Edini slovenski list v državi Wisconsin
Posvečen kulturnemu in gospodarskemu napredku Jugo-slovenov v Ameriki.
Neodvisen tednik. — Izhaja vsak četrtek.
Uredništvo in uprava:
CiiO West National Avenue Telefon: Mitchell 4373
I
=J UGOSLOVENSKI
The Only Jugoslav Newspaper in State of Wisconsin
Jugoslav Population In States Over 10,000.
An independent paper. — Issued every Thursday.
Office of Publication:
630 West National Avenue Telephone: Mitchell 4373
OFFICIAL ORGAN OF SOUTH SLAVIC BENEVOLENT UNION “SLOGA” AND “ALLIANCE LILY OF WISCONSIN”, MILWAUKEE, WISCONSIN
Entered as second-class matter January 21, 192« ot the post ofilce of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of Marek S, 187»
ST. — NO. 387.
MILWAUKEE — WEST ALUS, WIS., JUNE 4. JUNIJA 1936.
LETO VIII. — VOL. VIII.
ESTABLISHED 1913.
Iz rodnih krajev
*
Žalec dobi novo šolsko zgradbo. V Žalcu se vrše priprave, da se še letos zgradi šolsko poslopje za osnovno šolo, ker se meščanski šoli prepusti sedanja šolska zgradba. Domači činitelji so v polni meri storili svojo dolžnost, žal se pa zadeva zavlačuje na višjih mestih in se tako izgublja za gradbena dela ugodni čas. Naval mladine na lani otovorjeno meščansko šolo je bil že prvo leto tolik, da bo v jeseni velika stiska za učne prostore, ako šola ne bo pravočasno zgrajena.
* Državni svet je razveljavil združitev obeh radgonskih občin. Proti združitvi trške občine Radgone z okoliško občino se je bivša samostojna trška občina pritožila na državni svet z utemeljitvijo, da je o-krog 50 podpisnikov z ozemlja terske občine svoje podpise na vlogi za združitev z okoliško občino preklicalo, ko so izvedeli za kaj prav za prav gre. Zaradi tega je izjavo za združitev trške in okoliške občine podala le manjšina volilcev, med tem ko se je občinski odbor odločno izjavil proti združitvi. Na ta način, pravijo pritožniki, niso bili dani pogoji, ki jih zahteva zakon o občinah za združitev dveh občin. Notranje ministrstvo se je postavilo na stališče, da preklica podpisov ne more uvaževati ter je odredilo združitev. Nato je banska uprava razpisala volitve za novi ubčuiski odboi združene občine Gornje Radgone. Volitve so se tudi že izvršile. Državni svet je zdaj u-godil pritožbi trške občine gor-njeradgonske in razveljavil združitev trške in okoliške občine. Državni svet se je pri tem postavil na stališče, ki ga je že samo notranje ministrstvo ponovno zavzelo, da je preklic podpisov veljaven, ako je izvršen, preden je izdana uradna rešitev glede dotičnega predmeta. Ker proti sodbi državnega sveta ni pritožbe in je odločitev državnega sveta izvršena, bodo upravna oblastva morala novo občinsko upravo združene občine Gornje Radgone razrešiti in vzpostaviti prejšnjo občinsko upravo okoliške občine gornjeradgonske.
* Dunajska zavarovalna družba “Feniks” v polomu. Dunajska zavarovalna družba “Feniks”, ki ima svojo podružnico tudi v Jugoslaviji, je zaradi raznih zlorab vodstva prišla v polom. Zavoljo tega je nastalo vznemirjenje tudi med zavarovanci jugoslovenske podružnice “Feniksa” v Ljubljani. Ker je pri nas mnogo Feniksovih zavarovancev, je vlada izdala za ljubljansko podružnico uredbo, s katero je za dobo treh mesecev ustavljeno izplačevanje posojil in odkupov. Vsa ostala zavarovalna izplačila pa se, kakor objavlja ravnateljstvo ljubljanske podružnice v listih, v redu izplačujejo. Vladna uredba ima tudi namen, da se da družbi možnost, da v teku treh mesecev ugotovi natančno dejansko stanje in da se med tem izvršita preosnova družbe v Jugoslaviji in popolna osamosvojitev od tujine. Ravnateljstvo “Feniksa” v Ljubljani je pozvalo v listih svoje zavarovance, naj se ne dado od nikogar begati, ampak naj se z zaupanjem^ob-račajd nanj, da jim postreže z zaželjenimi natančnimi pojasnili. Ravnateljstvo naposled izjavlja, da so vsa zavarovanja, za katera se v redu plačujejo premije, v polni veljavi.
* Trije delavci so utonili v Dravi. Nedavno se je zgodila
pri Sv. Janžu na Dravskem polju velika nesreča. Med Sv. Janžem in Vurbergom regulirajo že dalje časa Dravo. V to svrho prevažajo z levega na desni breg debelo kamenje, ki ga rabijo pri regulaciji. Usodnega dne je vozilo šest delavcev težko naložen velik čoln kamenja z vurberškega na desni breg pri Sv. Janžu. V čolnu so bili delavci Ivan Pekola, A-lojz Kranjc in Martin Brod-njak, vsi trije iz Loke, Friderik Pečnik in brata Franc in Alojz Gorinšek, vsi trije iz Rošnje. Bili so že blizu obrežja, kjer so nameravali kamenje izložiti, pa je zagrabil čoln vrtinec in ga je potegnil na dno. Trije delavci so se rešili, a Ivan Pekola, Alojz Kranjc in Friderik Pečnik so utonili. Franceta Gorinška je brat z velikim naporom rešil iz objemov deroče reke. Ponesi*ečenci, ki so bili pridni delavci, zapuščajo žene in nepreskrbljene otroke.
* Nenavaden primer pomladitve. V Novem Sadu se udejstvuje kot pomlajevalec zdravnik dr. Slavko Uzelac, ki gre še dalje, kakor je šel znani pomlajevalec profesor Voronov. Žlez za pomlajevanje ne jemlje od opic, temveč od ljudi. Beograjska “Politika” je obširno opisala nenavaden primer pomlajevalne operacije. Neki beograjski bogatin je prosil dr. Uzelca, da bi nad njim Izvršil operacijo in Jta. bi mu seveda tudi našel mladega človeka, ki bi proti primerni odškodnini prispeval svoje žleze njegovi pomladitvi. Našli so nekega 201etnega brezposelnega delavca Rada Mariča, ki se je s starim beograjskim bogatinom pogodil za tri tisoč dinarjev. Do take pogodbe je prišlo, ko je zdravnik mladeniču izjavil, da operacija ne bo huda, da njegovo zdravje ne bo trpelo in da bo lahko že po nekaj urah zapustil zdravilišče. Šlo pa ni tako, kakor je zdravnik obljubil. Oba operiranca sta pretrpela dosti bolečin in mladenič, ki je prodal svoje žleze, je ležal več dni v zdravilišču. Zaradi tega je zahteval več denarja in dobil je še 1000 Din.
* Nad posteljo mu je gorelo. Te dni je zgorela viničarija posestnice Kuglerjeve v Poljčanah, ki ima svoj vinograd v uro oddaljeni Pečici. V hiši je stanoval 80-letni starček Počivav-šek Jože, ki ga je gospodinja iz usmiljenja vzela pod streho. Starček si je usodnega večera močneje zakuril kakor po navadi in legel v posteljo. Komaj je dobro zadremal, se je vnela streha in po njem bi bilo, da ga niso rešili sosedje. Ogenj so povzročile iskre, ki so, švigale iz preprostega dimnika na slamnato streho in jo zažgale.
* Smrtni padec čez pečino.
Laška mladina že od nekdaj proslavlja prvi maj na Humu. Tudi letos se je večje število napol odraslih fantov napotilo na Hum že ponoči, med njimi tudi brivski vajenec 171etni Leskovšek Viktor. Fantje so napravili na vrhu velik ogenj ter iskali dračje. Leskovšek je plezal na rob strme pečine, kjer se je prijel za grm, da bi dosegel suho vejo. Grm pa se je odtrgal in je padel Leskovšek preko stene do 50 metrov globoko. Počila mu je lobanja ter je ostal na mestu mrtev. Nesrečna mati je obupno jokala nad truplom svojega edinca. Pokojni Leskovšek je bil vajenec pri brivcu Novšaku. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen.
Vprašanje usode slovenskega časopisja v Ameriki
Mr. Frank Krže, bivši urednik raznih slovenskih listov v Ameriki in izdajatelj nekda-
njega “Oasa”, ki živi sedaj v New Yorku, že nekaj mesecev sem piše v četrtkovih izdajah “Glasa Naroda” zanimive članke iz našega preteklega življenja v Ameriki in o problemih, ki so vitalne važnosti za našo bodočnost, kolikor nam je je še določeno.
Mnogi teli člankov bi v interesu splošnosti našega narodnega življenja v tej deželi pač zaslužili, da pridejo pred oči slehernemu našemu človeku, ki čita ta ali oni list, katero nalogo bi pač najlažje vršili dnevniki, ki vsekakor razpolagajo z znatno večjim obsegom prostora kot kak tednik ali mesečnik. Žal, pa tega doslej nismo opazili in vsa ta koristna snov ostane omejena na cirkulacijo omenjenega lista.
Mr. Kerže je pisal že o raznih problemih: o naši mladini in njenih odnošajih do nas, o našem razvoju odkar smo pričeli prihajati v Ameriko, o naši gospodarski moči in ureditvi našega privatnega življenja v tej deželi, o našem časopisju itd. itd. Kolona, v kateri obravnava ta koristna vprašanja, nosi naslov “Pod vaško lipo”. V izdaji od zadnjega četrtka (28. maja) se ponovno bavi z našim časopisjem. Daši je obseg našega prostora skromen, hočemo članek ponatisniti v celoti, ker se nam zdi, da je njegova vsebina z ozirom na vlogo, ki jo igra časopisje pri vsakem narodu tako globoko zajeta, da živo udari v problem bodočnosti in obstoja slovenskega časopisja v Ameriki, ter je treba da se v ta problem skušajo poglobiti vsaj tisti, ki se zavedajo njegove važnosti ter jim ni vse eno, ali preneha to časopisje že danes, ali pa mu skušamo ohraniti življenje še nekaj let.
Članek, ki nosi naslov “Kdo in kakšni so gospodarji naših listov”, se glasi:
“Toliko imam snovi, ki bi bila potrebna, da jo človek obdela. Kadar pišem kak nov članek, imam vselej boje sam s sabo: kaj je najbolj potrebno, najbolj aktualno, da pride danes na vrsto. Ni sicer rečeno s tem, da doseže vsak članek tisti uspeh, ki bi si ga sam želel. Je po večini tako, kakor mi je nedavno pisal neki naročnik: škoda, da ostanejo tvoji članki glas vpijočega v puščavi.
“Je že mogoče, da je po veliki večini res tako. Ampak jaz sem vstrajen in verjamem v e-no: če človek le upije in upije, nekaj se vendarle prime. Tudi če so samo mrve, je boljše, kot nič. In verjamem v delo. Kdor le seje in seje, sme pričakovati, da bo enkrat žel, torej: da bo njegovo prizadevanje prineslo kakšen sad.
“Najrajši in od povsod se povrnem do naših listov, ki so srce našega javnega življenja. Dokler utriplje, se pretaka kri našega narodnega življenja. Kadar jih ne bo, bomo mrtvi kakor pesek v pušlčavi.
“Ker sem v prejšnjih člankih pregledal nekaj splošnih potez našega časopisja, smatram zdaj za svojo največjo dolžnost, da seznanjam čitate-lje s tem, kaj je list, kako živi in kakšna je njegova bodočnost. Mogoče bo potem več razumevanja do tega, kar imenujemo narodno dolžnost.
