMN Malo po malo 28, 8.ŠD Čolnišče Integral 27, 9.ŠD Mlinše 22, lO.Kuhinja pri babici 18, 11 .Restavracija Milena 11, ES Potočnik Pizzerija Ašič 5.
Strelci:	28 Razboršek,
26.Uršič, 24.G.Vozelj ...
2.LMN-ZASAVJE, 20.krog:
Ni da ni ETI EE 2:3, Pekarna Leniči Bar Slavi 3:4, ŠD Prapreče KMN L’muhy 2:3, Top šport - Šentlambert 3:5, Trgovina Čop - Trinajst M 5:1, Kov.Gobovc - Buldožer, 3:3.
21. krog:
Kovinostrugarstvo Gobovc-ETI EE 1:3, Bar Slavi- Ni da ni 1:0, Trinajst M- Top Šport 2:9 (8 golov Ljoljič), KMN L'muhy-Trgovina Čop 1:2. Šcntlambcrt-Pckarna Leniči ZM 6:4, Buldožcr-ŠD Prapreče 3: 5 (4 gole Vmcck).
Lestvica:
1 ETI EE 40. 2.Bar Slavi 37.
3.Trgovina Čop 36, 4.Top Šport 35, 5.KMN L’muhy 34.6.Pekarna
Leniči 33, 7.Buldožer 31, 8.ŠD Prapreče 29, 9.Šentlambert 23, 10.Ni da ni 20. 11. Kovinostrugarstvo Gobove 19, 12. Trinajst M 15.
Strelci:
38 Ljoljič, 37 Vincek...
3.LMN-ZASAVJE, 20. krog:
Zlatorogi Soboslikarstvo Lavrač- Antimon Bistro 91 1:4, ŠD Sava- Sevdah 3:3, Mili bar-Udarnik TSG Lunar 5:2, NLP- ŠD Čolnišče II 2:1, Gostilna Juvan-Okrcpčcvalnica Gasilčck 3:1, ŠD Mlinše II- ŠD Polšnik Frizerstvo Ivi 1:4.
21. krog:
Antimon Bistro 91- ŠD Sava 5:4, ŠD Polšnik Frizerstvo Ivi-Mili bar 2:2, Zlatorog Soboslikarstvo Lavrač- Gostilna Juvan 7:3, Okrepčevalnica Gasilček- ŠD Mlinše II 4:2, Sevdah- NLP 0:4, Udarnik TSG Lunar- ŠD Čolnišče (preloženo).
Lestvica:
1.Antimon Bistro 91 46,
2.Mili bar 40, 3.ŠD Sava 38. 4.ŠD Čolnišče II 37, 5.Zlatorogi Soboslikarstvo Lavrač 36, 6.ŠD Mlinše II 34, 7.ŠD Polšnik Frizesrtvo Ivi 30, 8.Sevdah 30, 9.Gostilna Juvan 27, 10.NLP 21, 11 Okrepčevalnica Gasilček 14, 12.Udarnik TSG Luna.
Strelci:
23.Kreča. IS.Ule. Ostrožnik, Mikša, 17.Šcvcrkar ...
4.LMN-ZASAVJE, 23.krog:
Medija- ŠD Vaka 2:3, MGM Inženiring Zasavc 8:4. GD Hrastnik - Gamsi 6:1, TET- ŠD Čcmšenik 3:0 (b.b ), Kickcrs Amater 3:6, Trgovina Čop Konj-ščiea- Bartec Varnost 3:0. ŠD Podkum- ŠD Prapreče II 2:2, zaostala tekma MGM Inženiring-Bartec Varnost 0:2.
24.	krog:
MGM Inženiring- TET 1:4, ŠD Vaka- Trgovina Čop Konjščiea 2:6, ŠD Podkum- Amater 0:5, Zasavc- Medija 2:4, ŠD Prapreče II- ŠD Čcmšenik 2:2, Gamsi-Bartec Varnost 7:2, Kickcrs- GD FIrastnik 3:14.
Lestvica:
I .TET 60, 2.GD Hrastnik 60,
3.MGM Inženiring 52 ...
Strelci:
59 Begič, 27.Z.Udovič,
25.Zidar ...
VETERANSKA LIGA-ZAGORJE 2002, S.krog:
Zlatarna Lea- Edupps Štulm 1: 1, ŠD Mlinše Izlake veterani 2: 2, Bartec Varnost- Šentlambert 1: 9, Udarnik- KMN L'muhy 0: 5. ŠD Čolnišče- Rigl 2: I
Na lestvici vodijo LTnuhy s 15 točkami, med strelci pa z 8. zadetki D.Smrkolj.
Igor Goste
POKAL TURNIRJA NA ČOLNIŠČAH V ROKE
HRASTNIČANOV

V	soboto in nedeljo v začetki junija je na čolniškem igrišču potekal že 9.malonogometni turnir. Na turnir seje prijavilo 21 ekip. Pokal so še tretjič zapored, sicer pa četrtič, osvojili člani ekipe KMN Juventus. Enkrat so bili tudi drugi. Več kot očitno je, da jim čolniško okolje in igrišče ustrezata.
Izidu polfinala:
KMN Juventus- Tajfun 4:1, ŠD Čolnišče !-Mexico Paneho 2:1.
Tekma za 3.mesto:
Tajfun Mcxico Paneho 3:2 po 6-m.
Ekipa iz Kisovca Tajfun je bila največje presenečenje turnirja. Zasluženo so osvojili 3.mesto.
V	tekmi za 1.mesto med domačo ekip Čolnišče I. in Hrastničani seje končala 3:0 za Juventus iz Hrastnika. Strelca finalne tekme sta bila Jani Bokal 2 X in Zoran Presečki.
Tekme so sodili Franc Grabnar, Damjan Judež in Albin Borštnar.
KOŠARKA
MLADINCI - KVALIFIKACIJE ZA I.LIGO
RUDAR : GROSUPLJE 82 : 92
Strelci za Rudar: Zagorc 33, Oberčkal 30, Murko 8 Ekipa Črnomlja se ni udeležila turnirja. V I.ligo seje uvrstila ekipa Grosuplj.
LITIJA : RADOVLJICA 86 : 66
Strelci za Litijo: Pušic 24, Blaževič 21
TRIGLAV : LITIJA 90 : 55 Strelci za Litijo: Pušič 19, Medved 12, Blaževič 10
V I.ligo seje uvrstila ekipa Triglava.
PIONIRJI I.SKL CENTER I.
(9.krog)
ILIRIJA : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 110:62 RUDAR : LITIJA 65 : 52 Strelci za Rudar: Božjak 13, Mujič 12, Hribšek 11
AK Rudar Trbovlje je s startom in ciljem na stadionu ŠD Rudar organiziral OLIMPIJSKI TEK. Na start seje prijavilo 470 tekmovalcev v vseh kategorijah.
Zaradi dežja pred startom se je spored prireditve nekoliko spremenil. Po prebrani poslanici OK - MOK je pozdravni govor ob prisotnosti župana Žgajnarja začel državni podsekretar Iztok Retar. Start cicibanov iz vrtcev je minil v znamenju padcev, saj so se najmlajši brez taktiziranja podali na svoj tek, na katerega so se pod vodstvom mentoric pripravljali na
Strelci za Litijo: Čepon 13, Zupan
12,	Kolenc 10 (lO.krog)
ZAGORJE BANKA ZASAVJE : RUDAR 44 : 68
Strelci za Rudar: Božjak 20, Mujič 16, Hribšek 12
LITIJA : DOMŽALE«A« 71: 45
Strelci za Litijo: Čepon 21, Zupan
13,	Kolenc 12, Cerar 12 Končna lestvica: 1.Union Olimpija 2.Litija 3.Rudar 4.Domžale«A« 5.Ilirija 6.ZagorjeBZ
V nadaljnje tekmovanje so se uvrstile prve tri ekipe, kjer bodo igrale z Grosuplejm, Krko«A« in Bežigradom.
