Pogovor z našimi igralskimi skupinami
V  drugi številki »Naše delo« preglejmo dela, ki so jih naše igralske skupine pred nedavnim igrale,  pogovoriino  se o odrs-kih  deiih,  ki   jih imajo igralske skupine trenutno v študiju. Ra-zume se, da bom omenil le tista dela, ki sem jih  imel   priliko   vtdeti,   oziroma   bom  govoriH o  tistlh  uprizoritvah. o  katerih sem bil obve-ščen.
Gorišnica je pred dobrim mesecera igrala Molierovega »Namišljenega bolnika«. To igral-sko in režijsko precej zahtevano komedijo je režiral tovariš Stanič. Uspeh je bil zadovoljiv. Svetoval bi pa režiserju in igralcem, naj bi bil v bodoče študij za tako delo daljši in natanč-nejši. Prav posebno pažnjo pa mora igralska skupina v Gorišnici posvečati jeziku tn izgo-vorjavi. Druga uprizoritev v Gorišnici je bila jninulo nedeljo, igrali so »Povodnega raoža«. O tej uprizoritvi se bomo pogovorili v prihodnji številki našega lista.
Podvinčani so v okviru gasilskega dneva igrali Molierovo komedijo »Scapinove zvija-če«. Njihovo prizadevanje zasluži vsekakor pohvalo. Osnovna misel tega dela, ki je bilo napisano 1. 1671., je smešenje takratnega imo-vitejšega meščanstva in njihovih slabosti. Bo-gatašem in njihovhn meščanskim napakam, tako skopuštvu, ozkosrčnosti, kupčijskim ženitvam in vsemu drugemu nezdravemu se postavi po robu iznajdljivi  sluga Scapin.
Igral&ka skupina v Podvincih je deloma re-šila to nalogo. Potrebno pa je pri posameznih igralcih večje doživljanje in boljša soigra. Vse to pa bodo igralci mogli doseči skupno z reži-serjem. Pogoje za to imajo, samo če bodo pri študiju temeljito delali. Pred pričetkora pred-stave, posebno prj tujih dramskih delih in še prav posebno, če so ta dela časovno odmak-njena, je treba gledalcu delo, ki ga igramo, tolmačiti. To so Podvinci sicer napravili, ven-dar je bila ta razlaga Scapinovih zvijač pre-»kromna, da bi gledalcem po tolmačenih bese-dah bilo delo dovolj jasno. Dvrfmim namreč, da bi gledalci povs-em razumell bistvo te Mo-lierove komedije.
Ker nameravaio v Vidu igrati »Scapiinove zvijače«, je prav, da tamošnji igralci gonije nasvete upošlevajo.
V  Muretincih pa  pripravljajo delo Mire Pu-cove »Svet brez sovraštva«. Delo, ki so ga iz-brali.  je  težko  in se  morajo  pri študiju tega d«!a zelo potruditi, da bo prireditev na d<>stojni urnetniški  viSini.  Vs-ebina   tega   dela   je  vzeta iz življenja  aktivistov  med  vojno.  Pri razlagl
in študiju te igre naj igralcev in režiserja ne zavedejo bescde na smrt izmučsne aktivis-tke, ki po vsem prestanem trpljenju ne želi ma-ščevanja povrročiteljem vojnega zla, to je oku-patorjem in domačira izdajalcem. Pri študiju tega dela naj jih vodi misel, da mi v resnici ustvarjamo skupno z vseini delovnimi množi-cami v svetu Svet brez sovraštva, da pa bomo vse one, ki nas bodo na tej poli hote ovirali, sovražLli in tudi uničili.
Ljudsko igro »Miklovo Zalo«, ki jo priprav-ljajo v Bišu, priporočam tudi drugim igral&kim skupinam.                                               •
Igralski skupini v Ormožu in Središču delata na Hribnikovih »Mostovih«. Družini, ki s>ta to delo izbrali, zaslužita prav posebno pohvalo. S strani režiserja v Ormoiu je sicer padla pri-poraba, da je to delo dolgočasno. To pa na držil Delo je dobro, poleg tega sodobno, osnov-na misel tega dela je — izpremenimo odnos do dela. Dramatična obdelava te igre je precej dobra. Razume se, da mora tako delo režiser s svojimi aranlirnimi domislicami poživeti in delo bo po skrbnem študiju doseglo velik uspeh.
V  okviru  proslav petega kongresa Komuni-stične partije Jugoslavije je bila v soboto, dne 24. t. m., v ptujskem mestnem gledališču upri-zorjena Gorkijeva »Mati«. Igrali so borci ptuj-skega garnizona, ženske vloge so  igrale Ptuj-čanke, režiial pa ja vodnik, tovariS Pelajič. Na odru   ni   bilo   igrano   celotno   Gorkijevo   delo, katerega  dramatizacijo  že   ijnamo,  temvei   je tov.   Pelajič   najbolj   bistvena    me&ta    romana »Mati« sam dramatiziraL To mu je v precejšnji meri uspelo, tako da je kljub zgoščenosti  bila dokaj   dobra  celota   in   liki  matere  in  ostaliii glavnih oseb niso ničesar izgubili v svoji revo-lucionarnosti in človečnosti.
Predstava je bila dabra. Porazno pa je za-držanje poedinih gledalcev, ker se ob najbolj tragičnih  momentih  smejijo.
Igralskim skupinam priporočam dramsko delo »Uroki«, ki jib je napisala aktivistka Feletova. Vsebtna te štiridejanke je v tesni zvezi z grad-njo zadružnih domov. Torej je to delo v času gradnje   zadružnih   domov   več   kot   primerno.
V  rubriki »Pogovor z našimi igralskimi sku-pinami«  bom  skušal  vedno  pisati o  delih,   ki se igrajo, oziroma katere igralske skupine pri-pravljajo.  Ker ml je nemogoče  vse prireditve videti,   je  potrebno, da z dopisl  v tej  rubriki sodelujete vsi, ki se z odrom bavite.
Dežman   Polde