“Imamo dvanajst naših listov pri življenju. Deliti jih
moramo v dve povsem različni skupini: listi, ki imajo svoje gospodarje in listi, ki so brez njih, ali boljše: ki jim je gospodar njihov naročnik. Pet listov izdajajo razne podporne organizacije. Te so jih sklenile na svojih konvencijah za svoje članstvo in jim povišale ases-mente za toliko, da je izdaja lista plačana. Ti listi predstavljajo vsak svojo organizacijo in imajo omejeno polje: ne morejo in ne smejo se svobodno izražati o vsem, kar spada v naš narodni problem.
“Jaz sem bil začetnik gibanja za samostojna glasila, ko sem se na konvenciji SNPJ. 1. 1907 boril za to in tudi zmagal. Vzroka sta bila dva, ki sta me vodila za to gibanje. Prvi je bil ta, da se organizacija osamosvoji pred odvisnostjo, drugi, da se izboljša naš tisk. V tistih letih in še precej časa potem smo imeli po veliki večini slabe liste. Zmožnih ljudi ni prišlo dosti iz starega kraja in tedanji uredniki so se največ kar sproti šolali pri svojih listih.
“Vedel sem pa, da je v Ameriki kak ducat zmožnih ljudi, katere bi se bilo lahko pridobilo za sodelovanje. In računal sem tako: če organizacija izdaja svoj list, ne bo imela nobene tiste brige, ki ji pravimo: naročnina. Ir. !>pt nadaljna posledica tega: ne bo gledala, da z listom dela profit. Torej: o-stalo bo dovolj denarja na razpolago, da se bo pritegnilo razne zmožne ljudi za stalne sodelavce. In ti duševni delavci naj bi bili popolnoma prosti. Vsak naj bi pisal o vsem, kar je med nami in sicer popolnoma prosto in odkrito, zakaj u-speh in napredek sta odvisna vselej od svobodnega izraža-nja.
“Žalibog se kaj takega m zgodilo. Jednotina glasila so nastavila svoje urednike, ki so bili v vsem odgovorni za svoje pisanje odborom in konvenciji. Če je kaj ostalo od prispevkov za list ali oglasov, se je pa lepo spravilo kot profit. Ne vem, če katero glasilo kaj plačuje tistim, ki sodelujejo — menda ne. Sicer pa po veliki večini tudi materijal ni vreden, da bi bil tiskan, kaj šele plačan.
“Glasila bi še zmiraj lahko popravila to svojo napako, ampak ne verjamem, da jo bodo. Imamo mogoče še kak ducat ljudi med nami, ki bi prispevali vreden materijal in je škoda, da se jih ne sliši, in dolžnost organizacije, ki dela med nami, bi bila ta, da podpira kulturna stremljenja naroda, ker nima drugače nobenega pomena. Sicer se bomo pa o tem še pomenili.
“Preidem torej na sedem slovenskih listov, ki so, kakor sem rekel: brez gospodarjev, ali: kjer je gospodar vsak, ki je naročnik. Ti listi so: Glas Naroda v New Yorku, Ameri-| ška Domovina in Enakoprav-inost v Clevelandu, Amerikan-ski Slovenec, Ave Maria in Proletarec v Chicagu, ter Ju-goslovenski Obzor v Milwaukee. Zakaj imenujem te liste brez i gospodarjev? Zato, ker nimajo nikogar za sabo, ki bi mašil njihove izgube. Odvisni so vseskozi od naročnine in naročnikov in dokler je teh toliko, da list pokriva stroške, imamo izdaje, kadar je narobe, ne preostaja drugega, kakor prenehati z listom.
|	* ‘ Naročniki, vi ste gospodar-
i ji in od vas je odvisno življe-
Po naših naselbinah
nje lista. Če se zavedate tega, potem boste vedeli, da je vaša dolžnost, dvojna: ne samo plačati naročnino, kadar pride čas, ampak skrbeti, da pritegnete vedno kakega novega v svoj krog.
“Glede naročnikov danes lahko svobodno govorim, ko nimam nobenega lista. Bil sem urednik štirih in dveh tudi “lastnik”. In poznam iz lastnih izkušienj vse boje, ki jih prestaja list z naročniki.
“Jaz ne vem, kdo je vpeljal to, da se enemu listu lahko o-stane dolžan. Ko sem jaz pospravljal dedščino od Časa, sem nesel samo za zadnjih sedem let zaostale naročnike v peč. Bilo jih je za nad sedem tisoč dolarjev — dovolj denarja, da bi bil lahko izdajal list še tri leta, tudi če bi ne bilo nobenega dolarja. In bili so vmes vsi stanovi, tudi doktorji, odvetniki, trgovci, torej ljudje, ki so po navadi bolj založeni z drobižem. In rečem vam eno, danes, ko je vse končano: ni gršega in nizkotnejše-ga dolga kot je dolg listu. Zakaj s takim dolgom ni prizadet samo tisti, ki skrbi za izdajo lista, ampak trpe vsi in to ne samo naročniki, ampak narod sploh. Kupiti in plačati je treba vse in čim več pride denarja, toliko bolj se vse izboljša.
“Kako pa nastane ta dolg? Nekomu naročnina poteče. Človek čaka teden, dva, včasih tudi po več mesecev misleč: se bo domislil. Pa se ne domisli. Potem pride dodatno delo in stroški: pisati opomin. Včasih pride kaj, včasih nič. In na konec ne preostaja drugega, kakor naročnika črtati in največkrat tudi dolg ž njim;
“Dolga bi se ognil človek, če bi list takoj ustavil. Ampak to ni tako lahko. Naši ljudje odpuste marsikaj na tem svetu samo tega ne, če se komu list ustavi.
“Čitam večkrat po naših listih opomine in vselej me zaboli srce, da se jemlje prostor v listu za take stvari, ki bi morale biti osebni ponos vsakega človeka, da se namreč plača, kar je dolžan.
“In je še nekaj zraven. Koder živi naš človek, je gotovo še nekaj naših, ki mislijo, da lahko žive brez vsakih obveznosti napram svojemu sosedu. To se pravi: ne potrebujejo in ne podpirajo nobenega lista. Kolikokrat pride prilika, da je človek pri volji in denarju, da se naroči. Treba bi ne bilo drugega, kakor dobre besede, pa bi šlo. Ampak taka dobra beseda je redka.
“Danes je položaj dvakrat težji za naše liste, kakor je bil sploh kdaj poprej. Vzrok je ta, ker nas je vedno manj. Dokler nas je bilo dosti, se je včasih izplačalo poslati zastopnike po deželi. Tako se je dobilo vsaj nekaj tistih, ki čakajo, da mu pride nekdo osebno pod nos. Danes se to ne izplača več. Premalo nas je in človek, ki potuje, ne zasluži niti za stroške.
“Sedem listov, ki so odvisni od naročnine, more živeti le, če imajo naročnike. Torej: od teh je odvisno življenje lista. Oni imajo v rokah usodo lista. Oni ga lahko izboljšajo, če store svoje dolžnosti napram listu in narodu. Oni ga lahko pokopljejo, Se ga opuste. Torej: vse je odvisno od njih samih. Zakaj centrala lista ni drugega, kakor da se uredi gradivo,
— V Bridgeville, Pa., bivajoča Frances Oblak je dobila iz starega kraja vest, da ji je v Št. Vidu nad Ljubljano umrla teta Jožefa Grilc, stara 86 let.
— V Moundsville, W. Va., se je 14. maja smrtno ponesrečil pri delu v premogovniku Martin Prag, star 49 let in doma iz čemuč pri Kostanjevici na Dolenjskem. Zapušča ženo in dva odrasla otroka.
— V Gillespie, 111., sta se poročila Martin Kolenc ml., in Jennie Rojc. Ženin je sin znanega rojaka Martina Kolenca, ki je dolgo let živel v Jennie Lind, Ark., nevesta pa je hči Johna Rojca iz Girarda, 111.
— V Sharonu, Pa., bivajoča Frances Valentinčič, roj. Francelj, je prejela vest, da je v Japljevu v Strugah umrla njena mati Frančiška Francelj, stara 70 let. V Ameriki, v Sharonu, Pa., zapušča še eno hčer, sina in tri brate v Pueblu, Colo. v starem kraju pa sina, hčer in brata.
— Steve Pribičevič, ki je v začetku maja v South Chicagu streljal na vdovo Savo Go-jic in jo težko ranil, ker ga je zavrnila, se je prejšnji teden na dvorišču njenega stanovanja obesil. Ko je vdova v sredo zjutraj vstala in pogledala skozi okno, je videla Pribiče-viča viseti na drevesu. Pribičevič je bil pod poroštvom izpuščen iz zapora in se je imel 5. junija zagovarjati pred sodiščem. V starem kraju zapušča ženo in otroke.
— V Kansas City, Kans., je umrl tamkajšnji najstarejši slovenski naseljenec Marko Medved, star 72 let. Pokojnik je delal 44 let za Armour klav-niško družbo. Doma je bil iz vasi Dolenja Podgora, fara Stari trg ob Kolpi. Zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri, devet vnukov in enega brata,
— V Montevideu, Urugvaj, Južna Amerika, so dne 12. a prila našli pri Mercedesu mrtvega 391etnega Franca Zorca iz Petelinj na Krasu. Zorc je bil strasten lovec in smrt ga je doletela na lovu. Podrobnosti njegove smrti niso znane in se ne ve, ali gre za nesrečo ali umor. To je že šesti slučaj nasilne smrti v omenjeni naselbini. Pred leti je utonil v morju tik luke Jakob Pavlin iz Solkana pri Gorici; za njim je bil zastrupljen Janez Dekleva iz Selc pri Št. Petru na Krasu; lani so našli ustreljenega v neki koči na renču Janeza Boštjančiča iz Ilirske Bistrice, kmalu za njim pa se je v avtni nesreči ubil Vinko Batistič iz Mirne pri Gorici, pri delu pa je našel smrt Franc Adlovec iz Lozic na Vipavskem.
— V Franklin, Kans., je u-mrl rojak John Hermaus, star 72 let in doma nekje iz Spodnjega Štajerskega. V Ameriki je bival nad 40 let in ne zapu šča tu nobenih sorodnikov.
tiska, razpošilja ter drži zaznamek vseh. Torej je samo delo, ki navadno jako skromno plača.
“Kako malo se zavedamo dolžnosti napram listom, dokazuje najbolj to, da bi noben list ne mogel izhajati, ko bi ne imel stranskih dohodkov, ki pomagajo pri podjetju. Izmed sedem samostojnih listov imajo vsi tiskarne, da se tako znižajo stroški izdajanja in se da nekaj zaslužiti pri slučajnih tiskovinah. Edini Proletarec je brez nje. Slednji list prodaja še knjige ali je v zvezi s
(Dalje na 2. jtrant.)
— V La Salle, Ul., je po dolgi bolezni umrl rojak John Dvornik. Pokojni je bil doma iz Gazice pri Krki na Dolenjskem in je bil jako aktiven na društvenem polju . V Ameriki je živel 30 let. Tu zapušča sina in hčer, v starem kraju pa ženo in hčer.
— V Kansas City, Kans., je umrla rojakinja Katarina Sečen, rojena Ritmanič, stara 44 let. Doma je bila iz vasi Dolence, fara Adlešiči. V Ameriki je bivala 30 let. Zapušča moža, štiri sinove in šest hčera.
— V Pittsburghu, Pa., sta se poročila Miss Mary Previe in Rudolph Fisher. Nevesta je hči znanega društvenega delavca Jurija Previca iz White Valley, Pa.