PIONIRJI II.SKL CENTER I.
(5.krog)
GD HRASTNIK : NAZARJE 68:23
Strelci za GD Hrastnik: Gojkovič 28, Koritnik 23
stadionu med letom. Za njimi so startali še vsi ostali tekači na krajši, 3 km razdalji. Med številnim tekači iz Slovenije so nekateri osnovnošolci ob krajšanju proge pritekli na stadion še pred najboljšimi - Lovro Petrin, Ani Živko in Aleksander Kovačič.
Vsak tekač je ob prihodu v cilj dobil osvežilne napitke in skromno darilo pokroviteljev ob spremljavi Harmonikarskega orkestra GŠ Trbovlje. Na koncu prireditve pa je organizator izžrebal tudi nagrade pokroviteljev OT. Brez njihove pomoči prireditve ne bi mogli
(6.krog)
PREBOLD : GD HRASTNIK 52:56
Strelci za GD Hrastnik: Gojkovič 25, Koritnik 24
MLAJŠI PIONIRJI (letnik 1990)
(S.krog)
ŽKK MARIBOR : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 9:41
Strelci za Zagorje BZ: Barilič 16, Zahirovič 14
PIONIRKE I.SKL VZHOD II.
(9.krog)
ŽKD STUDIO JINJANG : ŽKK MERKUR CEUE 80:56
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Vajdič 24, Javoršek 17, Poboljšaj 11 (lO.krog)
KD ILIRIJA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 11 : 147
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Rorič 33, Vajdič 20, Kolar 19, Poboljšaj
izvesti. Vsi nastopajoči so dobili majice glavnega pokrovitelja Zavarovalnice Triglav, ostali pokrovitelji pa so še bili: Kolinska, Henkel Slovenija, LB Banka Zasavje, Dnevnik, Pivovarna Laško,
15,	Kerin 14
Končna lestvica: 1.Slovenske Konjice 2.ŽKD S.Jin-Jang 3.ŽKK Domžale 4.ŽKK Merkur Celje
5.KD Janina 6.KD Ilirija V nadaljnje tekmovanje se uvrstijo prve tri ekipe. V skupino se jim pridružijo ekipe Šentjur, Maribor in Slovan.
MLAJŠE PIONIRKE (letnik 1990 in mlajše)
2.turnir v Rogaški Slatini
KD JANINA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 18: 39
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin
16,	Kovač 10, Barič 7
RADIO CENTER MARIBOR : ŽKD STUDIO JIN-JANG 17 :
33
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Beširovič 12, Klavžar 4, Barič 4, Kovač 4	Pišek Aljoša
Spekter, RGS, Fortuna, Občina Trbovlje, Zlatarstvo Trbovlje, Zlatarstvo Trbovlje, Avtomaterial Slapy in še nekateri.
Pavle Kreže
Alpinistične novice
Dne 30. maja sta trboveljska alpinista Zdravko Zajc, član PD Železničar in Tom Frdbe, član PD Trbovlje plezala v Kamniško Savinjskih Alpah. Tokrat sta preplezala greben Zeleniških špic z oceno težavnosti II - III. S turo sta pričela v Kamniški Bistrici, se nato povzpela na Staničev vrh (1805 m) ter po grebenu nadaljevala s plezanjem do Srebrnega sedla (2115 m). Sestopila pa sta skozi Repov kot. Vreme je bilo zelo lepo in kot nalašč za pomladanasko plezanje.
tL
Atletske novice!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
produkcija lokalnega TV programa,	tel./fax: 01/8983-029,8984 209,
dokumentarnih in promocijskih	Zf	8980-390
#$v8gnal “.ST
uporabo in javno prikazovanje, z	* »g
možnostjo sponzoriranja	podonltC 'VLCLn 1 P
trženje in produkcija za gospodarsko	■	e
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	_	....	• i *
E-mail: atv.signal@sioI.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
flSPEKTER
NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE na osnovi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS štev. 26/95, 31/97, 45/98 in 9/99)
objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
1.	PREDMET RAZPISA:
•	NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem na področju občine Trbovlje in občine Zagorje ob Savi. Predmet razpisa so predvidoma štiri stanovanja, in sicer: trenutno prazna in eventualno v prihodnosti izpraznjena neprofitna stanovanja v obdobju do 31.03.2003.
■	Stanovanja bodo oddana v najem takoj po izdaji sklepov oz.v enem mesecu po prevzemu izpraznjenih neprofitnih stanovanj.
•	Višina mesečne najemnine za predmetna stanovanja se bo izračunavala skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS 23/2000) in Odredbo o določitvi vrednosti točke za ugotovitev vrednosti neprofitnega stanovanja, danega v najem po uveljavitvi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS 2/2001) oziroma se bo izračunavala na podlagi drugega veljavnega predpisa v času oddaje stanovanj v najem.
a.	) Najemnina za neprofitna stanovanja zgrajena ali celovito prenovljena po letu 1991 znaša za mesec maj 2002 znaša približno 520 SIT/m2 bruto stanovanjske površine.
b.	) Najemnina za neprofitna stanovanja zgrajena ali celovito prenovljena po letu 2000 znaša za mesec maj 2002 znaša približno 785 SIT/m2 bruto stanovanjske površine.
2.	RAZPISNI POGOJI:
•	Oblikovani bosta dve prednostni listi, in sicer:
a)	prazna oz.izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Trbovlje
b)	prazna oz.izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Zagorje
•	Na javni razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trbovlje ali Zagorje ob Savi. Prednost pri uvrstitvi na prednostno listo imajo občani občine na katero se nanaša prednostna lista.
•	Povprečni mesečni bruto dohodki družine prosilca, preračunani na družinskega člana, v letu 2001 se morajo gibati nad mejo, ki le-tega izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Ur. list RS 18/91,9/91,21/94, 22/94,29/95, 23/96, 24/96, 44/96, 1/00 in 22/00 ) ter 22. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona socialnem varstvu (Ur. list 26/2001). Povprečna bruto plača v letu 2001 je znašala 214.500,33 SIT.
•	Skupni povprečni mesečni neto dohodek družine v letu 2001, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati vrednosti izračunane skladno z 2.členom Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem nad povprečno obračunano neto plačo v državi v letu 2001, kije znašala 134.822,25 SIT.
■	Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki so odkupili stanovanje skladno z določbami Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj oz. so pravico do odkupa stanovanja prenesli na ožje družinske člane, niti državljani, ki so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše.
•	Na razpisu za oddajo neprofitnega stanovanja v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
•	Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi na prednostni red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku.
3.	RAZPISNI POSTOPEK:
Državljani Republike Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis bodo morali prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oddati na posebnem obrazcu, ki bo na voljo v tajništvu podjetja SPEKTER d.o.o. Trbovlje, na Trgu revolucije 7 v Trbovljah od dneva objave razpisa dalje.