— V Evelethu, Minn., bo v nedeljo 7. junija pel novo mašo domačin Rev. John Kaušek. To bo prva nova maša v zgodovini naselbine, ki jo bo pel domačin, sin slovenskih starišev. Novomašnik je bil rojen 25. avgusta 1908 v Eveletiiu kot sin zakonske dvojice John in Mary Kaušek, ki imata še tri druge sinove. Oče je doma iz Goričice, fara Stična na Dolenjskem, mati pa, rojena Zore, iz Stične. V Eveleth sta prišla 1. 1907, kjer sta si kmalu ustanovila svoj lastni dom. Oče je stalno zaposlen pri Oliver Iron Mining Co. kot rudar. Novomašnik John p prvorojenec v družini.
— V Calumetu, Midi., sta se poročila Matt Fink in Ana Klobučar ter James Štukel in Esther Boatman. — Paul Kalan, ki si je pred dvema letoma v rudniku poškodoval čeljust, se je podal v Mayo kliniko v Rochestru, Minn. — Po več mesečnem obisku v Jugoslaviji in drugih krajih Evrope se je vrnil domov poznani rojak John Vertin.
— V Coverdale, Pa., si je IG. maja s kroglo končal, življenje rojak John Bajt, star 40 let in doma iz Čeplesa pri Cerknem, okraj Planina. Tu zapušča ženo, hčer, dva brata in sestro, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Vzrok samomora ni znan.
— V Jolietu, Ul., je avto povozil' 161etno Mary Kambič, ko se je vračala iz šole. — Isto-tam je umrl rojak Frank Vidic, star 72 let in doma iz Št. Vida na Dolenjskem. V Ameriki je živel 48 let, in zapušča tu ženo in sedem sinov ter dve hčeri.
— V Kitzville, Minn., bivajoči Ignac Musec je prejel iz domovine vest, da mu je v Dolenjem Logatcu umrl oče An ton Musec, ki je dočakal visoko starost 90 let. Vdova, stara 84 let, s katero je pred dvanajstimi leti obhajal zlato poroko, še živi na domu pri sinu Antonu in hčeri Jeri. Tretji sin se nahaja neznano kje v Zdr. državah.
— V Brooklynu, N. Y,, je u-mrla nenadne smrti rojakinja Mary Ivanšek. Doma je bjj,a iz Sel pri Brežicah na Štajerskem.
— V Washoe, Mont., je rudniška družba Anaconda Copper and Coal Co. za vedno zaprla svoj rudnik. V tem rudniku je delalo mnogo naših rojakov, ki so sedaj hudo prizadeti. Mnogi ne vedo, kam bi se podali.
— V Indianapolisu, Ind., bivajoča Annie Urbančič je prejela iz domovine vest, da je v vasi Kal pri Št. Petru na Krasu umrl njen oče Ivan Cucek, star 62 let. Bil je dvakrat v A-meriki, prvič v Indianapolisu, drugič pa v Clevelandu.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
THE JUGOSLAV OBSERVER ,
The only Jugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the
680 it,
O It L 0 It P L' 11 M S 11 I N (i CO.
Frank It. Staut, Editor & Publisher National Avenue — Tel.: Mitchell 1378 — Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES:
One year ...........................................
Six mouths .........................................
Europe and other foreign countries: one year .......
Six months .........................................
$2.50
$1.50
$3.50
$2.00
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi star i naslov.
Lokalne novice
— Dva nova groba. V sredo popoldne ob 2. uri je na svojem domu, 526 W. Pierce St., po šesttedenski bolezni preminul rojak John Medved, star 54 let in doma iz vasi Ši kolje pri Cirkovcah na Sp. Štajerskem. Pokojni je bil starejši brat po znanih Mrs. Anton Novak, ter Mr. Franka in Louisa Medve da, in je prišel v Ameriko pred 33. leti. Poleg soproge Helene zapušča še 211etno hčerko E ditli in 191etnega sina Willia ma. Pogreb se vrši v soboto ob 9. uri zjutraj iz cerkve Sv. Trojice na Mt. Olivet pokopališče. — V. torek pa je umrla rojakinja Mrs. Mary Florjančič, ki je bila doma nekje iz Št. Jernejske fare pri Poljčanah. Ostale podrobnosti nam, žal, niso znane. — Obema pokojnima bodi ohranjen blag spomin, preostalim rodbinam pa naše globoko sožalje!
— Obiski. V torek se je v našem uredništvu zglasila Mrs. Elizabeth Rakovec iz Eveletha, Minn., delegatinja na pravkar minuli konvenciji Slov. Žen. Zveze. Prišla je v spremstvu svojega hrata Mr. Cirila Mu-škatevca, ki je bil zelo vesel svidenja s sestro po dolgih letih ločitve. Po končani konvenciji je zato ostala še nekaj dni gost njegove družine in se v sredo vrnila na svoj dom. — Pred povratkom v Cleveland so se zglasili tudi Messrs. Anton Grdina, njegov bratranec Jože Grdina in John Dolčič iz Girarda, O., ki sta prvega spremljala na njegovi turneji po nekaterih slov. naselbinah s kazanjem starokrajskih slik. V zvezi z namenom njihovega potovanja so morali prevažati s seboj obsežno in težko opremo obstoječo iz raznih a-paratov, kar je vsekakor bilo naporno in nehvaležno delo, ki je z ozirom na znatne potne in druge stroške prinašalo še ma-terijalno izgubo, namesto, če že ne skromnega dobička, vsaj kritje teh stroškov. — Vsem hvala za obisk!
— Obiski k Rev. L. Gladeku niso dovoljeni. Stanje Rev. Luke Gladeka je šte vedno resno in zato so nas iz bolnišnice obvestili, da obiski k njemu niso dovoljeni. V ponedeljek je dobil transfuzijo krvi, te dni pa bo izvršena na njem operacija. Bolniku je zato potreben popolni mir. Trpi na neki želodčni bolezni, katere značaj zdravniki še niso točno ugotovili. Kakor hitro bodo obiski zopet dovoljeni, bomo o tem poročali.
— Avtomobilska nezgoda, v soboto zvečer je na So. 17th in W. National Ave. avtomobil povozil rojaka Franka Rabse-la, starega 57 let, pri čemer je dobil težke poškodbe. Prebito ima tudi lobanjo in se nahaja (ki je v ostalem edino izmed ima tudi lobanjo. Prepeljan je bil v General Emergency bolnišnico.
— “V ribe” sta šla zadnjo soboto poznana slovenska trgovca Anton in Steve Novak, in sicer na posestvo slednjega ob Traut jezeru v severnem Wisconsinu, kakih 270 milj od Milwaukee. Ostati sta nameravala tam teden dni, a smrt brata Mrs. Anton Novak, je počitnice obema prekinila in sta se že danes vrnila. V nedeljo sta ju tamkaj presenetila naš u-rednik in njegova soproga, ki sta napravila dvadnevni izlet v severne gozdove in sta v Boulder Junction slučajno izvedela o obisku obeh Milwau-
čanov. Razkazala sta jima obsežno letovišče, ki ima krasno lego ob kristalno čistem jezeru (k ije v ostalem edino izmed treh v državi, v katerem se nahajajo postrvi, te najžlahtnejše izmed rib), z obsežnimi gozdovi v ozadju. V njih se skrivajo tudi številne srne in jeleni, ki včasih prihajajo prav v bližino poslopja, ki mirno počiva v tihem, gozdnem zelenju.
— Vile rojenice so se zglasi le te dni pri družini William M. Mraz, 2066 So. 77th St., v West Aliisu in ji pustile krepkega sinčka. — Čestitamo!
— Poročna dovoljenja so vzeli te dni: John Dolenšek Jr., 2272 So. 28th St. in Alice Czez-niejewski, 2166 So. 33rd St.; William Stopar, 3403 W. Scott St. in Lucille Ozminkowski, 1640 So. 12th; St., ter Elsie Grabner, 620 W. Wisconsin Ave. in George P. Maras, 1044 N. 8th St. — Bilo srečno!
— Prvi letošnji koncert v parku na prostem se vrši v četrtek, 11. t. ni., ob 7:45 zvečer v Humboldt parku. Sviral bo “Young ‘Peoples” simfonični orkester, v katerem se nahaja 120 godbenikov pod vodstvom dirigenta Miltona Ruscha, ki je orkester organiziral pred nekako štirimi leti iz samih mladih ljudi. Orkester slovi danes kot eden najboljših v o srednjem zapadu. Pri koncertu bo sodeloval tildi mešani pevski zbor Dover Street Social Centra, ki šteje 160 pevcev in pevk. Vodi ga Meri D. Williams. Humboldt park ima krasno, akustično areno s šta-dijonom za preko 30,000 oseb. Na koncert, ki bo vsebinsko zelo bogat (15 točk) ni nobene vstopnine. Pojdite tja tudi vi. V slučaju dežja ali nestalnega vremena, se koncert preloži na petek zvečer.
* Pomladi ne smeš sesti na zemljo! Zdaj je čas izletov in sprehodov. Pri tem se često dogaja, da človek rad sede v zeleno trato, meneč da je tudi zemlja pomladi tako segreta kakor zrak. Posebno, ako je človek pregret, mu postane takšen počitek lahko zelo škodljiv, zakaj zemlja je zdaj v resnici šte zmerom hladna in vlažna. Telesu odvzema razmerno dosti toplote, s čimer nastane razpoloženje za vdor bakterij in stanje, ki ga imenujemo prehlad, je gotovo. Zato pomladi ne sedajte na zemljo!
— “Milwaukee Loyal Order of Moose” otvarja te dni kampanjo za 500 novih članov, ki bo končana 29. junija, to je na dan pred otvoritvijo letošnje konvencije te organizacije v Chicagu. V zvezi s to kampanjo se v torek 9. junija vrši v Moose Club dvorani na 768 N. Jefferson St., javni shod, na katerega je dostop vsakemu prost. Govorila bosta W. J. Leinweber, superintendent organizacije in Milton Potter, superintendent milwauSkih šol.
IZ SHEBOYGANA
— Poroka. V ponedeljek sta se v cerkvi Sv. Cirila in Metoda poročila Miss Margaret Mervar, hčerka Mr. in Mrs. John Mervar Sr., 816 Wisconsin Ave., in Joseph Kotnik, sin Mrs. Josephine Kotnik, 907 N. lOtli St. Po poroki se je na domu nevestinih starišev vršila mala' poročna slavnost, pri kateri je bilo navzočih okrog 40 gostov, nato pa je mladi par odšel na par tedensko poročno potovanje. Po 20. juniju se bosta nastanila vsvojem novem stanovanju na 901 N. lOtli St.
I
r--jsssw*.
fe&a-v . s?-’
r
mmm
IkV®?'
«f
\ " '-m!
'V I r
1 .IV, v-; « -,	*"■
“Res, imeli ste vedno ceno elektriko v tem mestu — mnogo cenejšo kot se večina ljudi zaveda.
“Ampak — s popularnim ‘10 za, 1’ načrtom, podaljšanim do prihodnjega zapiska v decembru — kakšna prilika okoristiti se s še cenejšo elektriko! “Operativni stroški za nov električni hladilnik ali štedilnik bodo tako skrajno nizki, da si kar ne morete dovoliti, da Id bili brez njega.”
Vi ne verjamete, kar pravim?
“No, poslušajte! 67,000 družin se je poslužilo ugod nos,ti ‘10 za 1’ načrta od zadnjega oktobra. Vprašajte eno od teh — povedale vam bodo da je to nakup leta. Ne ‘bargain’ 1, 2 ali 3 dni, ampak ‘bargain’ 6 mesecev.
Tu je, kako se lahko okoristite s to neza-slišno ponudbo!
Ako, na pr., je vaš račun lani v juniju znašal $2.50 — vi jo lahko rabite dvakrat toliko ta junij za samo 25c več (10% od $2.50) . . . Ako želite vedeti, kakšen je bil vaš račun lani, pokličite nas (DAly 6600 — Extension 304). Postrežemo vam radi z lanskimi številkami.