Udeleženci razpisa bodo morali predpisan obrazec pravilno izpolniti ter priložiti dokumentacijo razvidno iz predpisanega obrazca vloge.
Udeleženci razpisa bodo morali vlogo z vsemi prilogami osebno oddati v tajništvu podjetja Spekter d.o.o.. Trg revolucije 7, Trbovlje. Prednostni listi bosta odprti do 31.03.2003, s tem da bosta obe prednostni listi prvič oblikovani za vloge, ki bodo oddane do 12.07.2002. Kasneje pa bosta prednostni listi dopolnjeni z vlogami, ki bodo prispele do 30.09.2002, 20.12.2002 in 31.03.2003.
Seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis najkasneje v roku 30 dni od dneva prvega oblikovanja oziroma dopolnitve obstoječih prednostnih list, v kolikor bo podjetje Spekter d.o.o. razpolagalo s praznim neprofitnim stanovanjem.
4.	DODATNA MERILA:
NSO Spekter d.o.o. je skladno s 3.členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju stanovanj v najem (Ur.l.RS 31/97) sprejel naslednja dodatna merila, točkovana z navedenim številom točk:
a)	Udeleženec razpisa stanuje na eksploatacijskem področju RTH na področju občine Trbovlje v naselju Hohkratova 9-10a, 21-40 in 62-64: V primeru izpraznitve
stanovanja v lasti podjetja Spekter d.o.o.	170 točk
b)	Udeleženec razpisa stanuje v objektih, ki so skladno z internimi akti podjetja Spekter predvidena za rušenje: V primeru izpraznitve stanovanja v lasti podjetja Spekter d.o.o.
c)	Udeleženec razpisa stanuje v stanovanju na področju občine Trbovlje oziroma Zagorje ob Savi, ki ni starejše od 50 let. V primeru izpraznitve stanovanja v lasti podjetja Spekter d.o.o.
d)	Udeleženec je že sodeloval na prejšnjih javnih razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj podjetja Spekter d.o.o. ter se je uvrstil na prednostno listo, vendar stanovanja ni dobil v najem. Za vsako uvrstitev
e)	Mlada družina z enim mladoletnim otrokom Mlada družina z dvema mladoletnima otrokoma
170 točk
170 točk
20 točk
20 točk 40 točk
5.	VARŠČINA:
Udeleženec, ki bo na razpisu uvrščen na prednostno listo in mu bo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem, je dolžan plačati varščino za zavarovanje pogodbenih obveznosti iz naslova najemnega razmerja. Varščina znaša 6 mesečnih neprofitnih najemnin za dodeljeno stanovanje, pri čemer je osnova za izračun višina neprofitne najemnine za mesec, v katerem bo varščina plačana. Tako plačana varščina bo ob prenehanju najemnega razmerja in ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti najemnika le-temu vrnjena v revalorizirani vrednosti, ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
6.	SPLOSNE DOLOČBE:
Pri dodelitvi stanovanj upravičencem do dodelitve le-teh, bo komisija upoštevala višino skupnega dohodka družine, preračunanega na družinskega člana, število točk po točkovanju skladno s Pravilnikom o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem in ustrezno kvadraturo stanovanja glede na število družinskih članov.
Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi na prednostno listo na upravo neprofitne stanovanjske organizacije Spekter d.o.o., ki o pritožbi odloči s sklepom. Sklep je dokončen.
Upravičenec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki dodeljeno neprofitno stanovanje neutemeljeno zavrne, se črta iz prednostne liste. V Trbovljah, 14.06.2002
NSO SPEKTER d.o.o. Trbovlje
r
Aufbiks
8.	6. ob 00.21 uri jc bil pridržan C.l ' . ki jc v stanovanju na Trgu Svobode v Trbovljah kršil javni red in mir in ogrožal varnost osebv zasebnem prostoru. Navedeni kršilce je bil pridržan do iztreznitve. 8. 6. ob 06.35 uri so policisti intervenirali v lokalu Svoboda zaradi preglasne glasbe v lokalu. Ugotovljeno je bilo. da je natakarica P.B. točila alkoholne pijače vinjenim osebam Zoper natakarico sledi predlog SP.
14.	6. ob 22.00 uri so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru pridržali A.U.-ja. K.J.-ja in Z.D.-ja. Navedeni so bili pod vplivom alkohola. S kršitvijo, do katere je prišlo v Šuštarjevi koloniji kljub opozorilom niso prenehali.
3. 6. ob 21.30 uri je S.I). iz Hrastnika prijavila, da je v popoldanskem času njen sin v stanovanju fizično napadel svojo sestro in jo davil ter ji v oko porinil prst. Policisti so poškodovanko napotili v ZD in pričeli iskati kršitelja. Že oh 21.45 uri so ga opazili na Logu. vendar jc S.B. še pred postopkom pred policisti zbežal in sc skril. Z njim j c bil opravljen razgovor ter napisan predlog SP In kazenska ovadba na O ITT.
Kradejo kot srake
4.	6. med o5.30 in 14 .00 uro je neznan storilce poskušal ukrasti o.a. znamke BMW 318 IS. last Ž.T. iz okolice Hrastnika, kije bil parkiran na parkirnem prostoru nad Steklarno Hrastnik. Kriminalisti, ki so prišli na kraj in opravili ogled za storilcem poizvedujejo.
9.	6. ob 00.15 uri sta policista opazila mlajšega moškega, ki je razbil steklo na vratih trgovine KBM v Zagorju ter s kraja dogotka zbežal Ugotovljeno je bilo, da je steklo razbil D A..Zoper njega sledi kazenska ovadba za poškodovanje tuje stvari.
15.	6. Ob 08.15 uri je bil s strani policije opravljen ogled kraja vloma v hiši na Osredku. Ugotovljeno je bilo. da je neznani storilce od
1.6.	do 1 5. 6. Vdrl v objekt skozi vhodna vrata ter od tam odtujil nekaj delonega orodja v vrednosti 20.000,00 Sit. Za storilcem še poizvedujejo.
1.6.	ob 07.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilce vlomil v o.a.. ki je bil parkiran na dvorišču oškodovančeve hiše v Moravčah pri Gabrovki. Neznanec jc z neznanim predmetom razbil steklo ter iz avtomobila ukradel črn kovček in žensko torbico. Ko jc iz. torbice ukradel dva potna lista je torbi odvrgel v bližini kraja dejanja.
Zasavski frker
ZARADI CEMENTA CESTNA ZAPORA
5.	6. ob 00.53 uri so organi javnega reda in miru obravnavali prometno nesrečo pri Cementarni Trbovlje. Voznik D.K. je vozil vlačilce s cisterno za razsuti tovor od križišča Sušnik proti Cementarni I rbovljc. Zaradi neprilagojene hitrosti je cisterno zaneslo v betonski zid in je pri tem cisterno z 28 tonami cementa pretrgalo Cement seje razsul po cestišču. Zoper D.K.-ja bo podan predlog Sl’ Zaradi razsutega tovora je bil promet mimo cementarne onemogoče do 09.50 ure.
4.	6. ob 09.26 uri so iz. Zaltarne Trbovlje policiste obvestili, da so pri tatvini zalotili D.E.-ja. ki je prišel previrjati neznano kovino pri tem pa ob nepazljivosti prodajalke ukradel debelejšo zapestnico. Spravil jo je v žep in zbežal. Delavci zlatarne so ga kljub poskusu pobega dobili. Zoper D.H. bo napisana kazenksa ovadba.
4. 6 ob 12.55 uri so policisti na podlagi obvestila s strani K.L. da je prišlo do tatvine v pisarni na občini Trbovlje. Ugotovljeno je bilo. da je D.K. na občini ponovno deloval isti dan. kot v zlatarni. Z mize v pisarni je vzel 4.900.00 Sit na škodo K.L Zoper D.E.-ja sledi kazenska ovadba.
4. 6. ob 20.40 uri so policiste obvestili, da jc tega dne parkiral svoj
o.a. D.I na Pod meji pod zaselkom Liza. Oškodovancu D.F.-ju je iz parkiranega avtomobila neznani storilce ukradel 56.000.00 Sit in 40 Huro\
8.	6. ob 07.17 uri so bili policisti s strani K. P.-ja obveščeni, daje neznanec vlomil preko noči v prostore atletskega kluba v Rudarski ulici 6 Iz pisarne trenerja atletskega kluba je odlujiv digitalno video kamero znamke Panasonic NV 66.
9.	6. ob 08.33 uri je B.P. obvestil policiste, daje bila izvršena tatvina osebnih dokumentov iz vozila na Mestnem trgu. Neznance je odtuji prometno dovoljenje, zavarovalno polico in sončna očala ter ključe.
11.6.	ob 16.20 uri se je na PP zglasil K B. in podal zapisnik o tatvini bančne kartice in dvigu denarja na LB Banki Zasavje. Netnanec je pričevanju oškodovanca odtujil bančno kartico dne 6. 6. v garderobi Tika Trbovlje Neznance je izvršil dvig 160.000.00 Sil ter nato kartico vrnil na prvotno mesto.
14. 6. ob 09.20 uri je B.A. policiste obvestil, da je nekdo ukradel
o.a. znamke Golf reg.št. LJ L 4 59 N last N.M.. Za storilcem še poizvedujejo.
Na PP seje zglasila M.S. in povedala, daje nekdo nejni hčerki 12
6.	Ukradel torbico v kateri je imela GSM aparat i šop ključev. Tatvina je bila izvršena pri IBT na Gimnazijski cesti
LETEČI TRICIKEL MOTOR
13.	6. ob 21.00 uri jc prišlo do prometne nesreče na Trgu Franca Fakina pri trgovini Hit Market. Ugotovljeno je bilo. daje zaradi nepravilnega prehitevanja voznika motornega kolesa triki. P.M.-ja, ki je v križišču prehiteval motorno kolo triki, last J.J., ki je zavijal levo. P M. je ob trčenju z vozilom poletev v zrak in drsel preko pločnika in zelenice proti prostoru Hit Marketa. Med drsenjem je zbil peško I .N.. ki je šla po pločniku. P.M. zadobil hude telesne poškodbe, zlom golenice. J.J. pa lažje telesne poškodbe. Peška T.N. kot povsem nedolžna žrtev prometne nesreče dveh voznikov trikijev pa je zadobila hude telesne poškodbe, zlom rebra in zlom desne roke. Proti P.M.-ju sledi kazenska ovadba.
HRASTNIK NI LONDON
4.6.	ob 18.00 uri je PR. iz Dola pri Hrastniku vozil o.a. znamke Golf po reg. cesti L reda iz smeri Riklovcga mosta proti Steklarni Hrastnik, kjer ga jc zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zaneslo na nasprotni pas cestišča, kjer je trčil v bočno stran nasproti vozečega o.a. znamko volksvvagun passat. ki gaje upravljal voznik C.13. iz Hrastnika. Po trčenju je vozilo C.B. odbilo v desno kjer je trčil še v traktor, ki gaje na avtobusnem postajališču nepravilno parkiral J.M. iz Hrastnika. Na vozilih je nastala materialna škoda za najmanj 900.000.00 Sit. Policisti so zoper P R. podali predlog SP. prav tako zoper C.B. za katerega so ugotovili, daje vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. J.M. pa so zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog.
ŽENSKA, IZSILJEVALKA
9. 6. ob 17.40 uri je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo na Vidrgi. Voznica o.a. V.M. jc izsilila prednost vozniku o.a. K.R.. Na vozili jc nastalo za okoli 300.000,00 Sit škode. Voznici je bil izdan plačilni nalog.
M.A.Š.
•	Opravičilo‘.v Zasavcu številka 11, smo na strani 14 pomotoma objavili sliko, ki ni spadala v omenjeno •
•	temo, avtorici članka, vsem prizadetim na sliki ter bralcem se za neljubo napako opravičujemo!	•
\e	......................................... JUREeDNIŠTypeZASAVCA # . •*
20. ROŽNIK
I mali oglasi
y

-."-•it
fiEPREfničnine
yilC8 I. HJlIiR 7 ■ TMOmi
fMCrič. «, IMiIDVRd), !l|i. dOilOVlilll PPCITCBCV. v;!iE|DOv Ifi PčliCil
Delo
HITRO in pocenu zidarstvo-slikopleskarstvo, za sabo tudi počistimo.
Tel.: 031/83-38-98
IŠČEM POSREDNIKA za
delo iz zidarstva in slikopleskarstva, nudim dobro provizijo.
Tel.: 031/83-38-98
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže.
Tel.: 03/57-15-735
Avtomobili in deli
PRODAM Hyunda Pony 1,2, I. +91, 165.000 km, neregistriran, cena dogovor.
Tel.: 031/37-38-97
PRODAM ali menjam LADO KARAVAN, I. '90, (menjava za mlado govedo).
Tel.: 041/62-19-83
Stanovanja, parcele
ODDAMO 3-sobno stanovanje, CK.
Tel.. 041/37-02-58
IŠČEM enosobno stanovanje v Zasavju.
Tel.:040/813-262
Razno
PRODAM večjo količino sena,ugodno.
Tel.: 040/71-46-26
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA


PROCiRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 3. JULIJA, PRAZNIKA OBČINE HRASTNIK, IN DNE VA DRŽA VNOSTI
Petek, 21.junij
ob 18. uri slavnostna seja PIGD Rudnik Hrastnik ob 80-letnici delovanja društva v Poslovni dvorani ob 19. uri promenadni koncert Rudarske godbe Hrastnik na ploščadi pred spomenikom rudarjem
Sobota, 22. junij
ob 9.30 uri 34. tekmovanje gasilskih enot rudnikov in energetike Slovenije v športnem parku na Logu ob 10. uri tekma za državno prvenstvo v raftingu v organizaciji Brodarskega društva Steklarna Hrastnik pri TE Trbovlje
ob 11 uri svečanost ob napadu na Kum pri spominskem bojnem znaku v izvedbi Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje
ob 16. uri otvoritev razstave ročnih del sekcije pletilj DU Dol v mali dvorani športne dvorane Dolanke
Nedelja, 23. junij
ob 10. uri državno prvenstvo v kajaku na divjih vodah v slalomu za člane in mladince v organizaciji Brodarskega društva Steklarna Hrastnik na Savi pri Možinatu od 10. do 17. ure dirka radijsko vodenih modelov avtomobilov za nagrado občine Hrastnik na rokometnem igrišču v športnem parku na Logu
Ponedeljek, 24. junij
ob 17. uri tradicionalni turnir trojk v ulični košarki na igrišču v Podkraju
ob 19. ur svečanost ob krajevnem prazniku KS Dol s promenadnim koncertom Steklarske godbe v kinodvorani Dol

Torek, 25. junij
ob 9. uri tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občine in tekma Občina:KS Dol v športni dvorani Dolanka
ob 15. uri rokometni turnir veteranskih ekip v izvedbi RK Dol TKI Hrastnik v športni dvorani Dolanka Sreda, 26. junij
ob 17. uri tekmovanje rekreativnih ekip v raftingu na reki Savi v organizaciji Brodarskega društva Steklarna Hrastnik pri centru vodnih športov v Podkraju.