Ne čakajte — Kupite To Ugodnost Sedaj!
“10 zal” Načrt
zn rezidenčne, predmestne in trgovske odjemalce razsvetljave.
Vi lahko rabite kolikor želite elektrike do dvakrat toliko kot lani za samo 10% poviška na svoto, ki ste jo plačali lani v istem mesecu. Večja, kakor dvakrat tolikšna poraba kot lani, ako katera, s,e računa 2c za vsako kilovatna uro.
Reddy Kilowatt
Vaš električni sluga.
04»
THE MILWAUKEE ELECTRIC RAILWAY AND LIGHT COMPANY
VPRAŠANJE USODE SLOVENSKEGA
AMERIKI
ČASOPISJA V
(Nadaljevanje s J. strani.)
čim drugim, tla se omogoča izdajanje. Vse to je dokaj žalosten dokaz naše požrtvovalnosti in zavednosti.
“Čim manj nas je, toliko večje postajajo dolžnosti na-pram sebi in svojemu narodu, če hočemo, da ostanemo živi.
“Nekaj malih dohodkov i-majo listi tudi od oglasov. Bili so časi, ko so naše trgovine precej oglaševale, oziroma: trgovci so precej dali za reklamo. Komu pa? Listom? Ti so dobili najmanj. Navada je bila taka, da smo prirejali polno veselic in zabav. Precejšen del je bilo takih, da so , izdajale kake reklame. In v ta namen so izbrale izmed sebe navadno po par članov, takih, ki so lahko dosti prenesli in bili poznani v vsakem salunu ali privatni točilnici. Ker so bili ‘fest fantje’ so pobrali dosti in društvo je lepo spravilo vse. Potem, ko je bilo vse končano, je pa prišlo poročilo v' ta ali oni list — seveda zastonj, zakaj takih stvari se ne plačuje pri nas. In še več. Še predno je bila zabava, je bil dopis z navadnimi frazami o razmerah, potem pa vabilo na veselico — seveda spet zastonj. Kar so naši trgovci izdali za oglase, je šlo štiri petine v grobe privatnih blagajn in le petina tistim, ki bi bili upravičeni do vsega — namreč listom. Zaman smo živeli med velikim narodom, ki prodaja liste in magacine po cenah, da bi bil prazen papir vreden trikrat toliko. Ampak ameriška industrija in trgovina se je zavedala svoje dožno-sti naprani svojemu tisku, med tem ko se mi nismo nikdar.
“Taka je preteklost našega tiska, in v tem znamenju gremo še vedno dalje. Boji na vse strani — za naročnine, oglase, cirkulacijo. Ampak vse^gre le tako daleč in ne delj. Jaz imam prilično dober vpogled v stanje naših listov in povem vam, da jih je precej prav na robu propada. So, kakor bi rekel, na zadnji niti. Ta nit je včasih čudovito močna in trpežna, traja leta in leta v vednem u-panju, da se obrne na boljše. Ali se bo? Mogoče je vse. Jaz
ne pišem s tem reklame za noben list, pač pa pišem za vse skupaj, kar je neodvisnih. Mogoče je izboljšati in vtrditi liste le s tem, če se živi naročniki zaveste svojih dolžnosti. Drugače ne gre. In povdar-jam še enkrat: ne samo, da plačate svoje, ampak da pomagate orati na novem polju z dodatnimi naročniki. Dobra beseda o pravem času med svojimi znanci in prijatelji je vselej nov naročnik. In z vsakim naročnikom je stanje lista nekoliko izboljšano, kakor je z vsakim izgubljenim poslabšano.
“Kar smo dosegli med nami, je vse delo slovenskih listov, in bilo bi lahko vsega več, da smo se zavedali svojih dolžnosti. Čudno se mi1 zdi, da se za pijačo najde vselej denar, za list ga pa največkrat manjka. Ko sem sam izdajal list, se boril z vsemi težavami, kot se bore še danes, pa sem ob neki priliki vzel svinčnik v roke in začel računati, koliko izda v enem letu slovenski Cleveland za vino. Prišel sem do ogromne številke: četrt milijona dolarjev. In premišljal sem: ko bi se Cleveland eno samo leto odpovedal pijači in dal tisti znesek za liste, pa bi bili preskrbljeni vsi. In bilo bi brez primere več zdravja, boljše razmere in manj zmešanih glav. Pijača je navsezadnje o-piat, ki nikdar ni napravil še kaj dobrega in ne bo.
“če hočemo ostati živi, je treba na delo. Če prepričam s temi besedami samo vsakega desetega človeka, bo veliko pomagalo. In kdo bo bolj vesel kot jaz, ki mogoče čutim bolj kot vi drugi, kaj pomeni živo življenje med hirajočim in u-mirajočim narodom.”
IZ RODNIH KRAJEV
* Med pogrebom oživela. V
vasi Markovem domu, občina Risan, so imeli zanimiv primer dozdevne smrti. Stana Lazovi-čeva je zbolela in čez nekaj dni navidezno umrla. Položili so jo na mrtvaški oder, kjer je ležala vso noč in drugi dan dopoldne, potem so jo pa hoteli po-
kopati. Med potjo na vaško pokopališče je pa naenkrat sedla in vprašala, kam jo nesejo. Pogrebci so se seveda prvi trenutek silno prestrašili, potem se je pa strah polegel in Stana se je vrnila domov.
* 30 kg stotakov in tisočakov. K trgovcu, ki kupčuje s starim papirjem in odpadki, je prinesel neki Mariborčan 30 kg bivših starih avstrijskih bankovcev. Bili so vmes petaki in desetaki, največ pa stotakov in tisočakov. Velik kup papirja, ki je predstavljal še pred 20 leti veliko premoženje, so zdaj prodali kot star papir . ..
* Junci so ga usmrtili. Usodna smrtna nesreča se je pripetila v Leskovcu v Halozah. 28-letni posestnikov sin Franc Mlakar je šel z bratom gospodarjem na domačem posestvu, zvečer po travo, ki sta jo nako-sila po travniku. Franc je vodil za vrv mlada volička, ki sta bila vprežena v voz. Živali še nista bili dobro izučeni za vprego in zaradi tega silno plašni. Naenkrat sta zdrveli z vozom naprej ter pri tem sunili voznika s tako silo, da je odletel v stran in z vso močjo u-daril z glavo ob cestni kamen. Počila mu je lobanja in je po kratkem smrtnem boju izdihnil. Nesreča priljubljenega fanta je povzročila med domačini splošno sočutje.
* Možnar je dva razmesaril. V Valpči vasi pri Semiču sta pripravila 211etni kolarski pomočnik Lojze Benčič in 241etni mizarski pomočnik Tone Lu-kežič možnar in vanj nasula smodnika . Benčič je prižgal vžigalno vrvico, a še preden se je zavedel, je nastala tako silna eksplozija, da je v zemljo zabiti možnar razneslo in sta oba nesrečna fanta obležala vsa razmesarjena. Domačini so jima priskočili na pomoč, ju zasilno obvezali, nato pa ju dali prepeljati V ljubljansko bolnišnico. Benčič je imel vso razmesarjeno glavo in je kmalu umrl.
* V duševni zmedenosti je
pobegnil. Pred dnevi je doletela družino posestnika Franca Mrharja v Prigorici , občina Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem, huda , nesreča. Že lani je opazila žena, da se je mož v svojem vedenju čisto iz-premenil. Začel je tožiti,1 da je
ZVEZA
LILIJA
Ustanovljeni: leta 11)12.	Sedež:	Milwaukee,	Win.
WISCONSIN
U 1* ll A V N I O n II O R :
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Schneider, 712 South 9th St., Milwaukee, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis.
Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
IN A 1) Z O R It 1 ODBOR:
Steve Salamon, 914 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Frank Starich, 500 South 5th Street, Milwaukee, Wis.
Frank Kaytna, 641 W. National Avenue, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO:
“OBZOR”, 630 West National Avenue, Milwaukee, Wis.
ZDRAVNIK:
Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th £treet, Milwaukee, Wis.
Seje se vršijo vsaki tretji petek v mesecu ob 8. uri zvečer na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za $250.00 ali $500.00 posmrtnine in za $1.00 dnevne bolniške podpore. — Zveza Lilija sprejema kandidate od 16. do 45. leta starosti, obojega spola. Pri Zvezi Lilija se tudi lahko zavarujete za samo posmrtnino.
bolan in da bo zaradi bolezni propadlo posestvo. Očitno je bilo, da je mož živčno obolel. Iskali so zanj pomoči pri zdravnikih, toda vse je bilo zaman. Dne 25. aprila se je Franc Mrhar odpravil na travnik v bli žini doma. Ker ga ni bilo ob pravem času domov, ga je šla družina iskat. Pa ga na travniku niso našli. Iskali so ga potem v obširnih gozdovih Velike gore. Lovec Rudeževega veleposestva v Jelenovem žlebu g. Lavrič je pogrešanega svojem revirju spečega. Ko ga je vprašal kaj išče v gozdu sploh ni dobil odgovora. Ker je Lavrič mislil, da ima opravka z lovskim tatom, je nastopil ostreje, nato pa je mož zaprosil, naj mu pokaže pot. Lovec mu je ustregel in Mrhar je šel. Od tedaj manjka za njim vsaka sled.
* Ob krsti sta se stepla. V
Breznem ob Dravi sta stražila nekega mrliča posetnikova sinova Franjo Podbrezovnik in Franc Tertinek. Iz pogovora je nastal prepir in nekoliko vinjena fanta sta se pričela ob krsti pretepati. Drugo jutro so
našli Tertineka ob krsti v mlaki krvi nezavestnega. Podbrezovnik je pa izginil brez sledu.
V NAJEM ALI NAPRODAJ
trgovsko poslopje s stanovanjem. Spodaj trgovski lokal, v katerem se sedaj nahaja gostilna, zgoraj stanovanje 6 sob s kopalnico. Proda se iz razloga, ker ima lastnik sedaj dve obrti, oz. gostilni. Najemnina je $65 na mesec. — Za naslov in ostale podrobnosti vprašajte Louis Rozmana, 1314 W. National Ave., tel.: ORchard 9150.
T elefonski Klic je
c e n j e n
prilikah
kot:
• Poroke
. Obletnice
• Graduacije
• Rojstni dnevi •Povratki v
družino
Napravite enega teh sugestira-nih klicev sedaj!
Stroški so majhni, kamorkoli kličete.
Wisconsin
Telephone Co.
IŠČE SE SLOVENSKO DEKLE,
katero bi veselilo na farmi blizu Milwaukee opravljati hišna dela. Zglasite se v upravništvu ali pokličite telefon:	Hales
Corners 15-R-5
POPRAVILA
na pralnih, šivalnih in čistilnih strojih vseh modelov. — Ožemalni valjarji (Wiinger Rolls) za pralne stroje $1.25 in naprej. — Rabljeni pralni s,troji od $9.00 naprej. — Novi pralni stroji $38.95. — Novi čistilni stroji (Vacuum Cleaners). — “New Home” električni šivalni stroji na lahka odplačila.
Wisconsin SewingMachine Co.
6948IV. Greenfield Ave. Tel.: GIL 9977 West Allis, Wis.
Ne čakajte, da bo prepozno! SLEPOTA JI; NESREČA!
AKO POTREBUJETE OČALA — mi Vam jih umerimo taka, ki bodo garantirana v vsakem oziru.
ALI AKO TRPITE NA GLAVOBOLU — ter se vam megli v o-čeh, pridite, da Vam pomagamo.
»e dajemo Vam očal, ako niso  absolutno, potrebna.
HER. KUPPER
Registrirani okulist
812 M. MITCHELL STREET -------- 27	let	prakse ——_
	
l k L9rMJJJ	
	-v*55m?
	
-<ay
7“ JUGOSLAVIJE
BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BREMFR HAVEN ZAJAMČI UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki-
C O LUMBu S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali
Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0Y0
13(1 W. Randolph .Street, Chicago, lil.
“SLOGA’
Sedati Milwaukee, Wisconsin ODBOBi
JUGOSLOVANSKA PODPORNA
ZVEZA
lokerperlraam leto 101t.
D P M A V N I
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 835 W. National Ave., Milwaukee, Wis,
NADZORNI ODBOUi
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 641 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI O D R O R t
Predsednik: Joe Vidmar,, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wiis. Porotnica: Mary Bačun, 1344 So. 58th Street, West Allis, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
TISKOVNI ODBORt
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 727 N. 11th Street, Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO ULASILOl
"OBZOR", 630 West National Avenue, Milwaukee, Wisconsin.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v ineBecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1000, $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino. Pozor:	Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vi« pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se nuj pošljejo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsedni-nu tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note- All remittances of business concerning lodges and members should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
DOPISI
Piknik župnije Sv. Janeza Ev.
Milwaukee, Wis. — Prihodnjo nedeljo, t. j. 7. t. m. se v Sagadinovem parku vrši običajni letni piknik župnije Sv. Janeza Ev., ki vsako leto privabi na stotine prijateljev naše slovenske fare.
Tudi letos bo preskrbljeno za dostojno razvedrilo pod milim nebom v najboljši meri. Posebno pozornost pa vzbuja skrivnostna skrinja, ki vsebuje vse, kar si poželi moško srce, in katere bo eden izmed obiskovalcev deležen. Kakšne skrivnosti hrani ta skrinja bo razodeto v nedeljo. Poleg nje pa bodo seveda še druge tajnosti oddane, za katere se bo vredno potegovati.
Zagotavljam vas, da takega piknika še ni bilo nikdar in da bo vse, mlado in staro, tisti dan po koncu.
Zabava se prične popoldne po kosilu in bo trajala do pozne noči. Svirala bo izvrstna slovenska godba, za tiste ki radi plešejo in za tiste, ki radi poslušajo lepe slovenske glasbene komade.	i
Pikniški prostor se nahaja na So. 38th in W. Burnham St. ter pridete tja lahko tudi s poulično železnico. Pridite v obilnem Številu!
Vas prijazno vabi, za pripravljalni odbor,
John Androjna.
vdov priredi prihodnjo soboto 6. junija v Mrs. Tamše dvorani svojo prvo domačo zabavo, na katero so vabljeni vsi prijatelji. Zabave bo obilo. Vstopnina je samo 50c za vso postrežbo, ki bo prvovrstna.
Naš klub je bil ustanovljen šele aprila meseca letos, pa že izvrstno napreduje. Želimo, tla bi se nam pridružili vsi obvdo-veli rojaki in rojakinje. Našli boste prijetno domačo družbo in potrebno razvedrilo, katerega si človek često zaželi.
Na svidenje torej v soboto!
Član kluba.
Our future Rubinoff is none other than C. K.
Our next famous Crooner Crosby will be no one else but W. T.
Well, look who we have here conducting our Amateur Show, Major V. K. All right, all right!
Now folks, if you know of any more future stars, let us know about it.
Write this in your Memo book, too. Meetings are held the last Monday of the month at 8' o’clock sharp. Refreshments, are to be served at our next meeting.
Ančka.
lucU
you
Looks like I’m elected this time to set my brain storms down on paper, well here goes!
Our long lost pal, Bill, was door man this time and did he enjoy himself! lie was always looking for new arrivals, but alas none came. Better next time.
As a president Coko, make a better Cram repair man. Your English (ow) and orderliness (wow) but we accomplished something anyway.
This meeting the girls made sandwiches and the boys furnished the drinks. But gaze your eyes on this. Bill’s cousin Ann will furnish the (?) surprise and Mutz will make some of her delicious (!!!) tea.
Before I forget, I want to mention that some time in the near future we will try (I said try) to hold a beach party in conjunction with the meeting. So come to the1 next meeting and find out all about it. We tried to assemble the details this time only the interruptions were few and far between.
Sandwiches and beer after a meeting seem to be well appreciated and then some. Bill proves to be a successfull toastmaster and Vince a non fallible Clark Gable.
Talking about Vince; what is this all I hear about Giggles wanting to be an aunty? Ah, come out with it now. I can hear the skeleton rattling in the closet already.
Our serene and nonchalant member Tiny Teenie seems to fly off on a tagent some times, and Monday must of been her off day.
Saw some Lilys at the SZZ doings Monday night. Let me enumerate them for you, Man Crusher Ottowitz, who may have a crush on Vince, Ann Jenko, also Christine Miklich and girl friend Ann.
Don’t forget too that you kick in until you kick off and then you’re still in the hole. I’ll beseeing all of you at the St. John’s Picnic on Sunday June 7th. So long, I’m the one and only
Hafta Boy.
Domača zabava kluba vdovcev in vdov
Milwaukee, Wis. — Novoustanovljeni klub vdovcev in
Pozor gostilničarji!
Milwaukee, Wis. — Vse so-
obrtnike v naši obrti prosim, da se udeležite prihodnje seje W. T. K. A., katera se vrši v torek 9. junija ob' 2. uri popoldne v Eagles dvorani. Na dnevnem redu bo volitev direktorjev za prihodnje leto, in tu bo treba tudi nekaj ukreniti, da ne bodo mestni očetje samo na nas kazali.
Naj si ogledajo tudi nekoliko grocerije, ki prodajajo otrokom pivo v steklenicah in lekarnarje, ki delajo isto. In to še preko ure, ki je postavno določena.
Na dnevnem redu bo še več drugih važnih vprašanj. Zato vas uljudno vabim, da pridete na to sejo, da se skupno borimo za naše interese* predno bo prepozno, kot je že enkrat bilo pred 15. leti.
Matt Udovč
direktor WTKA.
Our Younger Set
LILY LODGE NEWS
Gossips
Howdy, Folks! Say, kids, did r didn’t we have a good time fter our last meeting?
Well, Ann and Christine othing at all to write about? low about telling us a little lore about “Curly”, and Chri-tine, how about your new lame?
We are wondering why Matt nd Hank were all dressed up t the meeting?
To the “It Professor: Mutz ives you the privilege of na-ling your dog after her. If I rere you I would train him (I lean the dog) not to be like er.
Imagine one of the bar-fly wins drinking soda water, linus the liquor. And come to hink of it; Mutz, Leeny and I re doing quite well in holding
DRŽAVLJANSTVO IN DELO
(V. članek o naturalizaciji in državljanstvu.)
Poleg volilne pravice je zaposlenost ena izmed onih stvari, glede katerih napravlja razliko, da-li, je kdo državljan ali ne.
V teh časih je težko dobiti delo. Ako ste inozemec, najdete, da je težkoča še znatno večja.
Nekatere izmed velikih ameriških industrij, kot železnice in javne utilitete (plinarae, e-lektrarne itd.), čim dalje bolj zapostavljajo nedržavljane pri zaposlevanju. Nekoliko velikih industrijalnih družb nerado daje delo inozemcem. Celo nekatere delavske unije ne sprejemajo inozemcev v svoje članstvo in s tem preprečujejo njihovo zaposlenje .v nekaterih izurjenih strokah. Petindvajset držav je uvedlo neko vrsto diskriminacije proti inozemcem v javnih gradnjah.
Morda je ugovor na mestu, da te omejitve niso pravične. Ti inozemci so bili pripuščeni v to zemljo za stano bivanje.
Imajo v Ameriki rojene otroke in potrebujejo dela in zaslužka ravno tako, kot državljani. Dejstvo pa je, da te omejitve so tukaj, pa ne le v Združenih državah, marveč celo še v večjem obsegu v večini drugih dežel. Dali pravična ali ne, to so dejstva in vsak inozemec mora ž njimi računati.
Diskriminacija proti inozemcem je začela dolgo pred indu-strijalnim polomom leta 1929, postala pa je strožja in bolj razsežna tekom depresije. V svoji rani zgodovini je Amerika redkoma napravljala kako razliko med državljani in inozemci, kar se tiče dela. Delavcev je primanjkovalo in ni bilo ni kraja ni konca dela, ki ga je bilo treba izvesti. Kontinent s skoraj neomejenimi viri naravnega bogastva je zahteval mišice delavcev1 za svoje obdelovanje. Potem je prišla hitra industrializacija in doba masne produkcije. Industrije so začele bolj in bolj biti odvisne od strojev in gonilne sile in visoko izurjenih delavcev. Potrebovali so sedaj manj delavcev; dobiti delo za svoje lastne državljane je postala glavna skrb dežele.
Čim dalje bolj težavno je za inozemca ne le najti delo, marveč tudi držati ga. Kjerkoli se mora reducirati število delavcev, se skoro vedno inozemec odslovi najprej. Ako se razmere izboljšajo, on je zadnji, ki dobi delo nazaj.
Za to neprijazno stališče na-pram inozemcem, ki imajo ali iščejo dela, se navajajo razni vzroki. Nekateri industrijalci trdijo, da stane preveč denarja trenirati inozemca, ki ne zna angleški, za nakazano mu delo in da on potrebuje več nadziranja kot državljan. Ako ne zna čitati varnostnih svaril, utegne prispevati k večjemu razmerju nezgod. Nekateri delodajalci čutijo, da oseba, ki nima toliko inicijative, da bi se pobrigal za državljanstvo, ne more imeti preveč dobre volje za napredovanje in ni zato zaželjiv delavec. Nekatere delavske unije obdolžujejo ino-zemce, da so pripravljeni delati za prenizke plače in izpodkopavajo ameriški živi jenski standard. Pa vendarle, ko se i-nozemci udeležujejo stavk za višje plače in krajši umik, jih dostikrat obdolžujejo, da ravnajo “ne-ameriški”.
Jasno je, da na vse take ob-dolžitve proti inozemcem so storjene v dobri veri. Resnični vzrok diskriminacije je občutek, da v težkih časih ima državljan 1 prvenstveno pravico do toliko dela, kolikor ga je.
Dandanes imamo kakih deset milijonov ali več nezaposlenih ljudi v tej deželi. Ni treba biti velik prorok, da se predvidi, da diskriminacija proti inozemcem v stvari dela bo bržkone nadaljevala še nekaj let v prihodnji bodočnosti.
FLIS.
Alexander Dumas:
Najboljši odgovor
Melhijorček se hvali, da je v šoli znal najbolje odgovoriti u-čitelju.
“Kaj pa te je vprašal?” je radovedna mati.
“Vprašal me je, koliko nog ima jazbec, in jaz sem mu odgovoril: tri,” odvrne dečko.
“Prismoda,” se je razjezila mati, “jazbec ima vendar štiri noge.”
“Že, že, ampak drugi učenci
so vsi trdili, da ima samo dve,”
se odreže Melhijorček.
•
Nesrečni petelin
Gost: Veste kaj, gospod gostilničar, tisti petelin, ki sem ga sinoči povečerjal, mi je obležal v želodcu. Od treh zjutraj nisem mogel več spati.
Gostilničar: Da, to je bil njegov čas. Natančno ob treh me je mrha zmerom zbudil.
up the bar (with the help of the bar fly twins and their pal W. “Wimpy” T.).
Vince, look out for Leeny. You can’t pull the wool over her eyes. She knows.
Talk about forgetting F. W., you should have written it in your Memo. book. Bill does.
Well, “Our Gang”, you’re invited up for a cup of “un-bumed” coffee and tea.
Say Elsie, that B. O. gag is not mine so you’ll have to keep on with your search for the right party.
Did you know that E. O. and Mae West are closely related? Just ask her and she’ll tell you all about it.