Četrtek, 27. junij
ob 17. uri tradicionalni turnir v malem nogometu na Trati med ekipami občin in upravnih enot Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, direktorjev hrastniških družb, društva Korenine in veteranov NK Hrastnik
Petek, 28. junij
ob 16. uri kegljaško srečanje med ekipama Kegljaškega kluba Rudnik in sindikata Rudnika Trbovlje - Hrastnik v počastitev dneva rudarjev
ob 18. uri promenadni koncert Rudarske godbe Hrastnik pred spomenikom NOB na Dolu ob 19. uri otvoritev posodobljenih odsekov Partizanske ceste na Dolu s hodnikom za pešče in parkiriščem
Sobota, 29. junij
ob 10. uri start kolesarskega vzpona "KAL 2002” pred OŠ NH Rajka v organizaciji KD Hrastnik, ob 16. uri svečanost ob praznovanju krajevnega praznika KS Krnice Šavna peč pred spomenikom Antonu Sovretu ob 20. uri zabavna prireditev “Dolska noč” v izvedbi RK Dol TKI Hrastnik z ansamblom "Zasavci"
Nedelja, 30. junij
ob 16. uri otvoritev prenovljenega križišča pri Steklarni Hrastnik s hodnikom za pešce, parkiriščem, javno razsvetljavo in delno prenovljenega stanovanjsko-poslovncga objekta pri tržnici v Steklarni
ob 17. uri promenadni koncert Steklarske godbe pred centrom vodnih športov v Podkraju ob 18. uri svečanost ob krajevnem prazniku KS Steklarna s podelitvijo priznanj pred centrom vodnih športov v Pod kraj
obvestila
20. ROŽNIK
A »HC
fž'	Torek, 2. julij	Sobota, 6. julij
ob 19. uri otvoritev prenovljene stavbe muzeja s	ob H. uri družabno srečanje pri planinskem domu na
predstavitvijo muzejskih zbirk	Zasavski gori ob ‘TRETJEM DNEVU ZASAVČANOV”
otvoritev razstave fotografij dr. Borisa Skalina z naslovom	od 14. ure dalje:
"‘Da ne bomo pozabili”	svečanosti ob SO.obletnici delovanja PGD Turje
ob 21.30 uri baklada na Savi na predvečer občinskega	tradicionalne kmečke igre
praznika v izvedbi Brodarskega društva Steklarna Hrastnik	velika gasilska veselica z ansamblom Ptujskih pet
Sreda, 3. julij	Nedelja, 7. julij
ob 18. uri promenadni koncert Rudarske godbe Hrastnik	ob 10. uri svečanost ob praznovanju 50-letnicc delovanja
pred Delavski domom	Zveze šoferjev in avtomehanikov Hrastnik pred planinskim
ob 19. uri svečanost s podelitvijo občinskih priznanj in	domom na Kalu
nagrad za leto 2002 v Delavskem domu. V umetniškem	
programu sodeluje simfonični orkester GŠ Hrastnik	Sobota, 20. julij
	ob 17. uri slavnostna seja PGD Marno ob praznovanju 50-
Petek, 5. julij	letnice gasilstva na Marnem
ob 19. uri otvoritev prenovljenega doma KS Boben in	ob 18.30 uri svečani mimohod gasilcev ob 50-letnici
cestnega odcepa proti Jagru	gasilstva na Marnem
V			ob 20. uri velika gasilska veselica z ansamblom Čuki
//Program prireditev ob občinskem prazniku občine Trbovlje
21. 6. ob 17. Pozdrav poletju. Društvo prijateljev mladine, mestni
park
21. 6. ob 19. Akademija ob 50-letnici RK Rudar. DD
21. 6. ob 20. Z glavo na zabavo. Mladinski center Trbovlje. Dom Svobode
22.	6. ob 8. Srečanje športnikov invalidov pobratenih društev. Društvo invalidov pobratenih društev. Društvo invalidov Trbovlje, igrišče Partizana. ŠD Rudar, strelišče Trbovlje
25. 6. ob 11. Pohod družin na Mrzlico s proslavo ob Dnevu državnosti. PD Trbovlje in Občina Trbovlje
25. 6. ob 11 Parada ob 50-letnici združenja Šoferjev in tvtomehanikov Trbovlje, Delavski dom Trbovlje do Trga F. Fakina
25. 6. ob 15. Tradicionalni turnir v namiznem tenisu. Kulturno društvo T. Čeč pred Domom Tončke Čeč
27. 6. ob 11. Otvoritev vodovoda na Partizanskem vrhu. Občina Trbovlje
29. ti. ob 14. Utrinki iz naše vasi. kulturni program z veselico. _______________KD T. Čeč, pred Domom T.Čcč

30. 6. ob 11. Downhill Javor, Mountainbike klub Trbovlje. Partizanski vrh. Javor
Društvo za mlade PTICA organizira razne kreativne delavnice, nudi svetovanje ter pomoč pri zasvojenosti,... Uradne ure: vsak delavnil od 8.	14. ure. na naslovu NOVI DOM, Hrastnik (v poslopju
nekdanjega vrtca). Njihov c-mail .društvo /amlade.ntieaa/ siol.net tel.: 03/564-69-71
ŠD Čolnišče vabi na Turnir v ulični košarki, ki bo v nedeljo. 23 junija ob 16. uri na igrišču Ravan nad Čolniščami. Vabljeni tudi gledalci in navijači!
TD Mlinšc in tednik KMEČKI GLAS prirejata v soboto, 22. 6 ob 17. uri pred gostiščem v Vidrgi IZBOR MLADI'. KMLTICL LETA 2002. Vabljeni!
V nedeljo. 23. junija bo v okviru Dneva državnosti na Hrastclovi skali v Zagorju ob 17. uri maša za domovino. Maševali bodo vsi dosedanji duhovniki, ki so službovali v Zagorju. Po maši pa bo pevski zbor Ladko Korošec pel ljudske in domovinske pesmi pod vodstvom Tomota Brezovarja.
J
A - Ji>_l *.•■. e .>■ T*-:; 11 r^:» t : rc r>.
Tekst:.........................
xx, <xs^x	Moj naslov:(ni za objavo).........
^ >x>vX^	............
:::::::::::::::::: i	.
akcija
AKCIJA
“NAJ GOSTILNA V ZASAVJU" PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov!
“NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER' ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Point 21. Hrastnik	482
2.	Gostilna Vrtačnik, Čolniščc	478
3.	Kmečki turizem Pšenk. Mlinšc	331
4.	Gostišče Kum, Zagorje	285
5.	Kmečki turizem Zorce, Izlake	163
6.	Gostišče Ašič, Zagorje	127
7.	Gostišče Pri Martinu. Trbovlje	123
8.	Naš hram, Kisovce	79
9.	Gostilna Senica, Hrastnik	50
10.	Gostišče Brin, Trbovlje	48
11.	Gostišče pri Vidrgarju. Vidrga	44
12.	Restavracija L, Trbovlje	38
13.	Gostilna Zaloka, Jesenovo	32
14.	Gostišče Jež, Radeče	20
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinšc	19
16.	Zlati fenix, Trbovlje	13
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje. Gostišče - Klek. Gostišče Maks Celestina - Sopola. Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik. Picerija Ašič - Zagorje. Gostilna Račič - Trbovlje. Kmečki turizem Ocepek - Izlake. Picerija Kukuea - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje.