Have another piece of cake Elise, and the beer went down and around. I could write a book about you Elise but, we’ll leave that to Leeny, because that’s her profession. I’m a-fraid if I entered such a pro-fesion, I’d have to much competition.
“News of the Day”
Did you know that some of our members are following in the foot-steps of famous Radio stars?
Kadarkoli ste v dvomu...
kje dobiti potrebščine ali postrežbo za svoje gospodinjstvo, za svoj dom, za svojo družino, ali
KADAR...
Vaš trgovec slučajno nima dotične stvari, da Vas brzo postreže, ali
KADAR...
je sila in rabite nujno profesijonalne pomoči, bodisi podnevi ali ponoči, ali
KADAR...
hitro želite dobiti prijatelja na telefon in pokramljati ž njim
POGLEJTE
v naš “IMENIK TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN PROFESIJONALCEV”, ki Vam bo brzo povedal pravi naslov!
“Udobna služba zaVas in za trgovca!”
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva na svetu.
TRETJI DEL
(Edmond Dantes se pod masko grofa Monte Crista približuje svojim trem sovražnikom, ki so ga po nedolžnem spravili v ječo.
— Njegov obračun ž njimi.)
I.
Gostje.
(80)	(Nadaljevanje.)
“Iz vsega, kar pravite, baron, se da sklepati, da vam je gospod kapetan Morrel rešil življenje.”
“O moj Bog, da, in čisto pošteno,” odvrne Chateau-Renaud.
“In ob kateri priliki?” vpraša Beauchamp.
“Beauchamp, prijatelj moj, znano vam je, da umiram lakote,” pravi Debray, “ne dajte nam torej še pripovedovati povesti.”
“Prav,” pravi Beauchamp, “a jaz vendar ne branim, da bi šli k mizi . . . Chateau-Renaud nam pove to pri mizi.” “Gospodje,” pravi Morcerf, “ura je šele četrt na enajst, in veste, da pričakujemo še enega gosta.”
“O, to je res, diplomata,” odvrne Debray.
“Diplomata ali koga drugega; kaj je, ne vem, kar vem je to, da sem mu poveril jaz sam neko poslanstvo, katero je izvršil v moje tako veliko zadovoljstvo, da če bi bil kralj, bi ga imenoval vitezom vseh svojih redov, in če bi mu imel podeliti zlato runo in red hlačnega traka zaeno. ”
“Če torej še ne sedemo k mizi,” pravi Debray, “si nalijte kozarec kseresa, kakor smo storili mi, in pripovedujte, baron.” “Vsi veste, da mi je prišlo na misel, potovati v Afriko.” “To je pot, ki so vam jo zaznamovali že vaši predniki, ni°j ljubi Chateau-Renaud,” odvrne Morcerf uljudno.
“Da. Namenil sem se v Oran in se vkrcal na ladjo. Iz O-rana sem prišel v Constantine, in sicer še baš pravočasno, da sem videl, kako se je opustilo obleganje. Vrnil sem se kakor drugi. Oseminštirideset ur sem vstrajno prenašal po dnevi dež, po noči sneg; končno je tretje jutro poginil moj konj vsled mraza. Uboga žival! Arabski konj, navajen na odejo in peč hleva, se je čutil v tujini, ko bi bil imel prenesti v Arabiji deset stopinj mraza.”
“Zato ste torej hoteli kupiti mojega angleža,” pravi Debray; “menili ste pač, da bo ta prenašal mraz boljše kakor vaš arabec.”
“Motite se, kajti zaobljubil sem se, da se več ne vrnem v Afriko.”
“Torej se bojite?” vpraša Beauchamp.
“Pri moji duši, da, to moram priznati,” odvrne Chateau-Renaud; “in za to imam vzrok. — Moj konj je bil torej mrtev. Svoje umikanje sem nadaljeval peš, šest Arabcev je pridirjalo k meni, da bi, mi odsekali glavo, dva izmed njih sem ustrelil s svojo dvocevko, dva s svojima pištolama; toda ostala še dva, in jaz sem bil brez orožja. Eden me je zgrabil za lase, ki jih zdaj zato nosim kratke, kajti človek nikdar ne ve, kaj se mu lahko zgodi, drugi mi je zavihtel nad vratom jatagan, in čutil sem že hladno železno ostrino, ko je nameril na nju ta gospod tukaj ter ustrelil onega, ki mi je hotel odrezati glavo, s pištolo, in usmrtil drugega s sabljo. Gospod si je stavil nalogo, rešiti oni dan komu življenje, in slučaj je hotel, da sem bil jaz oni srečni človek; če kdaj obogatim, si dani napraviti od Klag-manna ali Marochettija kip Slučaja.”
“Da,” pravi Morrel smehljaje, “bil je peti september, to je obletnica dneva, ko je bil moj oče rešen na čudovit način; tudi praznujem ta dan vsako leto, kolikor je v mojih močeh, s kakim, ...”
“Junaškim činom, ali ni res?” ga prekine Chateau-Renaud. “Kratko, bil sem izvoljenec, a to še ni vse, Ko me je rešil meča, me je rešil še mraza, podarivši mi, ne polovico svojega plašča kakor sveti Martin, ampak cel plašč, in lakote s tem, tla je delil z menoj, uganite kaj?”
“Feliksovo pašteto?” vpraša Beauchamp.
“Ne, ampak svojega konja, od katerega sva snedla vsak en kos z veliko slastjo; to je bilo trdo.”
“Konj?” vpraša Morcerf smeje.
“Ne, ampak doprinesti to žrtev,” odvrne Chateau-Renaud. “Vprašajte Debraya, če bi žrtvoval svojega angleža za tujca.” “Za tujca ne,” odvrne Debrav, “ampak morda za prijatelja.”
“Uganil sem, da bi bili moj prijatelj, gospod baron,” pravi Morrel; “sicer, sem vam imel pa že čast povedati, da sem moral, naj si bode že junaštvo ali žrtev, doprinesti ta dan usodi neki dar v povračilo za naklonjenost, ki nam jo je izkazala nekoč.”
“Ta povest, ki jo omenja gospod Morrel, je čudovita,” nadaljuje Chateau-Renaud, “in pove vam jo nekega dne, ko se seznanite natančneje. Danes skrbimo za želodec in ne za spomin. Kdaj imamo zajutrkovati, Albert?”
“Ob pol enajstih.”
“Točno?” vpraša Debray in potegne iz žepa svojo uro. “O, milostno mi pač dovolite pet minut,” pravi Morcerf, “kajti tudi jaz pričakujem rešitelja.”
“Čegavega?”
“Svojega,” odvrne Morcerf. “Vraga, ali mislite, da mene ni mogoče rešiti prav tako kakor koga drugega in da režejo glave samo Arabci? Naš zajutrek je filantropičen, in kakor vsaj upam, bodemo imeli pri svoji mizi dva dobrotnika človeštva. ’ ’
“Toda kako si pomagamo,” pravi Debray, “ko imamo samo eno Montyonovo darilo?”
“I no, damo ga človeku, ki ni storil ničesar, da bi ga zaslužil,” odvrne Beauchamp. “Tako se izreže Akademija navadno iz zadrege.”
“In od kod prihaja?” vpraša Debray. “Oprostite mi mojo trmoglavost. Vem, da ste mi že odgovorili na to vprašanje, a izrazili ste se tako nedoločno, da si dovoljujem vprašati še enkrat.”	1
“Resnično,” pravi Albert, “tega sam ne vem. Ko sem ga pred tremi meseci povabil, je bil v Rimu; toda kdo ve, kod ga je ta čas vodila njegova pot?”
“In ali si morete misliti o njem, da bo točen!” vpraša Debray.
(Obrni.)
4
J UG O SLO V E N SK I OBZOR
4. JUNIJA 1936.
“O njem si lahko mislim vse,” odvrne Morcerf.
“Pazite na teh milostnih pet minut, manjkata samo še dve minuti.”
“Prav, ta čas vam povem nekaj malega o mojem gostu.” “Oprostite,” pravi Beauchamp, “ali je v tem, kar nam poveste, najti snov za feljton?”
“Da, gotovo,” pravi Morcerf, “in še silno zanimiva.” “Torej govorite, kajti zdaj vidim, da me bode v zbornici manjkalo. Moram se razvedriti.”
“Zadnji karneval sem preživel v Rimu.”
“To vemo,” pravi Beauchamp.
‘Da, toda ne veste, da so me pri tem ugrabili roparji.” ‘Roparjev sploh ni,” pravi Debray.
‘O, so so, in še celo strašni, to je občudovanja vredni, meni so se zdeli zelo fgimerni, da vzbudijo v človeku strah.”
“Čujte, moj ljubi Albert,” pravi Debray, “priznajte, da se je zakasnil vaš kuhar, da še niso došle ostrige iz Marennesa ali Ostende in da hočete po vzgledu gospe de Maintenon nadomestiti skledo s povestjo. Povejte to, moj ljubi, mi smo dovolj dobra družba, da vam to oprostimo in bomo poslušali povest, naj bo še tako bajevna.”
“In jaz vam pravim, da je kljub vsi svoji bajevnosti resnična od začetka do konca. Roparji so me ugrabili ter me odvedli na zelo žalosten kraj, ki se imenuje katakombe svetega Sebastijana. ’ ’
“Ta kraj poznam,” pravi Chateau-Renaud. “Mene ni bilo, da bi si poiskal groznico.”
“In jaz,” pravi Morcerf, “sem jo imel resnično. Naznanili so mi, da se lahko odkupim jetništvu s štirimi tisoči rimskih tolarjev. K nesreči sem jih imel samo petnajst sto. Bil sem na koncu svojega potovanja, in moje kreditno pismo je bilo izčrpano. Pisal sem Francu. In za Boga, čujte, Franc je bil prisoten, in lahko ga vprašate, če se lažem le za pičico. Pisal sem Francu, če ne pride do šestih zjutraj s štirimi tisoči tolarjev, tla bom imel deset minut .po šesti uri čast, prištevati se svetim in slavnim mučenikom. In gospod Luigi Vampa, to je ime glavarja mojih roparjev, mi je zatrdil — in prosim vas, da mi to verjamete —, da bo ravnal natančno po svoji besedi.” “Toda ali je prišel Frane s štirimi tisoči tolarjev?” pravi Chateau-Renaud. “Kaj vraga! Če se imenuje človek Franc d’Epinay ali Albert Morcerf, pač ne pride v zadrego za štiri tisoč tolarjev.”
“Ne, ampak prišel je čisto navadno brez denarja v spremstvu gosta, ki sem ga vam omenil in mislim, da vam ga lahko pokažem.”
“O, ta gospod mora biti vsekakor kak Herkul ali Perzej!” “Ne, to je človek skoro moje rasti.”
‘ ‘ Oborožen do zob ? ’ ’
“Pri sebi ni imel niti igle.”
“Toda pogajal se je za vašo odkupnino?”
“Rekel je glavarju dve besedi na uho, in bil sem prost.” “In še opravičevali so se, da so vas ugrabili, ali ni res?” pravi Beauchamp.
“Res je,” pravi Morcerf.
“O tako! Torej je bil ta človek vsekakor Ariost?”
“Ne. to je bil čisto priprosto grof Monte Cristo.”
“Toda kje je sploh kak grof Monte Cristo,” pravi Debray. “Jaz ga ne poznam,” pristavi Chateau-Renaud s hladnokrvnostjo človeka, ki ima imena vseh evropskih plemičev v ma-zincu na roki. “Kje je kdo, ki pozna kakega grofa ali kak kraj tega imena?”