Zasave d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasave. v vrednosti 100.000 SIT.
Naj gostilna Zasavja
Glasujem za gostilno:
Glasoval sem:
1.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik	341
2.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje	328
3.	Nika Krauskopl" Frizerski salon Krauskopf Zagorje 198
4.	Mojca Kline, Frizerski salon Cveta Zagorje	157
5.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1	151
6.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake	137
7.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake	136
8.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše	115
9.	Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik	112
10.	Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje	82
11.	Luka Holcšck, Salon ML Trbovlje	76
11. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 76
13.	Mira Žibrct, Frizerski salon Mira Trbovlje	63
14.	Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje	54
14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje	54
16.	Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje	49
17.	Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje	43
18.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje	41
19.	Klara Plahuta. Frizerski salon Klara Hrastnik	40
20.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik	39
20. Nataša Leskovce, Frizerski salon Nataša Zagorje 39
22.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik	37
23.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 33
24.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana FIrastnik	29
25.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje	26
26.	Fani Pohar, Frizerski salon Paž	25
27.	Irena Jerc, Studio Las Zagorje	20
28. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 18
Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern. Marta Bartol. Matjaž krauskopf. Ana Gomboe. Maja Smeje. Maleja Laznik. Romana Tabor. Rajka Lebar. Marjana Majhenič. Marta Novak. Branka Lamovšek. Andreja Bretnec. Jožica Fijačko, Nadi Perpar. Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lcpoldina Lindič.
Zasave d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu.
Naj	- frizerka
Zasavja
Ime in priimcl-t frizerja/Uc in frizereL-e^u Balona: Ime in priimek* ^lae« »valcu/ke:
21 4. 21.5.
:H(0)R(0)SK(0)P:
Vam se seveda e zelo redko zgo- • di. nad čemer* tožijo milijoni: * nesrečna« ljubezn. Kajti še • preden izvolite * zasnubiti, vam «
•	izvoljeno bitje •
•	že kleči pred nogami Toda izjeme ^ , so možne in v tem primeru ne «
•	krivite sveta za nesrečo in ne*
•	kazujte nedolžnih. Št. : 3.
e	Če niste raz- .
•	čistili s seboj •
I	m	in svojimi ob- *
•^Sl	čutki. potem .
e	j jTV	nikar ne mi- •
I	slitcnaljubc*I
e	>	ze. lobi bil le #
•	22.3-80/.. beg pred osa-«
•	mljenostjo m •
•	iskra, ki bi preskočila zdaj. bi lahko ” , kaj hitro ugivsnila. Izkoristili boste «
•	lahko, kar ste se v preteklosti •
•naučili. Št: 18.	*
ti,'m
T.i -:fo.
Imate .se dobro in . nič ne kaže, da bi • se kaj spreme- • nilo na slabše. e Če seveda odmi- • šiite delo, ki ga je • vsak dan več in * ki ga komaj • dohajate, čerprav • " zlepa ne popustite. I’ri zaljubljanju * « boste imeli srečo, tudi če sc boste «
•	zaljubili večkrat. Št.: 9.	•
•	Sreča se vam nasmiha, samo ne *
.	obračajte
iPf
• 22.S.-21 6
.",N
'itv
"A.
se.
stran, ker bi • nekaj dobre • volje ogrozilo . vašo potrebo • po samopo- • m i I o van j u . Znebite se« kopice strahov. • * med katerimi je večina povsem ^ . nepotrebnih in namišljenih. Št: 25. .
: 1
: 31 y
<&■-22 6.-23 7
1 I Iranite moči in če je le mogoče, si * ,	jo dodatno na- .
hirajte, kadar • utegnete. Na* delovnem me-. stu bodo od vas • zahtevali toliko • energije, da. vam jo bo« zmanjkalo, če •
24.7.-23.8.
| se ne boste pripravili. Zaljubljenost. ^ , ki hitro vzplamti. Inro izgori. Št:l4. .
••'re
'3
Vam ne gre, kot bi * moralo? Pojdite na . obisk h konkurenci • in poglejte kakšna je * razlika. Tam so. nasmejani, dobre« volje in prijazni. Pri • pa kritični in . i	nemogoči. Mogoče •
1 bi morali kak tolar več odšteti za • | popravilo tistega, kar je treba Št.: 7. e
S.
24.8.-23.9. vas
Naša bodočnost!
'Sreča je način, kako živiš vsak trenutek,... "
Od 2. 6. do 14. 6. je naša bodočnost svetlejša za šestnajst lučk, sedem deklic in devet dečkov.
2. 6. Brigita Groboljšek. Jevšnikova 7. Kisovec, hči Špela 4. 6. Marija Berdajs. Javorje 19. Šmartno pri Litiji, hči Adriana Suzana Juršak. Novi log 12. Hrastnik, hči Klara Sapor Monika Volaj. Dobovec 34. Trbovlje, sin Nik Draksler
6.	6. Minka Karlin. Torovo 8, Vodice, sin Jakob Aljaž
Doroteja Jerman, Kandršc 11. Vače. hči Neža
7.	6. Renata Tramšek. Delavska 12. Celje, sin Anže Vračun
9.	6. Petra Rojs Guček. Šrapinova 4. Celje, sin
Jasmina Rogatič, C. 20. julija 13. Zagorje, hči
Sonja Koci. Gradišče 8. Šmartno pri Litiji, sin Marcel Medved
10.	6. Darja Lekše. Majeenova I9e. Trbovlje, sin Jaka Brlogar
Brigita Srebočan. Šmartno v R. d. 44. sin Marko llribšek
13.	6. Nataša Burger. Farčnikova 81, Zagorje, sin Marko
Peterlin
14.	6. Maja Bunnan. Pot F. Pušnika 13. Hrastnik, hči Amra
Iskrene čestitke vsem!
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56- 71-303
C vetje,
darila..
odpiralni čas: od pon. do petka sobota nedelja
4
16 ■ 18 9-12 10- 12
24.9.-23.10
: šv
: SF : s*#
: Jk
24.10.-22.11.
:H(0)R(0)SK(0)P>.
• •
Nikar ne jočite nad • svojo bančno ka- * rtico. Denar je « nekaj tako spreme- • nljivega kot vre- * me: ko je lepo. še . opazimo ne. ko • pride suša, stoka- * mo za dežjem, ko .
•	je dež. pa se zakljinjamo, kako •
•	modro bomo ravnali, ko bo lepo. •
•	Št: 19.	2
.	Če se vam zdi. da «
vam nekateri • centri v mozga- * nih ali pa kar, glava v celoti • stavkajo, se po- ^ svetite raztego-, vanju in krepitvi • manj muhastih *
^	delov telesa. Tudi ,
•	mišice boste kdaj potrebovali. •
•	čeprav se vam zdi. da je vaša moč v •
•	glavi. Št: 3.	,
,	Vas že ni mo- •
goče ukrotiti. • čeprav se tistim. * ki si za to priza- , devajo. včasih • zazdi, da jim je ^ že uspelo. Če, hočete mirno. • harmonično. * družinsko vzdu-.