“Morda prihaja iz svete dežele,” pravi Beauchamp; “mogoče je, da je bil eden izmed njegovih prednikov lastnik Kalvarije, kakor so bili Mortemarti lastniki Mrtvega morja.” “Oprostite, gospodje,” pravi Maksimilijan, “toda zdi se mi, da vam lahko pomagam iz zadrege; Monte Cristo je majhen otok, katerega ime sem slišal od pomorščakov svojega očeta; leži v Sredozemskem morju kakor atom v brezkončnosti.” “Tako je, gospod,” pravi Albert. “Grof je gospodar tega malega otoka, tega atoma v brezkončnosti, in vlada tam kakor kralj; grofovski naslov si je kupil pač od Toskane.”
“Torej je ta vaš grof bogat?”
“Pri moji duši, to bi mislil!”
“A meni se zdi, da se takega samo kaže.”
“Tu se motite, I)ebray.”
“Jaz vas več ne razumem.”
“Ali ste čitali ‘Tisoč in eno noč’?”
“Vraga, to je nekaj lepega!”
“Torej, ali o ljudeh, ki nastopajo tam, veste kdaj, če so bogati ali revni. Videti so kakor revni ribiči, ali ni res? In smatrate jih za take, a naenkrat vam odpro kako čarobno jamo, kjer najdete zaklad, s katerim bi lahko kupili ladjo. ”<
“No, in?”
“In grof Monte Cristo je tak ribič. Navadno se imenuje pomorščak Simbad in ima jamo, polno zlata.”
“In ali ste videli to jamo, Morcerf?” vpraša Beauchamp. “Jaz ne, ampak Franc. Toda pst! V njegovi prisotnosti ne smete ziniti o tem niti besedice. Franc je šel v njo z zavezanimi očmi, in tam so mu stregli mutci in ženske, proti katerim po njegovi trditvi Kleopatra ni nič. Toda glede žensk si ni bil popolnoma na jasnem, ker niso vstopile, dokler ni zavžil hašišaj tako da je smatral za nje morda kipe, nastavljene okoli njega.’!
Mladi možje se ozro v Morcerfa z očmi, ki hočejo reči: Ejj moj ljubi, ali ste zblazneli ali pa brijete norce z nami!
“Resnično,” pravi Morrel zamišljeno, “slične stvari, kakor jih je povedal gospod Morcerf, sem čul pripovedovati starega pomorščaka, ki se je imenoval Penelon.”
“O, pravi Albert, “to je sreča, da me podpira gospod Morrel. Na ta način je vrgel v moj labirint nit, zvito v klopčič.” “Oprostite, ljubi prijatelj.” pravi Debray, “pripovedujete nam tako neverjetne stvari ...”
“Da, toda karkoli rečete, vse ne ovrže dejstva, da grof Monte Cristo živi.”
“Vraga, saj stoji tudi ves svet, ta lepi čudež!”
“Ves svet stoji gotovo, toda ne v enakih razmerah. Ves svet nima črnih sužnjev, galerij kakor princi, konj po šest tisoč frankov in grških ljubic!”
“Ali ste to grško ljubico videli?” 1 “Da, videl in slišal. Videl v gledališču Valle, slišal nekega dne, ko sem zajutrkoval pri grofu.”
“Torej ta vaš izvanredni človek potrebuje vsaj hrane?” “Potrebuje, toda tako malo, da skoraj ni vredno govora.” “Vi se bojite, da je vampir.”
“Smejte se, če hočete. To je bilo mnenje grofice G ..., ki je kakor veste, poznala lorda Rutwena.”
“Ali vas ni nikdar spremil za nekaj časa v kolozejske razvaline, da bi vam izpil kri, Morcerf?” vpraša Beauchamp.
“Zabavljajte, gospodje, zabavljajte, kolikor vam je drago!” pravi Morcerf nekoliko užaljen. “Če pogledam vas druge lepe Parižane, navajene na boulevard de Grand in na izprehode v Boulognskem lesu, in če se spomnim tega človeka, se mi zdi, da nismo ljudje iste vrste .”
“To mi je v čast!” pravi Beauchamp.
“Vsekakor,” pravi Chateau-Renaud, “je vaš grof Monte Cristo čisto galanten človek, razen da ima prav gotovo majhne zveze z italijanskimi banditi.”
“Ej, saj italijanskih banditov sploh ni,” meni Debray. “In ne vampirjev,” pristavi Beauchamp.
“Niti grofa Monte Cristo,” pristavi Debray. “Čujte, ljubi Albert, ura bije pol enajstih.”
“Priznajte, da je vse to bajka, in pojdimo zajutrkovat,” pristavi Beaucliamp.
Toda zvenenje ure še ne poneha, ko se odpro vrata in Germain naznani:
“Njegova ekscelenca grof Monte Cristo!”
Vsi poslušalci se zganejo, izdajaje .4 tem predsodek, ki ga je vzbudila v njihovih dušah Morcerfova povest. Albert sam se ne more ubraniti trenotnega razburjenja.
Slišali niso niti voza na cesti, niti korakov v prednji sobi, celo vrata so se odprla čisto tiho.
Grof se prikaže na pragu, oblečen v najbolj priprosto obleko, toda najpopolnejši modni gospodek bi ne bil našel na tej obleki ničesar, kar bi mogel grajati. Vse je pričalo o izvrstnem okusu; vsemu, obleki, klobuku in perilu se je poznalo, da prihaja iz najelegantnejših prodajalen teh predmetov.
Grof pride v sredo sobe in stopi hitro k Albertu, ki mu je prišel naproti, ter mu prijazno ponudi roko.
“Točnost,” pravi Monte Cristo, “je uljudnost kraljev, kakor je rekel, če se ne motim eden vaših vladarjev; toda pri najboljši volji ona ne more biti vedno uljudnost popotnikov. Vendar upam, moj ljubi grof, da mi oprostite z ozirom na mojo dobro voljo dva ali tri trenotke zamude, ki sem jo zagrešil glede najinega svidenja. Pot, ki znaša petsto milj, ne mine brez ovir, zlasti na Francoskem, kjer, kakor se mi zdi, ni dovoljeno, da bi tepel postiljone.”	i
v “Gospod grof,” odvrne Albert, “baš sem hotel naznaniti vaš ohisk svojim prijateljem, ki sem jih povabil vsled vaše obljube na današnji dan in katere vam predstavljam: to je gospod Chateau-Renaud, katerega plemstvo sega v dobo dvanajstih pairov in katerega pradedje so bili člani Omizja; potem gospod Lucien Debray, tajnik ministerstva za notranje zadeve; gospod Beauchamp, častitljiv žurnalist, strah francoske vlade, ° katerem pa vendar ljub njegovi nacijonalni slavi niste čuli v Italiji nikdar govoriti, ker njegovo glasilo tja ne prihaja; končno gospod Maksimilijan Morrel, kapitan spahijev.”
Pri tem imenu se grof, ki je pozdravljal doslej uljudno, toda s čisto angleško hladnotjo in ravnodušnostjo^ nehote zgane naprej, in na njegovih bledih licih se pokaže kakor blisk lahka rdečica.
“Gospod ima uniformo francoskih zmagovalcev,” pravi; “to je lepa uniforma.”
Nemogoče je bilo uganiti, kaj je dalo grofovemu glasu tak polet m njegovemu očesu, dasi nehote, tako lep svit, temu očesu, ki je gledalo tako jasno in mirno, če ni imelo vzroka, da se je zastrlo.
“Ali se niste videli naših Afrikancev, gospod?” pravi Albert.
“Še nikdar,” odvrne grof, zopet popolnoma obvladajoč samega sebe.
“Torej, gospod, pod to uniformo bije eno najvrlejših in najplemenitejših src naše armade.”
“O, gospod grof ...” ga prekine Morrel.
“Dovolite mi, da govorim, kapetan ... In pravkar,” nadaljuje Albert, smo culi pripovedovati o tako junaškem činu tega gospoda, da ga, dasi ga vidim danes prvič, prosim, naj mi dovoli, da ga predstavim za svojega prijatelja.”
Zopet je bilo na Monte Cristu opaziti oni nenavadni svetli pogled, ono begotno rdečico, ono lahko trepetanje trepalnic, kar je javljalo pri njem notranje razburjenje.
(Nadaljevanje sledi.)
IMENIK
{Classified Business-Directory]
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV ~
Kates for single Insertions in this column (two 8 pt. lines) 15c per week; in advanee for six months $3.50; one year in advance $6.00. — Each additional line 6c.
Milwaukee — West Allis
■ .....................  —* —" i
Avto" garaže in gasolin
MIKEK FRANK, 3081 N. 16th St — Tel.: Kllbourn 4042.
MORN JOHN, 1217 3o. 62nd Street — Tel.: GReenfleld 6308.
ŠTIGLIC FRED, Street. — Tel.:
200 E. Washington ORchard 7627.
PERKO’S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Urejuje Mrs. S.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
Pomarančna mezga na angleški način. Pomaranče olupi, odstrani tudi vso belo kožico, razdeli na krhlje in iztrebi peške. Na funt pomarančnih krhljev potrebuješ približno % funta sladkorja. Sladkor kuhaj z malo vode, da se potegne nit. Ko je kuhan, stresi zraven pomarančne krhlje in jih kuhaj tako dolgo, da padajo nazaj na debele kaplje, ko dvigneš kuhalnico. Med kuhanjem pogosto premešaj. Ko je mezga že tako gosto kuhana, dodaj od treh pomaranč rumeno kožico, ki jo prav drobno sesekljaj. Ko vre mezga še 10 minut, je kuhana. Še toplo deni v segrete kozarce in drugi dan zaveži.
Nadevani telečji zrezlri. Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, potolci, osoli in jih nadevaj. Nadev: zmelji na strojčku malo pečenega telečjega ali svinjskega mesa, primešaj nekaj na drobne kocke narezane slanine, eno namočeno in otisnjeno žemljo, malo popra, malo čebule in soli. Vse skupaj dobro zmešaj in namaži po zrezkih, posuj še z zelenim sesekljanim peteršiljem. Zvij vsak zrezek in z nitjo poveži. Opeci jih na vroči masti. Ko so zrezki mehki, potresi na sok malo moke in ko porumeni, pridem par žlic kisle smetane, premešaj in daj z dušenim rižem na mizo.
Izgubljeni sin
“Kdo je bil najmanj vesel vrnitve izgubljenega sina?” vpraša katehet v šoli.
“Pitano tele, gospod katehet,” se odreže bistra glavica.
West Allisu.
1. novembra. Praznovanje 10-letniee Zen. Pev. Kluba “Planinska Roža” v SST. dvorani.
31. decembra.
društva Sloga št. 1 J. P. Z. S. v S. S. Turn dvorani.
MRS. THERESIA M. KRAPSHE, 1653 N. 30th St. — Tel.: WEst 1476
Ban
Banke
MARSHALL & ILSLEY BANK (South Side Office) 414 W. National A ve., tel.: Mitchell 0837. — Main Office: 721 N. Water St — Tel.: DAly 2740
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. — Tel.: ORchard 1084.
Briv
WODVA Tel.: i
Cig Cigare, cigarete, tobak
NATIONAL AVE TOBACCO CO. (A. Poulos), 640 W. Nat’1 av. — MI. 5025
SAFFRAN TONY, 504 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 3070.
TAMPANOLA CIGAR'CO., 625 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 5233.
Cve
Cvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. litji Street. — Tel.: Mitchell 5537.
_ čevljarji (čevlji po me-v^CV n in popravila)
STARIHA' JACOB, 1339 South 7th St Tel.: ORchard 9135.
UDOVO MATT, 3300 W. NaUonal Ave Tel.: ORchard 0446.
VOLOVŠBK MARTIN, 1617 So. 2nd gt Tel.: ORohard T937.
ZA1NER MIKE, 3300 W. Cameron Ave Tel.: Hllltotp 8060.
ZRIMŠEK FRANK, 6615 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 1794.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.: Hlltop 9961.
Cirnr*Grocerije’ mesnice in zelenjava
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. Kinnickinnic Ave. — Tel.: SHeridan 0180.