•	šje. se odpraite na skupen dopust. •
•	Vseeno kam. samo da sc boste •
•	lahko utradili. Št: 10.	,
, Neki dogodek vas bo opomnil, da •
svojim prija- • teljem posve- * čate premalo , časa in pozo- • mosti. Čeprav ^ želite izko-, ristiti vsako« na j manj šo * priložnost, da ,
•	sc izkažete pri delu. se zavedajte, da •
•	je mogoče kupiti vse. samo pravega •
•	prijatelja ne. Št: 20.	,
, Ljubezensko življenje se vam bo •
•	zdelo enolično. • zato vam bodo * pogledi uhajali na , vse strani. A če se • bodo oči kje ujele, * lahko srcu nako-, pijete nekaj več • dela. kot bi bilo * treba. Ne slepite ,
•	se. da se lahko mimogrede zaljubite •
•	brez posledic. Št.: 23.	*
•	Kaj vam pomagajo novi izzivi, če si , , ob vsakem izmislite sto razlogov, da •
•	lahko akcijo*
#1
23 11.-22.12
23 12 -20.1.
21.1.-19.2.
preložite na e nedoločen čas. « Če vasje strah. • si to vsaj pri- * znajte in bodite , bolj prijazni s • sabo ter doma- * čim pokažite. , da vaše srce ni zgolj črpalka. Št.: 6 •
iN
20.2.-21 3
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK- NERI: apostol Rima CIRKON: okrasni kamen ALFIERI: italijanski traged AKSOLOTL: severnoameriški pupek HADŽ: romanje v Meko
Vicoteka
Gospodinjski pouk
Učiteljica gospodinjskega pouka vpraša Janezka:
"Povej mi tri stvari, ki vsebujejo škrob."
"Dve manšeti in ovratnik."
Grde besede
"Marko, ali si ti brata naučil grde besede?"
"Ravno nasprotno, mama!"
"Kako ravno nasprotno?" "Natančno sem mu naštel besede, kijih ne sme govoriti."
Sol
"Zakaj blondinka reklamira vsak šal?"
"Ne vem."
"Zato, ker ji je vsak pretesen."
T renersko
Trenerji se hvalijo med seboj in eden pravi:
"Danes sem svoje fante tako gnal, da so bili vsi mokri."
"Kaj pa treniraš?"
"Vaterpolo."
Starec
"Slišal sem, da je tvoj sin znova zamenjal fakulteto. Kaj bo, ko jo bo končal?"
"Starec."
Brez vozniškega
dovoUenja
Policist ustavi popolnoma pijanega voznika. Zgrozi se in reče: "Človek, ki pije, ne bi smel imeti vozniškega dovoljenja."
"Saj ga nimam, gospod policaj."
Leta 1876 je v Parizu začel voziti tramvaj, katerega vagone je vlekla parna lokomotiva. Proga je povezovala železniški postaji Austerlitz in Montparnasse.
Ko je leta 1954 izdala roman z naslovom Dober dan, žalost, ki ji je prinesel svetovno slavo, je bila fran-
coska pisateljica Frangoise Sagan stara komaj 19 let.
Med vsemi organi človeškega telesa so možgani organ, katerega prostornina sc od rojstva do odraslosti najmanj poveča.
Pampska trava je vrsta trave v Argentini in južni Braziliji, visoka do šest metrov. Najbolj privlačna so njena pol metra dolga košata sre-brnkasta, včasih rožnata la-tasta socvetja, zelo primerna za suhe šopke.
20. ROŽNIKA 2002
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 4. 7. 2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.12/2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih
izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 10/2002 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	Fani Seničar, Podkraj 75, 1430 Hrastnik
2.	Mirko Koritnik, Obrtniška lla, 1420 Trbovlje
3.	Vasja Rataj, Trg F. Fakina 2c, 1420 Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila boste nagrajenci prejeli po pošti.
IP e ® (§ e & im
[1	7x1 (D
Zagorje
Četrtek, 20. 6. ob 19. do torek, 25. 6. ob 18.: VOJNA ZVEZD Petek. 21. 6. ob 20.: VELIČASTNI TENENBAUMI Sobota, 22. 6. ob 20. do torek, 25. 6. ob 20.: VROČA VEČERJA Sreda, 26. 6. ob 19. do četrtek, 27. 6. ob 19.: ANGELSKE OČI Petek, 28. 6. ob 19. do sobota, 29. 6. ob 20.: VARUH MEJE Sobota, 29. 6. ob 18. do torek, 2. 7. ob 19.: DEKLETA ZGORAJ BREZ
Izlake
Nedelja, 23. 6. ob 20.15: VOJNA ZVEZ
Nedelja, 30. 6. ob 20.15: DEKLETA ZGORAJ BREZ
Trbovlje
Četrtek, 20. 6. ob 20. do torek, 25. 6. ob 18.: VEČ KOT DEKLE Petek, 21. 6. ob 18. do sreda, 26. 6. ob 18.: TOMB RAIDER Sreda, 26. 6. ob 20. do sobota, 29. 6.: KONEC ŠOLE Četrtek, 27. 6. ob 20. do sreda, 3. 7. ob 20.: MEMENTO Petek, 28. 6. ob 20. do ponedeljek, 1. 7. ob 20.: SNEŽNI PSI Sobota, 29. 6. ob 20. do sreda, 3. 7. ob 20.: MEMENTO
Druge prireditve v Trbovljah:
do 5. julija - Razstava XX. Ex tempore Relik
21.	junij - Akademija ob 50-lctnici RK Rudar Trbovlje
Hrastnik
Četrtek, 20. 6. do nedelja, 23. 6. ob 20.: KRALJ ŠKORPIJONOV Petek, 21. 6. ob 18. in 20. do nedelja, 23. 6. ob 18.: PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE
Sreda, 26. junij ob 20. do nedelja, 30. junij ob 20.: ŠELESTENJE Petek. 28. junij ob 18. do nedelja, 30. junij ob 18.: SPIDER MAN
Dol
Petek, 21. 6. ob 19.: KRALJ ŠKORPIJONOV Petek, 28. 6. ob 19.: ŠELESTENJE
ELEKTROPROM
Loke 22, 1412 Kisovec
Velika izbira bele tehnike v trgovini Makro Kisovec
Priznane znamke, ugodne cene!
MEFISTOVA ' RAZMIŠLJANJA
Slava
Spominjam se še dni. moje rosne mladosti Kot šolarji smo hodili k spomenikom padlih partizanov, prižigali svečke in polagli, na travniku nabrane rože. Včasih so bili prisotni govorniki, ki so na koncu izrekli tisto znano frazo: »Večna slava jim...!«
Slava je čuden pojem. Tistim, ki so se že proslavili, je na nek način odveč. Vsaj večina slavnih tako govori. Nimajo miru pred občudovalci, nobene intimnosti, zasebnosti i.t.d. Najbolj preseda slava tistim, ki so si s to nadlogo nabrali že zadosti denarja. Naveličani vsega, si želijo le še miru in se skrivajo pred javnostjo. Zdi se kot. da želijo javnost isključiti, ko pride čas uživanja sadov slave. Kar naenkrat jim jc odveč pozornost. Preprosto pozabijo, da je slava nastala v in zaradi javnosti. Lepo vas prosim. Kakšen pomen pa ima slava, če za njo ne ve in se ne zanima čim širši krog ljudi.