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. -Tel.: GReenfield 3743.
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave.; tel.: DAly 1987; Res.: (od 7—8 zv.) 1314 So. 60th St.; tel.: GR. 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce St. — Tel.: DAly 3284.
Opr: Oprema za trgovine.
BADGER STORE FIXTURE CO., 528 W. Nat’l. Ave. — Tel.: ORchard 9807
Pie pleskarji in dekoraterji
TRUMMI — Tel.
Plu
TRUMMER JOHN, 1523 So. 15th St Tel.: Mitchell 8046.
Plumberji
BASHKIR, JOE, 539 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 3236.
FRANGESCH VICTOR J„ 1425 So. 33rd St. — Tel.: ORchard 5728.
FITZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAWERSCHNIK JOHN J, Cor. 47th & W. Nat’l av. — Tel.; Mitchell 5481
PogrZ Pogrebniki
BORGWARDT F. J. SONS, Inc., 1817 W. National Ave. Tel.: Mitchell 8838
JELENC JOHN R., 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065—ORchard 3679.
MUELLER & SCHAFF, 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420.-Rea.: WE 6367
Poh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT CO., 816 Weal National Ave. — Tel.: MItohell 3110.
MANDELKER J. & Son., 706 So 6th St- — Tel.: Mitchell 4100.
GNADER FRANK, 1100 South 11th Street. — Tel.: ORchard 0256.
LUŽAR JOE, 1010 South 9th Street — Tel.: ORchard 2037.
MOGOLICH ANTON, 6029 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 5343.
MUŠICATEVC CIRIL, 700 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK'S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquettee 4662.
NOVAK'S MARKET. 630i W. NaUonal Ave., Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
NOVAK MARTIN, 1000 South 6th St. Tel.: ORchard 0083.
MURARIK Shoe Store & Shoe Repairing, 7325 W. Greenfield av. GR. 2617
RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National ave. - Tel.: Mitchell 4762
Cist
VIADUCT Tel.: OI
Den
čistilnice obisk
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l. av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Dentin ti
DR. FRANTZ E. C., 626 W. NaUonal Ave. — Tel.. ORchard 1370.
DR. KLEE C. G., 602 South 6th St. Tel.: DAly 8677
Dvor
Dvoorana
ERMBNC FRANK J., 807 So. 5th St — Tel.: ORchard 9666.
HARMONY HALL 939 South 6 th St.
(Ft. Crnkovič), - Tel.: OR. 3611.
KRALJ FRANK, 6001 W. Madison St. Tel.: GReenfield 4670.
TAMŠE DVORANA, 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Ele
Električarji
FUNCK Electric Service, 1243 N. 10th St, tel.: MA. 4623 — Night: HO. 7786
Foto'
Fotografi
NATIONAL PHOTO STUDIO, 724 W. NaUonal ave. — Tel.: ORchard 0405
Foto-graverji (klišeji za alike)
NATIONAL ENGRAVING CO., 704 So 11th Street. _ Tel.: Mitchell 7710.
P1Q Glasba. (Pouk v instru-VJltt	mentih.)
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601° VV Burnham Street. Tel.: ORchard 5351
Go; Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th St Tel.: ORahard 9044.
BANKO FRANK, 6100 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 3761.
BEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. Tel.: MArquette 1873.
CHOKBL JOSEPH, 750 So. WATER Street. — Tel.: ORchard T149.
Redna mesečna seja direb-torija org. Slov. Doma, vaak tretji torek v mesecu ob 8 zvečer v Tamšetovih prostorih.
7. junija. Piknik župnije Sv.
Janeza Ev., v Sagadinovem parku, So. 38th in W. Burnham St.
21. junija. Društvo Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ. piknik v Sagadinovem parku.
21. junija (Sheboygan), pib nik društva Bratje Zaveze št 4 JPZS., v Greendale parku.
28. junija. Piknik župnije Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu na cerkvenem zemljišču.
5. julija. Skupni piknik društev Sloga št. 1 in Napredna Slovenka št. 6 JPZS., v Gazvoda parku.
12. julija. Org. Slov. Avditorij v West Allisu, piknik v Kozmuthovem parku.
12. julija. Piknik (veselica na prostem) fare Sv. Trojice, na cerkvenem zemljišču, So.
4th Street.
2. avgusta. Izlet društva Lilija na Gazvodovo farmo.
16. avgusta. Velik piknik org. Slov. Doma v Arcadian
Inn parku, na „__________„
(W. Greenfield Ave.), pol mi lje od Waukesha okrajne meje
16. avgusta. 30-letnica dru_______________________________
Mva Sv. Jožefa St. 103 K. S. K. K%SSSTSLWS
wZ\^emh Pr0St0nh V KOSMOT WENZEL. B.,.« M. T«L:
SELAN FRANK, 9138 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9735.
YERAY ANTHONY, 835 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 1828.
Hoteli
Ho__________________________
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak) 616 So. 5th St. — Tel.: BR. -5947.
Keg Kegljišča
MEDVED FRANK, 1557 N, 35th St — Tol.: WEst 1777.
REMIC MARTIN, 814 So. 6th St. — Tel.: ORchard 8646.
SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7thl St. Tel.: ORchard 7147.
YERAY AL. (Bowling, Tavern, Dancing), 822 W. Nat'1 Ave. — OR. 6868.
Klep
Kleparji in inštalaterji “fumacev”
DEMŠAR ANTON, 2040 So. 92nd St Tel.: GReenfield 2644.
Kr°jači (°k&ke po “ meri in popravila)
PRASSER FURNITURE CO., 838 W National Ave. — Tel.: MI 1661.
nasveti. (Counselors.)
Pravni
'h? N’ ®’’ 212 Wisconsin Ave. 624 Warner Bldg., Tel.: MA. 3860.
Prem
Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Tel.: SHeridan 4950.
Mv?'. P?RJ,SHEK J- in SIN, 733 W. _	St.	—	Tel.:	BRoadway	2879
NAUONAL COAL & SUPPLY CO 1911 So. 8Qth St. - Telf GR 438o!
P^fmHcE 9?v.UoAN0FF & p- TODEFR 1034 So. 5th St. - Tel.: ORchard 8473
Soria voda’pivo in mehke
a	pijače
Watoi Distr.), 232 W. Bruce; MA. 1162
CRJ9TAL S0DA WATER CO. 1437 W. Juneau Ave. — Tel.; MA. 0958.
SASorifiA/,lY a«0DA WATER CO., 1430
So- 69th St.^TeL:^JReenfleId 3620.
T esar_TesarjHn k'^'miM.
BRUNK WM., F. & SON, 622 W Wal ker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1451 N. 47th St. — Tel.: HOpkins 6543—J.
Zdr
Zdravniki
ATA NA SO FF, DR. JOSEPH R	sn r
So 5th St. (Room 208)!- Hes 1033 So. 10th St., tel.: Mitchell 462i
MLAKER VINKO, 2631 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. NaUonal Ave. Tel.: ORchard 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. So. 6th & W —Na.t'l. iVve. — Tel.: OR. 2166—9964;
Mac MašLQeriJa inHkotb," iTiao rabljena in popravila
LOGUB PETER, 1828 W. Pierce St — Tel.: ORchard 2343.
Miz
Mizarji
VACHETZ ANTON, 3691 So. Clement Ave. Tel.: SHeridan 3806.
FRANGBSH ANTON, 2012 So. Klnaio-klnnic Ave. - Tel.: SHeridan 4204.
GEZA GERGA, 1084 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 9328.
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th
Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDAJ MIHAEL, 161 So. 1st Street Tel.; BRoadway 4812.
JAKLIC JOHN, 1749 W. Bruce St. — Tel.: ORchard 6776; res. MI. 7338.
JERAY TONY. 1104 So. 60th Street — Tel.: GReenfield 2176.
JUG MARTIN, 120 W. NaUonal Ave. Tel.: BRoadway 3661.
KAMBIC JOE, 2023 So. Avenue.
Kinnickinnic
KOLENZ ANTON, 631 So. 6th St — Tel.: BRoadway 1421.
Highway 15 KOMAR’S TAVERnT6330 W.Green-fleld Ave. — Tel.: GReenfield 9838.
KOVAČIČ MATH in ANTONIA, 1436 So. 44th St. — Tel.: ORchard 6454
Mlek'
Mlekarne
BAUMANN’S GUERNSEY DAIRY, 1129 So. 12th SL — Tel.: ORchard 6930.
Napisi
Napisi
CREATIVE ADVERT. Co. (F. R. Montgomery, Mgr.) 532 S. 6th St. - BR.2321
Notar Notarji
in zavarov.
VERANICH FRANK, 708 W. Mineral Street. — Tel.: ORchard 3871-J.
Obed’ ovalnice (lunches)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
obr Oblačilne trgovine
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Očala" (Optometristi)
6th S^ TpI m aHN S” 002 So,ltl>
p.. St„™" MArquette 7328. — Res.. ORchard 0259. — (X-Rays).
La id /idiirji,
______ tractors) in popravilo
KELAR MICHAEL, 2226 Soulh 90th Street. — Tel.: BLuemound 5644.
Želez
Železnina.
WACAICANTON, 738 W. NaUonal Av. Tel.: ORchard 0704.
Zga^anje,
vina in likerji
GENERAL LIQUOR CO., 1334 W Fo-reat Home Ave. - Tel.: ORchard’9218
Urari Urarji in zlatarji
TURK STEVE, 745 W. BrMe~Str.it (Popravila ur in zlatnine.)
WnIhSTwn JaE& coTTiT^t
National Ave. — Tel.: Mitchell 6651
SHEBOYGAN
Dvor
Dvorane
STANDARD HALL Tm^Tt^T^ gožeuj, 1235 Indiana Ave. Tel.: 499;
VJO Gostilne in restavraciji
Calum.t
GORENZ
Drive.
JOSEPH 2413 - Tel.: 4782-W.
P™1334J«OHN' 811 I«**«. I... -
E-iffjsy «
3Lka!IA()a ,K <- a8t- Roosevelt parka), 933 Indiana av. Tel.: 348—2400
U'I: JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174- — Korektna očala. — Namenjanje oči povzroča glavobol.
Okulisti
GReenfield 411*.
LENKO JOHN, 929 South C h St. — Tel.: ORohard 6987.
MARKEL ANNA, 1712 W. Pleree St Tel.: ORohard 6686.
Silvestrovo MARN Joseph, 1101 sa 2nd st
_ _ _	Tel.:	ORchard	1918.
MAYER FRANK, 801 So. Barclay St — Tal.: ORohard 8*18.
DR. KUPPER HERM., 812 W. Mitchell St. — Naša očala ustavijo glavobol.
Odv
Odvetniki
BERKANOVIC E. T„ 805 So. 5th St. — Tel.: Mitchell 2707.
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 1025 Empire Bldg. — Tel.: DAly 2240.
GLOYECK ALVIN JR., 805 So. 5th St. (Stumpf Bldg.), tel.: MI. 2707. - Res.: 2016 N. Farwell Ave., tel.: LA. 6762
SUSHA JOE, 1036 Tel.: 2503-W.
ZORKO LEO Tel.: 2574.
Peima Ave.
Ho
902 Indiana Ave.
Hoteli
FALE FRANK, Tel.: 94-W.
836 Indiana Ave. _
Notar Notarji in zavarov.
SECURITY INSURANCE Underwrlt-Inc ’.glc,;3_t'i1 Bank Bldg. Tel:9
ž|£a£s^je, vina in likerji
BStr°eetHRI^ ^H„N’ ~27%“s“(“'gTh btreot- — Telefon: 2576-J.
PORT WASHINGTON
Go Gr°sti]ne in restavracij«
-UNLSHEK FRANK, 111 Franklin St — Telefon: 401.
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St — Telefon: 443.