Ko se nekdo, ki je dovolj ambiciozen in mu je na kakršen koli način dano, daje drugačen; boljši, pametnejši, lepši in bog si ga vedi kako še posebno bolj nadarjen od večine povprečnežev, se leta na vse pretege trudi, da bi kar najširše množice opazile njegovo odliko in različnost. To, da čim širša javnost opazi neko posebnost, to, gospe in gospodje, je slava. Brez javnosti ni slave in tudi denarja za slavo ne.
Zaradi slave so bili v zgodovini človeštva spori in padalc so glave. Slava sproža zavist in prava umetnost in veličina slavne osebe je, da uspe kot javno provlačna oseba živeti na realnih, trdnih tleh. da ga ne prevzame ošabnost in prevzišenost božanskosti.
»Naj Katanec neha tekmovati z mojimi 32 goli in mojo slavo,« je izjavil Zahovič in odšel v Lizbono.
Vsak gol Zlatka je bila mojstrovina zase. Toda njegovi goli so dobili pomen šele po prihodu Srečka. Srečko Katanec je vodil našo reprezentanco do zmag in Zlatkovi goli so z njegovim prihodom postali zmagoviti. To pa je dalo pečat slavi obeh. Kljub temu. da jc Slovenija majhna deželica jc bilo prostora za slavo dovolj, toda...Gostilniški prepir, kaj drugega pa naj bi bilo primitivno obmetavabje z kletvicami, je vregel veliko temno senco na delo dveh idolov slovenskih nogometnioh navijačev, ki sta nedvomno bila v zadnjih štirih letih alfa in omega slovenskih nogometnih uspehov Niti v sanjah ni bilo pričakovati Slovenske udeležbe na svetovnem festivalu nogometa. Pa seje zgodilo in trajalo. Zaradi dveh vročih glav, nogomet v Sloveniji ne bi smel biti žrtev. Je pa vprašanje, kdo jc sposoben ponoviti dosežene rezultate? Ali če sc vprašamo drugače, kakšen vpliv na nadaljni razvoj slovenskega nogometa bo imela nam vsem znana afera?
Ja. Slava jim, so rekli govorniki nekoč ob grobovih padlih partizanov. Bil je drugačen čas in drugačni ljudje, ki so vodili igro.
V današnjih časih, ko so kolovodje drugi in drugačni časi. za iste junake nekateri pravijo morilci, diktatorji, celo s kriminalci jih zmerjajo. Slava je pač odvisna od prostora in časa v katerem živimo, ludi za naše nogometaše velja minljivost njihove slave. Da pa so bili nekega davnega leta zmagovalci, se bo čez sto let in več, še vedno govorilo in klicalo v spomin. Pa tudi o zdrahah, ki so na slovenski reprezentančni nogomet položile velik črn madež, bo še
dolgo zvenel odmeval. Torej: » Slava jim.«. Besedo, večna, sem
izpustil Pojem jc časovno preveč neopredeljen in povezan z neko nam nerazumljivo dimenzijo, ki se ji reče smrt. Jaz pa želim, da bi slovenski nogomet še dolgo živel in nizal uspehe.
ISKRICE IGORJA GO ŠTETA
DELOZA V PLUSIH IN MINUSIH
MINUS- Staro vodstvo nosi del krivde, da se je podjetje znašlo na robu stečaja.
PLUS- Novo vodstvo se trudi, da do stečaja ne pride.
MINUS- Novo vodstvo kljub pomoči, ki jo bo deležna Deloza, načrtuje drastično zmanjšanje števila zaposlenih za več kot 100.
PLUS- Kljub slabemu likvidnostnemu stanju podjetja so rajnim presežkom obljubljene odpravnine.
MINUS- Z odpravninami pa se brez dela ne da živeti dolgo. Se v občini Zagorje kaj gradi?
PLUS- Občinski svet Zagorje je na izredni seji podprl predloge zagorskega župana Matjaža Švagana, po katerih bodo Delozi odpisali plačilo stavbnega zemljišča, ponudili bodo svojega pravnega svetovalca, v reševanje bodo pritegnili Agencijo za razvoj, sejnine izredne seje bodo namenili zaposlenim v Delozi.
MINUS- Župan in ostali bodo lobirali pri vodilnih v zagorskih in slovenskih podjetjih, da se bodo odločili za nakup Delozinih izdelkov- zaščitnih oblek. Če se spomnite nekdanje neuspešne akcije našega največjega sindikata »Kupujte slovenske izdelke«, ki je naletela na neodobravanje zaradi favoriziranje izdelkov ene države, se postavlja logično vprašanje, ali ne gre za podobno favoriziranje? Kaj bo na to rekla konkurenca?
PLUS- Da zgoraj omenjeno favoriziranje določenih izdelkov ni v skladu s tržnimi zakonitostmi, je javno povedala le svetnica Dragi Jazbec, a bila pri tem osamljena Logično se postavlja vprašanje, ali bo politika (kar župan in občinski svet sta) znova favorizirala kupovanje naprimer izdelkov določenega prizvajalca, če bo ta pred stečajem? Kaj bo na to rekla konkurenca?
MINUS- Po seji so tudi nekateri drugi svetniki povedali, da se ne strinjajo s favoriziranjem enega podjetja, a niso imeli »jajc«, da bi to na seji povedali tudi javno (volitve so blizu).
PLUS- To niso storili, pravijo, ker prisotnim novinarjem na sejah ne verjamejo, da bi o njihovem nasprotovanju takšnemu ravnanju poročali nepristransko.
MINUS- Kar je več kot žalostno.
PLUS- Svetnik Andrej Dolšina je predlagal, da naj se staro vodstvo pokliče na odgovornost.
MINUS- Večina se s tem ni strinjala. V smislu: »Zdaj je čas za reševanje, ne kaznovanje!« Tudi zaradi takšnega večinskega mnenja slovenske politike, je tako malo oseb, ki so zavozili slovenska podjetja, postavljenih pred odgovornost.
PLUS- Novi v.d.direktor Aleš Kumperščak je s svetniki na seji proslavil svoj rojstni dan. S štajerskim vinom. Ker je Štajerc.
MINUS- Pričakovali bi, da bo natakal sam, a sta to storili predstavnici delavcev v Delozi. Ena izmed njih, je javno podprla direktorja, župana in svetnike pri njihovih naporih pri reševanju podjetja. Postavlja se logično vprašanje, ali je to umestno, če bo delo kljub temu izgubilo predvidoma 100 njenih sodelavk in sodelavcev.
PLUS -Res pa je, da je to še vedno boljše, kot če bi delo izgubili vsi Delozini delavci.
MINUS in PLUS -Kaj bodo rekli tisti, ki se bodo znašli s knjigo v roki? Nič krivi bodo sešteli pluse in minuse. In potem?
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/2002
50000
1698,12
COBISS o
>
JAVNI SKLAD
NOVO
NOVO
NOVO
Prede
> . v .hk "	"
» ifipM ,
^ stanovanjska posojila na ••*>• -f podlagi 1. varčevanja (1999)
■
>• . >
v M. >> ^

IflHNi
- <	V
-V ^ v
,» * I)
po Nacionalni stanovanjski
.»rte-ilni

i - NSVS.
Podrobnejše informacije dobite v enotah Banke Zasavje.
/O
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje