KAT
REVALORIZI \ iRANE ŠTIPENDIJE IZGRAJENI ŠTUDE NTSKI DOMOVI PO CENI IN DOBRA HRANA DOVOL J REKREA
CIJSKIHr BREZ
PRO plačni
ST?	UČBENI
R?	KI SK
v	RIP
Študentski list, Maribor, 19. X. 1976/ Letnik XVII. Št. 2-3 Cena 2 din
A BREZ k L PLAČEN PO DIPLOMSKI Š TUDIJ UREJE NO ZAPOSL OVANJE ST ROKOVNJ ^ AKOVSI A ha k STEM/V fA HAi НА,|
iSODOB NE PEDAG OŠKE METO DE RAZISKOV ALNO DELO ŠTUDENTF
ovprakTj
• •	•	UČNIH PR
	• •	OGRAM
		^IH •
SA DNE ■ nw VNO PRI
1ТМЛ II l»lh
ME ST
TIZACI JA DE
... SAJ SE VEN DAR ŠA LITE
a	j’.. :		| ;	0Рж' јј']Ј	L
	IH	Up	■	i if	1
		1 •- 1		SRS® ш мј-	
		1 1 1	s	ЈШг н ш	1? s
M н	H		■Fl	ш^Взп n n 1	
	L M m m	jH BF W |H Ш		m х	
■ i	ЏаШШ 1	\ ШВШ В^НЦВк ШЕШћr			1
H V	w \	BШ ■			
			9ШНШШШ		1
INFORMACIJE Z UNIVERZE INFORMACIJE Z UNIVERZE INFORMACIJE Z UNIVERZE
Sekretariat MC se je 5. X. sestal in se dogovoril o delu sekcij ter posvetovanju o družbeno moralni vzgoji. Posvetovanje bo 25. oktobra na VEKŠ, zajelo pa bo naslednje teme: vloga družbenomoralne vzgoje v preobrazbi osnovne šole, izhodišča etike samoupravljanja, samoupravljanje kot pedagoško načelo, metodično didaktični vidik družbeno moralne vzgoje ter lik učitelja.
V četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri bo v unionski dvorani koncert APZ Boris Kraigher. Koncert bo za študente BREZPLAČEN.
APZ Boris Kraigher odhaja na gostovanje v Zahodno Nemčijo. 24. oktobra bodo nastopili v pobratenem mestu Marbuig ob Lahni kot „kulturni poslanci" občine Maribor.
# • •
Predstavniki UK ZSMS v Mariboru in UK ZSMS v Ljubljani so se 13.9. sestali in se dogovorili o izdelavi enotnih kriterijev za financiranje obštudijskih dejavnosti študentov v SRS.
Na seji sveta univerze v Mariboru, ki je bila v sredo, 13. 10. 1976, so razpravljali o letošnjem vpisu na naše šole, centru za razvoj univerze, študentskih delegatih, kriterijih za oceno uspešnosti učiteljev in drugo. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki.
Mnogim študentskim delegatom poteče mandat bodisi zaradi izgube statusa študenta, bodisi zaradi slabega opravljanja delegatskih dolžnosti. Zato po šolah že teče postopek evidentiranja in kadrovanja novih študentskih delegatov.
Konstituiral se je upravni odbor sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje kadrov za potrebe visokega šolstva. Štipendijo lahko dobe študentje, ki izhajajo iz delavske družine in imajo povprečno oceno najmanj 8,5. Podrobnejši razpis je objavljen na oglasnih deskah vsake šole.
v
9. 9. se je sestal svet Katedre. Govor .je bil o problemih — kadrovskih, finančnih, vsebinskih, osebnih itd.
Sistem financiranja visokega šolstva in s tem tudi študentskih obštudijskih dejavnosti se je v letošnjem letu spremenil. Zato je v pripravi
KATEDRA
шттшшшштшшшшшшшшвшашшшшшшшшвшшвшшшашшшшшшшкшт
Izdaja univerzitetna konferenca zveze socialistične mladine na mariborski univerzi
Glavni in odgovorni urednik Marjan Vešnar
Sekretarka uredništva:
Ema Lampreht
Študenti in visoko šolstvo:
Darko Koren, Danica Cmrečnjak (UREDNIK), Melita Lampret, Zlatka Novak, Janez Bratkovič, Darinka Benčina, Jelka Muzlovlč
Politika in gospodarstvo:
Brane Srčnik (UREDNIK), Drago Pišek, Janko Siranko, Mik Rebernik Kultura:
Lojze Klemenčič, Marija Šuta (UREDNIK), Bojan Peče Likovnost:
Dušan Ivanišin, Jožica Fideršek
Tehnični urednik:
Marjan Hani
Lektor:
Janez Cundrič
Katedro sofinancirajo: Univerza v Mariboru, UK ZSMS, Izobraževalna skupnost in kulturna skupnost Slovenije, Uredništvo in uprava Ob parku 5, 62000 Maribor, telefon 224)04, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda ie 2,00 din (letna naročnina 25,00, za ustanove in podjetja 30,00 din). Tisk ČGP Mariborski tisk, Maribor
poseben saiVioupravni sporazum o financiranju študentskih obštudijskih dejavnosti, ki ga bodo podpisale na eni strani šole, na drugi pa KUD Študent, Katedra in UK ZSMS. Pričakujemo, da bo podpisovanje sporazuma enkrat v novembru.
Predsedstvo UK ZSMS se je sestalo in se dogovorilo, da bo volilna konferenca 19. oktobra popoldne.
Uvajalni seminarji za novo vpisane študente so končani. Bruci so se seznanili s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi, ZK in ZSMS na univerzi, obštudijskimi dejavnostmi in knjižnicami. Kako so seminarji uspeli, se bo pokazalo v praksi, ko bodo bruci „zaživeli".
23 . 9. 1976 so se študentje prodekani in prorektor sestali in razpravljali o financiranju obštudijskih dejavnosti, uvajalnih seminarjih novincev, usposabljanju delegatov, aktualnih nalogah v prihodnjem študijskem letu in koordinaciji dela.
Sestala se je posebna delovna skupina, sestavljena iz študentov in učiteljev, ki bo izdelala osnutek enotne ankete za ocenjevanje pedagoškega dela učiteljev. Delo bo končano v novembru.
pri marksističnem centru
Na poletnem posvetu o študijski marksistični literaturi so prisotni sprejeli tudi nekaj vseobvezujočih sklepov, sekcija za literaturo in publicistiko pri marksističnem centru na Univerzi v Mariboru pajc raziskala dejansko stanje in ugotovila: številčno stanje družboslovne literature v internih knjižnicah na višjih in visokih šolah je nezadovoljivo na Visoki tehniški in Višji agronomski šoli, medtem ko imajo ostale šole ta fond knjig, le delno in nesistematsko urejen in seveda neurejeno in neustrezno politiko nabavljanja (razen Pedagoške akademije). Razveseljiv je podatek, de z denarjem za knjige nimajo problemov na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer so člani marksističnega krožka dobili — celo v dar — vsak po pet Knjig. Sedaj pa bodo odprli tudi čitalnico.	>'
Sekcija za publicistiko in literaturo je s knjižničarji iz šol sestavila tudi spisek obveznega fonda marksistične literature (enak za vse šolel) in zahtevala (pri čemer bo tudi sama sodelovala), da se bolj določeno opredeli pojem marksistična literatura in opravi ustrezna kategorizacija.
Sekcija za publicistiko in literaturo bo organizirala tudi razprave — recenzije učbenikov za predmet osnove marksizma in sestavila spisek uporabnih virov (dodatnih) za študij marksizma in samoupravljanja, vključno vire za seminarske naloge. Poleg tega pa bodo člani sekcije skrbeli tudi za popularizacijo marksizma in za informiranje v javnih občilih, s^ bremena te odgovorne naloge ne morejo nositi le poklicni novinarji.
27. in 28. oktobra bo v Beogradu jugoslovansko posvetovanje o reformi visoke£i šolstva, ki cp organizira Zajednica jugoslovanskih univerziteta. Iz Maribora se bo poeveta udeležilo deset delegatov, med ka'terimi bodo tudi študentje: predsednik univerzitetne konference ZSMS, glavni in odgovorni urednik Katedre, študent prorektor in članica sveta univerze.
Iz dela sekcije za literaturo in publicistiko
Odprto pismo
I f*U"	"VI"
Višji pravni soli
1. Kadrovske probleme bi lahko uredila, saj ima dokaj solidno kadrovsko zasedbo, ki se bo kmalu še izboljšala, saj večina njenih predavateljev pridno pripravlja doktorate in magisterije, poleg tega pa je sodelovanje z ljubljansko pravno fakulteto o sodelovanju njenih kadrov v prihodnje na zadovoljivi ravni.
2. Finančnih težav pri izrednem študiju ni.
3. Prostorske težave pa ne bi smele biti edini zadržek za obsedno stanje, kar je dokazala ljubljanska fakulteta, ki je takoj našla prostore. Ta je namreč naredila nekak&io „drugo stopnjo v malem" in pripravila predavanja za tretji letnik izrednega študija prava v malem, in sicer v dvorani delovne organizacije elektrogospodarstva Maribor.
Skratka, če je bil edini utemeljen vzrok, ki ga navaja višja pravna šola, prostorski problem, ki ga je ljubljanska fakulteta rešila takoj, potem to kaže na dejansko nezainteresiranost, ki je ob ogromnih potrebah v naših organizacijah združenega dela in ob vsem smotru in zadolžitvah ne moremo dati med planske in korektne.
Še enkrat bi poudaril, da imamo v našem gospodarstvu velike vrzeli pravnikov, ki jih „uka željni" delovni ljudje na tak način ne morejo zapolniti.
še več, opaziti je apriori odklanjanje pri samih študentih in končno tudi pri profesionalcih, ki si, izgleda, podajajo roke.	P. b.
Tvoj prijatelj: Katedra
V septembru 1975 je bil ob 15. obletnici delovanja višje pravne šole v Mariboru na posvetovanju o pravno—ekonomskem znanju v organizacijah združenega dela sprejet predlog, ki ga je potrdilo preko 40 udeležencev iz organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v večini diplomantov višje pravne šole v Mariboru, da že v študijskem letu 1976/77 višja pravna šola v Mariboru organizira študij prava ob delu na drugi stopnji.
KAJ JE VIŠJA PRAVNA ŠOLA V TEJ SMERI NAREDILA? I!
Z ozirom na velik interes diplomantov omenjene šole, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela, kakor tudi vsesplošni interes študentov prava cele severovzhodne Slovenije, pravzaprav ničesar.
Sklicevali so sestanke, seje, posvetovanja, izdelali načrte, ki so marsikaj obetali, vendar — naredili niso ničesar.
Vprašanje: KDO JE KRIV?
Odgovor: KRIVA JE VIŠJA PRAVNA ŠOLA.
Vprašanje: KJE ISKATI VZROKE?
Odgovor: NA VIŠJI PRAVNI ŠOLI.
Tolmačenje:
V svojem poročilu, kjer navaja vzroke za obsojanja vredno situacijo VPŠ v Mariboru, navaja objektivne težave, ki so kadrovske, finančne in prostorske narave.
Te pa so dejansko pesek v oči prizadetim, saj je sedanja situacija prikazala vse v popolnoma drugačni luči:
Že šestnajsto leto bolj ali /manj uspešno živi z mariborskimi študenti tudi študeritski list KATEDRA. Iz leta v leto se je njena uspešnost manjšala in zopet rasla, odvisno od aktivnosti študentov in njihovih želja — vključiti se v življenje na univerzi in v življenje v občini, pa tudi zunaj njenih meja.
NAŠE MEJE
Katedro vzdržuje po navadi peščica rednih študentov, ki za ves ostali študentski vesoljni Maribor opravlja težaška dela: zbira in zapisuje informacije, komentira najrazličnejše dogodke na šolah, organizira okrogle mize, posvetovanja ali debatne večere, pripravlja literarne večere, se vključuje v družbenopolitično delo študentov in profesorjev na univerzi, dlakocepsko išče in napihuje napake profesorjev (ki pa nikoli nič ne zamerijo!), resno seznanja študente z njihqvimi obveznostmi v okviru študija in njihovega političnega dela, se prička z vzvišenimi in prepotentnimi študentskimi funkcionarji, napada uboge študente, ki bi se želeli skriti med množico nevidnih, odkriva literarne talente in jim odpira pota slave... Skratka, dela vse, kar študentje želijo ali od česar bežijo. To pa je obenem tudi zelo nehvaležno delo. Zamislite si študenta, člana uredniškega odbora KATEDRE, ki je pred kratkim zapisal, da je ta in ta profesor zelo enostranski pri ocenjevanju znanja ubogih študentov, zamislite si to „revo", ki potem pride na izpit k istemu profesorju s polnimi hlačami — ali: zamislite si pisca članka, ki povsem opravičeno zapiše, da je ta in ta študentski organ popolnoma zanič, pa se v neki temni ulici s tem „organom” potem sreča... Seveda so to le izjemni primeri, ki jih na naši univerzi verjetno ni, živimo pa le z njimi.
Ob tem pisanju se je morda marsikdo med vami prestrašil in za trdno sklenil, da bo pustil vso obštudijsko dejavnost pri miru - pa se kot mamin miljenček posvetil samo študiju... študiju... in... pa nič za to! Takšnih strahopetcev pri študentskem listu tudi ne maramo. Pri nas se zbirajo sami pogumni fantje (v zadnjem času predvsem dekleta — ker smo fantje v uredniškem odboru seveda tako fejst), ki se ne prestrašijo napornega dela in zamere profesorja ali „zabušantskega" študentstva. Študenti, ki želijo razmišljati in ki seveda imajo o čem razmišljati.
..VSI DRUGI
Zaradi tega vsi drugi, tisti, ki ste navajeni s sklonjeno glavo poslušati in sprejemati za zlato resnico vse čenče ali delne resnice, berite KATEDRO in si ob pogumu in znanju drugih ravnajte hrbtenice, da ne boste ostali mamini sinčki, ampak boste znali zagovarjati tudi svoje mnenje in uresničevati svoje zahteve. Teh pa, kot študentje širom sveta — ne boste imeli malol
KATEDRA vas bo tudi v tem letu seznanjala z naiogarrli v okviru Zveze socialistične mladine, Zveze komunistov na univerzi, z nalogami študentov - delegatov, študentov v vzgojnoizobraževalnem programu, za vas bo brala in vam pripovedovala o novih knjigah in spoznanjih na področju znanosti, z njo se boste smejali ob študentskih šalah in nebogljenosti študentov, popravljali napake profesorjev in jih spoznavali v luči sodelavcev, s KATEDRO boste odkrivali ves neznani svet študentskega življenja, za katerega morda ne boste imeli časa. Zaradi tega je KATEDRA študentski list in zaradi tega ie potrebna študentom in bo naša tudi ostala. vaš: glavni in odgovorni urednik Marjan Vešnar
J
P
NAČRTOVANJE KADROV
Po mnogih letih prerivanja za boljše kadre je v gospodarstvu končno zavladal red. Popolnoma jasno je, da vsako delovno mesto ni primerno za strokovnjaka vsakega profila znanja, poleg tega pa smo spoznali tudi to, da za našo prakso strokovnjaki, ki jih izobražujejo višje, visoke šole in fakultete, niso vedno strokovnjaki, še manj pa takšni, kakršne potrebujemo. In prerivanje - Vladalo je (verjetno in prav mogoče da vlada še sedaj) prepričanje, da je mogoče dobrega strokovnjaka dobiti lev tisti delovni organizaciji, ki daje višjč osebne dohodke, prej izpolni obljubo do predaje ključev (oh, dom, sladki dom. . .) in mu omogoči hitrejše napredovanje (v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami).
Zaradi tega je zavod SR Slovenija za plan sklenil, in mnogi drugi organi že pred njim, da je treba na področju načrtovanja kaorov uvesti red in disciplino, obenem pa razčistiti tudi vprašanji sistematizacije delovnih mest in ustreznosti profilov kadrov, ki bodo ta delovna mesta zasedli.
■Tako smo seddj pri koncu široke družbene akcije. 2 načrtovanjem kadrov se ukvarja Zavod SR Slovenije za plan ob pomoči Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze sindikatov, metodologijo sistematizacije delovnih mest in profilacije kadrov pa pripravlja Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja. Z delom so vsi skupaj v zamudi sicer že za več kot pet mesecev, vendar ob izgubljenih letih ta zamuda ne pomeni mnogo.
Ob tem se bo povečala tudi odgovornost izobraževalnih institucij in njihovih poti povezovanja z druženim delom. Mnogo bolj bodo morali paziti načrtovalci vzgojnoizobraževalnih programov (med katerimi smo tudi študenti) na (želje uporabnikov (združenega dela) in na svoje možnosti, ob tem pa tudi na povezave znotraj šol. Študenti morajo postati izgrajevalci svojega znanja obenem s spoznavanjem zahtev prakse, 1 ne le v teoretičnem smislu, ampak tudi po poteh preverjala in docoinjevanja. Tega pa doslej nismo znali narediti.
Opozorilo starega ljubitelja vin
Dve uri, da se trta osadi, tri tedne mrzličnega čakanja, da zbrsti, poleg vsega pa še gnojenje in okapanje. Ko trta vzbrsti, jo je treba obdelovati, škropiti pa ponovno gnojiti in spet štiri leta čakanja, da dobiš prvo kapljico, ki jo z ljubeznijo okusiš in spustiš po grlu. Dalje vsako leto, vsako leto spet mrzlično pričakovanje- bo toča, bo mraz, sem pravilno obrezal, sem pravilno obložil, ali sem pravilno škropil, predvsem ob pravem času.
In vse to, tovariši, je potrebno, pa še več, da se dobi literček vinčka. Mi ga pa „žingamo, žremo in predvsem uničujemo." Postal je sredstvo v rokah bolnih. Njih, ki ga ne znajo pravilno vrednotiti in ne vejo, kaj pomeni popiti kozarček dobrega vina.
Vino iz določenega okoliša je nenapisana knjiga o njem. Ko ga okusiš, občutiš vso lepoto pokrajine, in če si jo kdaj spoznal, se ti vizija ponovi. Dobra poznavalka vin je nekoč rekla: „Ko popijem kozarček cvička, se mi zdi, kot da sem izpila vso Dolenjsko."
Tovariši, vino je v manjših količinah zdravilo, v velikih strup. In če se mislite zastrupljati, se kar. Zavedajte pa se, da pijete kmetovo kri. Zakaj za vsako kapljo je potrebna kaplja znoja in dolenjski kmet reče, kaplja krvi.
LJUBITELJ VIN
Center za razvoj univerze
Pod tBm imenom so v Ljubljani že pred leti ustanovili posebno institucijo, ki je spremljala razvoj visokošolskih organizacij združenega dela 4in jim pri tem razvoju strokovno pomagala. Center za razvoj univerze (CRU) je pripravljal elaborate in študije za potrebe visokega šolstva in z razmerami v njem seznanjal tudi družbeno skupnost.
Pred približno petimi leti so institucijo s podobnim nazivom formalno ustanovili tudi v Mariboru. Posebej znan je njen projekt „Študijsko raziskovalni projekt Slovenske gorice', ki bi se naj vsebinsko in metodološko vključil v reden vzgojnoizobraževalni program po šolah - pa se žal ni. Zaradi slabih gmotnih razmer in neugodne kadrovske zasedbe pa je v tem letu na skupnem sestanku vodstva univerze v Ljubljani in Mariboru prišlo do predloga, da bi v SR Sloveniji ustanovili skupni center, ki bi zajel obe univerzi.
S tem pa bi se center preimenoval v Center za proučevanje in razvoj v isokega šolstva v S R Sloveniji.
V predlogu sporazuma o ustanovitvi tega centra je zapisano, da bo center delovna organizacija posebnega družbenega pomena, ki s sistematič-
nim proučevanjem, kritično analizo in razvojnim delovanjem prispeva k uresničevanju in uveljavljanju temeljnih socialistično-samoupravnih družbenih ciljev visokega šolstva v SR Sloveniji ter koncepta in nalog visokošolskega izobraževanja v sistemu usmerjenega izobraževanja.
Nekatere izmed konkretnih nalog, ki jih bo center izpolnjeval, so:
— proučevanje samoupravne organiziranosti visokošolskega sistema v SR Sloveniji in SFRJ,
— proučeval vlogo visokošolskih delovnih organizacij in univerz znotraj visokošolskega sistema v SR Sloveniji, SF R Jugoslaviji in v svetu,
— v okviru načrtovanja in usmerjanja družbenoekonomskega razvoja SRS sodeloval pri načrtovanju in oblikovanju celotnega sistema vzgoje in izobraževanja, še posebej usmerjenega izobraževanja,
— sodeloval pri izdelavi koncepta in metodologije usklajenega načrtovanja visokega šolstva in pri njenem razvoju,
— proučeval študijski proces, metode in vsebine vzgojnoizobraževalnega
dela,
— sodeloval pri oblikovanju metodologije načrtovanja kadrov, pri izdelavi poklicnih profilov in nomenklaturi poklicev z višjo in visoko ter podiplomsko izobrazbo in pri načrtovanju potreb po kadrih,
— strokovno spremljali in vrednotil izvajanje razvojnih načrtov na področju visokega šolstva,
— organiziral strokovne sestanke, posvetovanja, predavanja, seminarje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja na področju svoje dejavnosti ter skrbel za izmenjavo strokovnih izkušenj...
Zaradi velike odgovornosti pri izpolnjevanju teh nalog (predstavili smo jih samo del) bo moral center sodelovati z vsemi visokošolskimi organizacijami združenega dela, zavodom za šolstvo SR Slovenije, z izobraževalnimi skupnostmi, gospodarsko zbornico SR Slovenije, skupnostmi za zaposlovanje in še - glede na specifike nalog - drugimi samoupravnimi internimi skupnostmi.
Glede na vse to in seveda ustrezno kadrovsko zasedbo centra, lahko pričakujemo, da bodo akcije v okviru usmerjenega izobraževanja, ustanavljanja in sodelovanja šol s posebnimi izobraževalnimi skupnoetmi ktfcor tudi posodabljanje vzgojnoizobraževalnega procesa hitreje stekle in bodo bolj strokovno izvedene.	Marjan	Vešnar
Stare naloge zahtevajo delovni elan
Politični aktiv mariborske univerze čakajo v tem obdobju odgovorne naloge. Na zadnji seji so pregledali in ocenili dosedanje delo ter se dogovorili za delo v prihodnje. Ugotovili so, da od nalog, ki so jih sprejeli že januarja, nobena ni bila v celoti izvršena, nekatere pa so bile samo načete ali rešene do polovice. Prišel pa je čas, ko je potrebno z vso resnostjo in poglobljenostjo pripraviti kritične analize dela in samoupravnega stanja v visokošolskih delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela. To nalogo pa so med drugim dolžne opraviti tudi osnovne organizacije Zveze komunistov. Pri tem pa morajo najti pomanjkljivosti pri dosedanjem delu in angažiranosti komunistov, ki so prisotne. Do 10. oktobra morajo pripraviti kritično in predvsem samokritično oceno in v njej upoštevati dosedanjo samoupravno prakso. Na osnovi te ocene pa nadalje izboljševati notranje samoupravno življenje. Ocena mora vsebovati kritično presojene samoupravne odnose med vsemi tremi partnerji v visokošolskem izobraževanju: študenti, delavci in uporabniki. Vsebovati pa mora tudi oceno delegatskega delovanja. Ugotovljeno je namreč, da nekateri študentski delegati ne izpolnjujejo več pogojev za delegata (niso več redni študentje) in jim je potrebno najti zamenjavo. V nasprotnem primeru se bo dogajalo, da bodo razni samoupravni organi na šolah in univerzi nesklepčni.
Zelo odgovorna in prepotrebna je akcija izpopolnitve vrste samoupravnih aktov o združevanju v Visokošolske temeljne organizacije združenega dela. V statutih le-teh je namreč mnogo določil, ki se nanašajo na spremljajoče samoupravne akte, ki pa jih ni ali pa niso usklajeni z zakonom.
Tudi razprava o osnutku zakona o združenem delu na Univerzi ni prinesla določenih novosti oz. ni bila takšna, kot bi morala biti. Potekala je preveč formalno. Iz tega pa izhaia, da študentje še vedno niso seznanjeni z osnutkom, še manj pa da bi ga preštudirali. To pa je sedaj ena izmed takojšnjih najnujnejših nalog političnega aktiva na mariborski univerzi.
Ugotovljeno je bilo tudi to, da razen Pedagoške akademije ni imela nobena šola v širši razpravi osnutka dogovora o usmerjenem izobraževanju. Tako študentje še vedno niso seznanjeni s principi reforme usmerjenega izobraževanja.
Dogovorili so se, da ie potrebno v stabilizacijski program vgraditi oceno izvršitve srednjeročnega načrta 1971 -1975, na podlagi te ocene pa po zakonu o planiranju sprejeti srednjeročni program vsake temeljne visokošolske organizacije združenega dela od leta 1976 pa do 1980. Pri tem naj se upoštevajo kritično prevrednotene razvojne tendence, hkrati pa naj se ugotovi, če so dosedanja stališča Se realna in usklajena s splošnimi družbenimi smernicami.
Ena izmed pomembnih nalog, ki so jih sprejeli na seji političnega aktiva univerze, pa je pripraviti kritično oceno šole kot celote in vsakega profesorja, ki mora zajemati njihovo strokovno in znanstveno raziskovalno delo, pedagoško usposobljenost ter družbenopolitično udejstvovanje Po zakonu o visokem šolstvu morajo to akcijo izpeljati sveti visokošolskih delovnih organizacij.
Vsaka šola mora pripraviti tudi svoj specifični, lastnim razmeram prilagojen in z rokovnikom določen konkreten akcijski in stabilizacijski program dela. Ena izmed permanentnih nalog v tem letu pa je tudi revizija učnih programov in načrtov, ki morajo biti usklajeni in spremenjeni do 15, aprila prihodnjega leta, ne smejo pa biti pisani na hrbet profesorju, ampak morajo izhajati iz gospodarstvu potrebnega profila ustvarjalnega samoupravljalca.	DARKO	KOREN
Zadnji ukrepi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju so med študenti Univerze v Mariboru imeli negativen odmev. Odločili smo se, da se zaradi aktualnosti tega problema obrnemo z delegatskim vprašanjem na Skupščino SRS. To pa zaradi tega, ker vsi naši dosedanji napori, ko smo se skušali vključiti v reševanje tega problema niso rodili uspehov (javne tirbune, članki, odprta pisma v Katedri). S tem delegatskim vprašanjem želimo, da vsi skupaj kritično ocenimo, kje smo v izvajanju štipendijske politike in si jasno začrtamo nadaljno pot v reševi tega žgočega problema.
Opažamo, da v izvajanje štipendijske politike v Slovenij pravilno samoupravno konstituirani. To utemeljujemo z našle
— sklepi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma štipendiranju se sprejemno brez predhodnega sporazumevanja štipendisti oz. OK ZSMS in UK ZSMS.
— štipendijsko politiko izvajamo odzi obvezujejo komisije pri občinskih skupšl tukaj se vključujejo štipendis^.lcf'' pi spremeniti.	...
VPRAŠANJE:
Kako je skup štipendiranju samou]
ZSMS Marii
najpogosteji Odkar tega sporazi tem času ugi solidarnostnimi
-Avzda ■, da se (te izvajajo in komaj sklepov ne morejo več
W
oupravnega sporazuma tj niso prisotni študentjej se s problemom šti
tvni sporazum o štipendif tako kot sporazum ptedv
(nepreglednost-чјраш
overim l aj, prepozna ;aniziranost).
dijami, izplačevanju štipendijza valorizacija, informiranje štipendistov, slaba samoupravna .
Na te napake smo opozarjali na javnih tribunah in preko rpbčiT javnega obveščanja, vendar na vsa ta opozorila nismo dobili nikakršnega odgovora. VPRAŠANJE:
Kako to, da dosedaj še ni prišlo do sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiraju, čeprav stalno ugotavljamo pomanjkljivosti?
Planira je, ki se izvaja v štipendijski politiki vsekakor, ne zadovoljuje osnovne kriterije, ki jih postavlja naša družbena skupnost in to ocenjujemo predvsem z naslednjih vidikov.
- prisoten je preveliki razkorak nad solidarnostnimi in kadrovskimi štipendijami, čeprav se študentje zavzemamo za prednost kadrovskih štipendij, število katerih pa ni evidentirano;
- skupne službe komisij podpisnic samoupravnega sporazuma so se v izvajanju zaračunale za celih 30 %, kar je vsekakor dokaz nepravilnega dela ga lem področju in potrjuje nepreglednost in stihijo v štipendijski politiki;
ta neurejenost nam ruši vsa prizadevanja pri izvajanju kadrovske politike v Slovenije.
RAŠANJE:	j	'ц
Kako se izvaja planiranje na področju štipendiranja v SRS?
Sklepi^, sejefikupnc komisije v zvezi z ocenjeno finančno situacijo so alarmantni in zahtevajo resno presojo. Tako pravi 7. sklep tega dokumenta, da bi naj v pogodbe za štipendiranje iz solidarnostnega sklada vnesli klavzule, da štipenditorju ni potrebno izplačati štipendij, če se zmanjša dotok sredstev za štipendiranje. S tem nam v bodoče ne bi več zagotavljali osnovnih eksistenčnih pogojev pri študiju, prav tako pa bi štipendiranje iz združenih sredstev postavili na slepi tir. Zavzemamo se, da bi se v Sloveniji enovito in ustrezno rešiToJnos štipenditor — štipendist tako za štipendije iz združenih есДјГ, kakor tudi za kadrovske štipendije.
ASANJE. j^o to, da še ni ustrezno urejen odnos štipenditor -štipendist?
Ne želimo zgolj formalnega odgovora, temveč, da se tej pereči
problematiki posvetimo z vso resnostjo - da k reševanju pritegnemo tudi
prizadete študente in dijake oz. njihove predstavnike, saj dosedanja praksa
kaže, da se pri izvajanju na konstruktivne pripombe le-teh odgovori niso
dajali. S tovariškimi pozdravi!	.	•
Delegat SO Maribor:
Skupina delegatov gospodarskega področja 13. okoliša (s sedežem v Mariboru) je navedla v delegatskem vprašanju, da so zadnji ukrepi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporažuma o štipendiranju negativno odjeknili med študenti Univerze v Mariboru. Zato skupina delegatov zastavlja naslednja vprašanja, ki naj bodo povod za kritično oceno izvajanja štipendijske politike in za to, da si jasno začrtamo nadaljnjo pot pri reševanju tega žgočega problema:
„Kako je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju samoupravno konstituirana? Zakaj niso prisotni študentje (UK ZSMS Maribor in UK ZSMS Ljubljana), ki se s problemom štipendij najpogosteje srečujejo? — Kako to, da doslej še ni prišlo do sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju, čeprav stalno ugotavljamo pomankljivosti? — Kako se izvaja planiranje na področju štipendiranja v SR Sloveniji? — Kako to, da še ni ustrezno urejen odnos štipenditor — štipendist? "
Namestnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Leopold Kejžar je posredoval naslednji odgovor:
„Po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike Slovenije in samoupravnih sporazumih o štipendiranju učencor in študentov gospodarijo z združenimi sredstvi za štipendije skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah ter zbor delegatov skupnih komisij v republiki. Skupne komisije v občinah so oblikovane na enak način kot zbori združenega dela občinskih skupščin, njihove naloge, pristojnosti, pravice in obveznosti pa urejajo udeleženci samoupravnih sporazumov o štipendiranju s pravili. V vse komisije izvolijo svoje delegate tudi učenci in študenti.
Po ugotovitvah skupnih komisij udeležencev v republiki pa delovanje
IZVAJANJE ŠTIPENDIJSKE POLITIKE
teh organov v praksi ni povsod zadovoljivo. V mnogih občinah se skupne komisije udeležencev zelo redko sestajajo in o štipendiranju odločajo pretežno strokovne službe. Celo na seje skupne komisije v republiki pogosto prihajajo namesto delegatov samo delavci strokovnih služb. Povezava s samoupravnimi organi v delovnih organizacijah je marsikje slaba.
Zaradi nedoslednega uresničevanja sprejetih določil in tudi neažurnosti služb prihaja do motenj v delovanju sistema, zaostankov v izpolnjevanju solidarnostnih obveznosti ter zaradi tega do zaostankov v izplačevanju štipendij. Posebno zaskrbljujoča pa je tendenca, da kadrovska štipendije po številu in sredstvih relativno vse bolj zaostajajo, hkFMi pafse povečuje pritisk na štipendije iz združenih sredstev, kar ni v skladu z družbenimi prizadevanji na tem področju^ podatkih Zveze skupnost zaposlovanje v septembrj^ 1Г za okoli 2000 razpis^ štipendij ni bilo int pa s sedanj ij sredstev ni/ štipendij z{ pri skupnih prosijo za sred stev.
Nemoteno deldtahje dogovorjenega štipendijskega sistema je bistveno odvisno od doslednega uresničevanja dogovorjene politike v vsaki občini in vsaki organizaciji združenega dela. Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo, da je potrebno zlasti poostriti odgovornost skupnih komisij, preveriti sestav in delavnost delegatov ter po potrebi tudi izpopolniti organiziranost organov in služb.
Pomanjkljivosti pri uresničevanju dogovorjene politike pa ne izvirajo samo iz organizacije služb in nedoslednosti pri izvajanju dogovorjene politike v organizacijah
'orjene da je
a ki inah ruženih
združenega dela in skupnih komisij v občinah. Posamezni udeleženci in tudi skupne komisije v občinah so dale že številne predloge, naj bi tudi družbeni dogovor in samoupravne sporazume dopolnili tako, da bi lahko učinkoviteje usmerjali štipendiranje v skladu s potrebami združenega dela. Že v začetku leta 1976 je skupna komisija v republiki pozvala vse udeležence dogovora in sporazumov, da pripravijo predloge za spremembo družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov. Te predloge in analizo stanja bo komisija obr eni od prvih prihod svet skupščine S ‘ od podpisnikqy dogov da bi s spremembami odpravili nekatere neustrezno izvajanje d politike. Izvrini svet zlasti potrebno tudi materialno »podt* ijati tiste delovne organizacije in ipteresne skupnosti, ki nudijo več kadrovskih štipendij ter omejiti **ipendiranje iz združenih sredstev nsko na prehodno in časovno ejeno obliko pomoči tisti mladini, ki zlasti ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo še ni uspela dobiti ustrezne kadrovske štipendije. Tisti del mladine, ki si izbira smeri študija, ne glede na izražene družbene interese in potrebe združenega dela in zato za te smeri študija ni ustreznih kadrovskih štipendij, pa ne bi mogel trajno dobivati družbene pomoči za študij. Enako naj bi veljalo tudi za tiste, ki jim je bila kadrovska štipendija omogočena, pa je po lastni odločitvi niso sprejeli. To sicer ureja že sedanji dogovor, vendar udeleženci niso povsod zagotovili izvajanja tega določila.
Na vprašanja skupine delegatov pa daje izvršni svet skupščine SRS naslednji odgovor:
1.	Skupno komisijo udeležencev samoupravnega sporazuma o štipen-
diranju v republiki v skladu s samoupravnimi sporazumi sestavljajo delegati skupnih komisij v občinah, kjer ima vsaka občinska skupna komisija en glas. Glede na to, da so učenci in študenti zastopani v vseh občinskih skupnih komisijah, imajo možnost sodelovanja pri odločitvah, ki jih skupna komisija v republiki sprejema po načelih delegatskega sistema. V kolikor pa organizacije zveze mladine visokih šolah menijo, da niso ustrezno predstavljene, lahko preko svojih delegatov v odboru podpisnikov družbenega dogovora dajo pobudo za ustrezno dopolnitev samoupravnih sporazumov.
2. Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma v republiki in odborov podpisnikov družbenega dogovora pripravljata obravnavo predlogov udeležencev in analize stanja. Izvršni svet bo pri tem sodeloval in se zavzemal za izpolnitev dogovora in sporazumov v skladu s temi stališči.
3. Načrtovanje štipendiranja je predvsem sestavina načrtovahja razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela in se izraža v ustreznem obsegu in strukturi kadrovskega štipendiranja ter usmerjanju uporabe združenih sredstev. V ta namen je bil tudi sklenjen družbeni dogovor in samoupravni sporazumi o štipendiranju, h katerim so pristopile vse delovne organizacije in skupnosti v SR Sloveniji. Le v kolikor bi prihajalo do bistvenih motenj uresničevanja družbenih ciljev na tem področju, bi bila dolžnost družbenopolitičnih skupnosti, da dajejo pobude in sprejemajo ukrepe za zagotovitev skladnosti štipendijske politike z razvojnimi predvidevanji.
4. Odnosi med štipendisti in štipenditorji so v vseh primerih urejeni s pogodbami. Štipendisti, ki izpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti imajo možnost, da v primeru kršitev s strani štipenditorja uveljavljajo izpolnjevanje pogodb z vsemi pravnimi sredstvi."
Za ure samoupravljanja
O tem, da samoupravljanje, zlasti pa enakopravna udeležba študentov v odločanju, še vedno ni princip v našem visokem šolstvu, smo že precej govorili in pisali. Sedaj pa se nam ponuja priložnost, • da v praksi premaknemo stvari.
Kot vemo, so vse visokošolske delovne organizacije, vključene v univerzo v Mariboru, sprejele idejo, da bi bile vsak torek od 11. do
13. URE SAMOUPRAVLJANJA. Njihov namen je predvsem dvojen:
1. Vse sestanke (ZK, ZSMS, samoupravnih organov) organizirati v tem času, da bi tako učitelji kot študentje ne imeli v tem času' nobenih študijskih obveznosti,
2. ustvariti pogoje za neposredni samoupravni dialog, med učitelji in študenti in študenti samimi.
Ob uvedbi UR SAMOUPRAVLJANJA pa je potrebno razčistiti nekaj vprašanj, od katerih je najbolj kočljivo to, ali naj bo udeležba na teh URAH obvezna ali ne. Mnenja sem, da morajo biti URE SAMOUPRAVLJANJA vsekakor obvezne. Vendar ne obvezne zgolj za študente, kar se lahko sankcionira s frekvenco v indeksu, temveč obvezne tudi za učitelje. Saj ne moremo več ločevati samouprave v visokem šolstvu na „učiteljsko" in „študentsko", v praksi se mora potrditi formalno zagotovljeno enotno samoupravljanje. Skrajni čas je že, da vsak učitelj pove in pokaže, kako namerava vzgajati samoupravnega strokovnjaka. Kot pove učitelj s študijskim načrtom, kako bo podal študentom materijo določenega predmeta, kot pove, kaj bo naredil na znanstveno raziskovalnem področju, mora končno enkrat povedati tudi, kaj bo napravil na samoupravnem področju. In ena dolžnost je, da bo AKTIVNO prisoten na URAH SAMOUPRAVLJANJA, kjer mora steči beseda o vseh problemih, s katerimi se srečujejo učitelji in študenti. Od izpitnih rokov, štipendij in osipa pa do družbenega razvoja in zakona o združenem delu.
S sestanki v tem času bomo na eni strani ovrgli vse upravičene in neupravičene izgovore o zasedenosti in onemogočili kopičenje funkcij, po drugi strani pa z odprtostjo sestankov zagotovili boljše obveščanje delegatov in možnost, da prisostvuje vsak, ki ge zanima obravnavana problematika. Z neposrednimi dialogi med učitelji in študenti pa lahko začnemo uresničevati načelo in zahtevo vsake moderne šole, da mora kritika vzgojnoizobraževalnega procesa postati sestavni del tega vzgojnoizobra-ževalnega procesa.	t
Zato menim, da so lahko pametno izpeljane URE SAMOUPRAVLJANJA ogromen prispevek k reformi in stabilizaciji v najširšem pomenu besede. Stanejo tako rekoč nič, le malo dobre volje, prinesejo pa lahko zelo veliko.
Seveda pa so še tako dobro izpeljane URE SAMOUPRAVLJANJA samo sredstvo za dosego cilja, samo ena od pomožnih poti do mesta, kjer bo samoupravljanje postalo sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa. In tega se moramo vsi zavedati.	M|k	Rebernik
Smo na sledi, toda...
Pred nedavnim se je na povabilo TK ZSMS Gorenje TGO Velenje mudila v Velenju uradna študentska delegacija UK ZSMS pri mariborski univerzi. V poglobljeni razpravi o perečih problemih, ki tarejo tako študente kot mlade delavce v proizvodnji, sta sodelovala tudi študent prorektor univerze v Mariboru in upravnik študentskega servisa.
Nikakor ni naključje, da je bilo povabilo izredno ugodno sprejeto. Zlasti še, ker je podobnih pobud danes tako malo, da se porodi marsikdaj vprašanje, ali bo nova začrtanost študija v višjem in visokem šolstvu sploh kaj spremenila obstoječe stanje. In ker bazira usmeritev sodobne mladinske organizacije na njeni celovitosti, je nujno potrebno pričeti z razbijanjem zaprtosti in osamljenih poti v prihodnost.
Pogovori so pokazali, da so ključne točke današnjega vzgojno-izobraževalnega sistema marsikje še vedno na prepihu, zlasti kadar gre za oceno štipendijske in kadrovske politike, za izobraževanje ob delu, za povezavo vzgojno-izobraževalnega procesa s prakso, za še vedno zanemarjen odnos pri študentskem samoupravljanju v izobraževalnem procesu ter za nekatere tekoče, a nepojasnjene situacije. Potrebno je opozoriti tudi na dejstvo, da postaja mladi delavec oziroma študent danes marsikje objekt manipulacije brez subjektivnih lastnosti, in hkrati na zastoj pri odpravi socialne diferenciacije, ki ji botruje v največji meri neurejena štipendijska politika (idealnost in polet ob podpisu samoupravnih aktov o novam načinu štipendiranja se še nista uresničila ..).
Kljub delikatnosti zastavljene poti, ki vsekakor ne bo lahka, bo vsaka pridobitev in zgladitev sedanje insuficience stimulacija za nadaljnje delo. Razsežnost obojestranskega razvijanja odnosov med delavsko, kmečko in študirajočo mladino naj sugerira večjo povezavo in enotnost od najširših vidikov v akcijo za izkristaliziranje preslabo razvitih odnosov v ZSM. Le resnost in prizadevanja bodo opravičila začetek širše akcije, ki naj ne bi ostala na začetku potil	Brane	Srčnik
XI. mednarodni slikarski „EX TEMPORE" v Piranu
Dosedaj rekordno število 143 slikarjev se je udeležilo XI. mednarodnega slikarskega Ex tempora iz vse Jugoslavije, Italije, Romunije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in celo trije Angleži, ki so oddali v oceno komisiji kar okoli dvesto del. Obalne galerije so morale .več kot polovico platen zavrniti, prve tri nagrade pa so prejeli Lucian Bratuš iz Vipave, Tržačan Franko Volk in Boni Čeh in Radovljice. Sedem del so odkupili pokrovitelji, podelili pa so tudi devet diplom — omenimo naj le Stojana Zafreta, ki na tem srečanju sodeluje že četrto leto in je tokrat prvič nagrajen z diplomo za posebno kvaliteto — mlad slikar iz Divače, kije zaradi paralize priklenjen na voziček, je tehniko slikanja z zobmi, s katerimi drži čopič, razvil v kratkem času do tako visoke kvalitete! Stojan bo kmalu razstavljal tudi v Mariboru.
Omenimo naj, da sta se letošnjega Ex tempora udeležila samo dva Mariborčana. Platno Janeza Pristavca „Svetloba" je komisija zavrnila, sprejela pa mešano tehniko Silvija Popoviča , Vode . . vode . vode ..." in je bilo tudi razstavljeno. Reči moramo, daje Popovič tokrat pokazal izredno izpovedno moč in izvirnost, ki je še posebej privlačila obiskovalce. Drugače pa smo nad slikarskimi izdelki letos lahko razočarani, vse preveč je bilo „hoje po utrjenih stezah", vse premalo drznosti in domiselnosti.
Zanimivo je, da je bilo zastopanih le okoli 30% samoukov, ki jih je velika večina firišla v izbor, in večina akademskih slikarjev in študentov likovnih akademij, ki so imeli nekaj manj uspeha. Vsekakor pa smo na prireditvi mednarodnega značaja in tolikšne odmevnosti pogrešali študente likovne smeri Pedagoške akademije in samouke, ki jih je sicer v Mariboru precej. Zato upajmo, da bo drugo leto konec avgusta udeležba Mariborčanov na Ex temporu 77 večja . ,
ZZ
KAJ HOČEJO
Vedno več je študentskih funkcionarjev, 'ki plačujejo de ve k za svoje redno družbenopolitično delo s tem, da postajajo „sfalirani" študenti. Ta nesmiselna davščina ni sicer nikjer zapisana, požrešna pa je zelo.
Ustava SFRJ in SR Slovenije pravita, da je družbenopolitično delo vsakega delavca in državljana njegova neodtujljiva pravica in sestavna dolžnost v okviru njegovega dela in obstoja v naši družbi. Enako ponavlja osnutek zakona o združenem delu, medtem ko zakon o visokem šolstvu te določbe še precizira in zahteva, da se šola za samoupravljanje vključi v reden vzgojnoizobraževalni proces, vse to pa je zajeto v zahtevi, da družba hoče-SAMOUPRAVNEGA SOCIALISTIČNEGA STROKOVNJAKA. Tako hoče družba, to je potrebno družbi in v te namene družba tudi zbira sredstva in jih razdeljuje.
S študentskega stališča pa je stvar popolnoma drugačna in milo rečeno, skrajno neugodna. Z velikimi in požrešno radovednimi očmi vsak bruc kije imel seveda ustrezno predizobrazbo, pričakuje od šole dvoje: visoko učenost in možnost za sproščeno in organizirano družbenopolitično delo. Razočara se delno pri prvem, s^ ima le malo šol možnost za organizirano in poglobljeno znanstveno raziskovalno delo, ki bi bilo namenjeno študentom, da o razočaranju pri drugem niti ne govorimo.
Organizirane oblike družbenopolitičnega dela so med študentKznane, vendar akcije ostajajo neživljenjske in polne formalnosti, brez specifike, ki bi naj študente razgibala, jih pritegnila in tem formam dala življenjsko obeležje. Se vedno ni jasno, da imajo študentje prav tako skupne interese, kakor
mladinci iz združenega dala ali mladi kmetovalci, takšne interese, ki se ločijo ne po obliki, ampak po vsebini dela in ciljih politične akcije od drugih mladinskih struktur. Vse premalo in neorganizirano se zaradi tega posvečamo poglabljanju samoupravnih odnosov na visokih šolah; to delo smo prepustili posameznikom - študentom prodekanom, ki se izgubljajo na sejah poslovodnih organov, nastopajo samostojno in brez povezave z osnovno organizacijo ZSMS, pri tem pa ne znajo ali nočejo prenašati niti informacij, ki so jih prejeli; nadalje: vse premalo razmišljamo in delamo na uveljavljanju določb zakona o visokem šolstvu, ki govorijo o posodabljanju vzgojnoizobraževalnega programa in o polnem ter pravilnem pomenu znanosti in razvoja znanstvenega razmišljanja, še manj pa so med študenti določbe o vključevanju znanosti in znanstvenikov v družbenoekonomski sistem.
Pri tem ne smemo preveč grditi pedagoškega kadra, ki je navajen, da edini odloča ali pa vsaj pripravlja odločitve, ki je prepričan, da je najpametnejši pri vsem in ki samoupravljanje in vključevanje študentov v ta proces sprejema (ali vsaj kaže tako) kot zaključeno akcijo in že ustaljeno, formo dela. Zakaj bi krivili njih, revolucionarnost je prvina mladosti, prvina ljudi, ki ne dajejo prednosti formam, ampak vsebini dela.
Ta vsebina pa se mora pokazati v ustrezni oziroma že ustaljeni obliki organiziranega dela - vzgojnoizobraževalnega procesa.
ZAKAJ FUNKCIONAR
Ob razpadu študentske organizacije oziroma skupnosti študentov in njihove vključitve v enotno organizacijo mladih - ZSMS, smo ponavljali, da v novem sistemu dela ne bo več forumskega dela, da bo baza vedno vedela, kaj dela njen vrh, da bodo akcije bolj življenjske in vsebinsko povezane z ostalo mladino in njenimi hotenji — ponavljali smo to prav papagajsko in — sami sebi lagali. Vsi funkcionarji, ki so bili funkcionarji že v skupnosti študentov in so študentje še sedaj, se obnašajo enako, ugotavljamo, da
povezave z ostalo mladino doslej sploh ni bilo, čeprav so bile s študentske strani izražene precej določene želje, vemo, da je vrh še vedno vrh in ne usklajevalec in . . . še vedno dela le peščica študentov, medtem ko se jim ostali sladko smejijo, in zakaj ne, saj je vendar dovolj dobiti knjižico, pa si član, družbenopolitično aktiven ... Ob sedanji organiziranosti dela je to povsem normalno.
Ob pregledu funkcionarjev, sedanjih in tistih, ki so v zadnjem letu zapustili svoje položaje, lahko ugotovimo, da so bila izhodišča dokaj različna. Izluščimo lahko nekaj karakterističnih ciljev — postati funkcionar zaradi:
tip I — potrjevanja samega sebe in svojega dela, tip II — zaradi bolestnih ambicij priti čim više, tip III — zaradi velikega ugleda med sovrstniki, tip IV — zaradi denarja,
tip V — zaradi tega, ker bi želel nekaj narediti in prispevati k razvoju družbene skupnosti in sredine, v kateri živi ter dela.
Izhodišča za odločitev „navzgor" so zelo različna, lahko pa trdim, da v veliki meri držijo in da se te. ambicije odražajo kar krepko v delu teh funkcionarjev.
Pri prvem tipu: potrjevanje samega sebe in svojega dela, lahko zasledimo mnogo pozitivnih smernic, če je seveda ustrezno orientiran. Kolikor pa tak tip želi priznanje samo zato, kar je nekoč naredil ali pa kar misli narediti, se mu lahko že v naprej najlepše zahvalimo.
Tip II — je najjasneje viden in blefira lahko le „eno poletje",če sevedai nima močne skupine prijateljev, ki krijejo svoje nedelo s povzdigovanjem njegovih kvazi dobrih lastnosti. Tip je aktiven navzven, upam, da zna lepo in pravilno govoriti, saj mu je to na sestankih, kjer se največ zadržuje, najbolj potrebno — delati pa ne zna.
Najbolj prefinjen je tip III, o katerem ne bi izgubljali besed, čeprav je verjetno šarmanten in ima velik krog občudovalcev, ki pa se njegovega izkoriščanja kaj kmalu naveličajo.
Tip IV — o njem med študenti ne bi mogli mnogo govoriti, saj največkrat tak študent ne postane študentski funkcionar, čeprav misli, da bi se dald izslediti tudi njega.
Tip V — je skrajno sumljiv in verjetno sploh ne obstaja, čeprav priznam, da bi bil meni osebno najbolj všeč. Morda gara kje na kakšni šoli, skrit za hrbti glasnejših, ki izrabljajo njegovo delo; to je tip študenta, ki bi bil naši družbi najbolj potreben.	, I'
Glede na obnašanje povprečnega študentskega funkcionarja lahko ugotovimo, da je mešanica teh tipov, če jih ocenjujemo, seveda:
— moč njihove besede oz. prodornost,
— metode in učinki dela in
— njihov odnos do nalog, ki sojih prejeli ali si jih sami sestavili.
ZAKAJ SE JEZITI
Ob preklinjanju mojih kolegov iz preteklih let in nekaterih iz krute sedanjosti bi bilo treba ovrednotiti tudi to stanje; zakaj študent — ftinkcionar preklinja.
Zamislite si študenta, ki je med študijem sprejel odgovorno družbenopolitično mesto na šoli ali univerzi ob sedanjem stanju organiziranosti študentov. Kolikor je flegmatik ali karikatura in gobcajočega sestankerskega kova, bo njegovo delo v celoti in mirno teklo. Zel bo priznanja na družbenopolitičnih deskah in uspešno opravljal izpite. Kolikor pa bo neumen (poudarjam še enkrat: NEUMEN) in bo svojo nalogo resno in s polno odgovornostjo sprejel in želel neugodno stanje spremeniti — takrat pa mu bo odklenkalol Postal bo „sfaliran" študent, študent, ki bo zanemaril svoje študijske obveznosti — ne zaradi osebnih koristi, ampak morda le zaradi tega, ker bo prečital statut ZSMS in,naloge, bo verjel tem aktom in ... Čez leto dni se bomo sestali, ugotovili, da tak študent ne sme opravljati več družbenopolitičnih nalog (odgovornih!), ker trpijo zaradi tega njegove primarne obveznosti, ne da bi raziskali stanje, v katerem je moral delati, odnose in svojo odgovornost.
HVALA LEPA
Priznam, da še nisem srečal študenta, aktivnega in odgovornega družbenopolitičnega delavca, ki bi doštudiral v rednem roku. In to vse zaradi tega, ker se družbenopolitično delo in delo študentov v samoupravnih orgenih ne ceni (izjema je VEKŠ, ki je omogočila tem študentom testiranje indeksov in opravljanje izpitov v izrednih — sporazumno dogovorjenih rokihI) in pa zaradi tega, ker verjetno vsi odgovorni niso skrbno prebrali zakona o visokem šolstvu. Niti na eni šoli univerze v Mariboru še niso pričeli niti s programiranjem vključevanja družbenopolitičnega dela študentov v vzgojnoizobraževalni program, niso pričeli s šolami za samoupravljanje, še manj pa je slišati o načinih moralnega vrednotenja tega dela.
Mislim, da bi morali pri teh problemih izhajati iz tega, ne pa kazati na primer študentov, ki so „sfrčali" leto študija. Takšni študentje se (ali so sel) zavedali, da družbenopolitično delo in golo frazarjenje ne vodi nikamor, in študentom ter šolam dali več, kot stotine molčečih obiskovalcev sestankov.
Marjan Vešnar
Afriški študent v Jugoslaviji - Mariboru
Pri pogovoru so sodelovali:
PINTO WILLY GEORGES - VEKŠ, iz Gvineje Bissao * HASSAN MASONR - VAS, iz Sudana LAFTA SAMMER - VTŠ, iz Iraka CONDŠ SEKOUL VTS, iz Gvineje
Pred kratkim je le prišlo do pogovora med Zvezo afriških študentov Maribor in študentskim listom Katedro o medsebojnem sodelovanju, ki je bilo do sedaj samo na papirju.
Tokrat stvari potekajo drugače. Katedra si želi vsebinskega sodelovanja, ki 1 naj bi se oblikovalo pri okroglih mizah, na predavanjih, v reševanju (skupnih) problemov itd. Pričeli bomo sodelovanje, ki bo preraslo tudi prostorsko oddaljenost v idejnem smislu.
Na nevezan pogovor smo povabili nekaj članov Zveze afriških študentov in Mednarodnega kluba prijateljstva. Iz tega pogovora se da razbrati, kaj in o čem bosta sodelovala ZAS in Katedra.
Za Jugoslavijo smo slišali na najrazličnejših straneh, eni v šolah, drugi spet od staršev, ne bi niti mogel povedati, kje vse. Novo življenje, življenje, ki je za 180° obrnjeno od našega, smo pričeli v Ljubljani. Sedem mesecev smo se teoretično učili jezika. Živeli smo v dijaškem domu. Bili smo presenečeni; o občutkih ne bi mogel gpvoriti; naša želja je bila čimprej se vživeti in vključiti v novi tok življenja. Nekateri smo bili nekoliko razočarani nad dijaško mladino, ki ni imela pozitivnih odnosov do nas. Morda je bila to posledica tega, ker smo se počutili tako majhne in izgubili vse samospoštovanje. Toda hitro smo ugotovili, da ne boš spoštovan, če se sam ne spoštuješ.^
Hitro smo spoznali, da se bomo največ naučili it) se najlažje privadili na nov način življenja samo, če bomo dosti v kontaktih z dompčini.
V Mariboru so vse stvari stekle še boljše. Vsi so nam pomagali, in od takrat naprej si želimo čimveč stikov, kajti le tako lahko spoznavamo stvari, ki jih ni mogoče iz knjig.
Veliko nam pomagajo tudi profesorji. Imeli smo dodatna predavanja, na katerih profesor spozna tvoje težave, dobili smo posebne izpitne roke, profesorji nam resnično pomagajo, če jih prosiš.
S študijem pa imamo težave, predvsem zaradi jezika. Za nas bi bilo zelo ugodno, ko bi lahko študirali z domačimi skupaj, saj bi se tako jezika hitreje naučili in tudi lažje obvladovali sno.v.| Zdaj moramo minimalno 8 ur na dan študirati, da lahko sledimo nadaljnjim predavanjem.
Zelo veliko naših študentov študira v Evropi. Največ v Jugoslaviji, Sovjet-
ski zvezi, Romuniji, Češkoslovaški in Bolgariji. Veliko jih študira medicino, le malo pa take stroke, ki lahko prispevajo k hitrejšemCi razvoju naših držav.
Pri nas imamo zelo veliko živine, ki je neizkoriščena in prepuščena sama sebi. Industrija, kolikor je je, pa je v rokah imperialistov, ki so navidezno zapustili Afriko, toda njihova prisotnost je več kot očitna. Močno pa rovari tudi zahod, saj je do sedaj dobival surovine praktično zastonj. Kasneje je izdelke in polizdelke zelo drago prodajal. Vse bomo preprečili takrat, ko bomo imeli dovolj strokovnega kadra, ko ga bomo lahko sami izobraževali in ko bomo lahko posegli na vsa področja našega življenja.
Država je zelo zainteresirana za razvoj kmetijstva, ki je še dokaj primitivno. Zato zasledujemo, kako so dosegli razvoj kmetijstva v drugih deželah. Največ je pri nas živinoreje. Pred kratkim so zgradili tri tovarne za predelavo kož Veliko je z namr na tem področju sodeloval KONUS, ki je tudi pomagal pri razstavitvih te predelovalne industrije.
Potrebno je veliko sprememb v razvoju, da bomo lahko dosegli minimalni življenjski standard prebivalcev Afrike.
Trenutno pa je vsa naša pozornost posvečena našemu življenju in študiju tu pri vas. Vsi imamo štipendije. Nekateri od države, nekateri od ZAMTE-SA, drugi pa privatne štipendije. Največ težav smo imeli zaradi pomanjkanja prostorov. Res je, da smo vsi štipendisti dobili prostore v ŠD. Letos je prišlo 11 novih, toda za vse je klub našel prostore, tudi za dekle, ki je prišlo pozneje. Največ težav imamo s neštipendisti, ki težko dobijo sobo v študentskem domu, ne morejo pa razumeti, da prostorov ni.
Vendar klub pomaga priskrbeti vsem prostore, imamo sicer precejšne težave, toda če človek le hoče, se vse da. Zahvalili bi se radi organizacijam, ki so nam pomagale pri reševanju naših problemov.
Moj najlepši spomin, ki ga bom nesel s seboj v domovino, je bila strokovna praksa v Elektrokovini (Condč Sekau).
Kal
8*ЛТЕР»1Л
чг
DENTSKO SAMOUPRAVLJANJE
ZAKONSKA PODLAGA ŠTUDENTSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Študentsko samoupravljanje ni izum ali odkritje 70. let, saj je že nastanek univerze povezan z določeno študentsko samoupravo, na jugoslovanskih univerzah pa so študentje dobili svoje prve predstavnike v upravnih organih leta 1952. Postopoma so se pristojnosti študentov v upravljanju razširjale, sedanjo podlago pa jim daje ustava SRS, ki v 55. členu pravi, da „vzgojnoizobraževalne organizacije upravljajo delavci teh organizacij skupaj z učenci oziroma študenti..ter da je sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem procesu podlaga samoupravnih pravic in dolžnosti v tem procesu in oblika samoupravnega odločanja."
Ustavna določila so podrobneje obdelana v zakonu o visokem šolstvu, ki v 84. členu pravi:
„Visokošolske temeljne in delovne organizacije, skupnosti in univerze UPRAVLJAJO DELAVCI TEH ORGANIZACIJ SKUPAJ S ŠTUDENTI; v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom, pa enakopravno sodelujejo pri upravljanju in soodločajo delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) v skladu s samoupravnimi sporazumi in statuti visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij, skupnosti in univerz ter s tem zakonom."
TRIJE UDELEŽENCI V SAMOUPRAVNEM SISTEMU VISOKEGA ŠOLSTVA
Ustava in zakon o visokem šolstvu ter iz njiju izpeljani statuti univerz in visokošolskih delovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: VDO), torej določbo za nosilce samoupravnih pravic in dolžnosti v VDO tri partnerje: delavce (učitelje), študente in uporabnike, med katerimi pa je razlika v obsegu samoupravnih pravic in dolžnosti ter v njihovem položaju v visokem šolstvu.
Največji obseg samoupravnih pravic in dolžnosti imajo učitelji v VDO, saj soodločajo v vseh vprašanjih, ki se tičejo delovanja VDO, v nakaterih celo brez sodelovanja ostalih dveh partnerjev. To so t. im. neodtujljive pravice delavcev v visokem šolstvu (vprašanja, ki se tičejo medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu ter delitve sredstev za osebno in skupno porabo).
Študentje prav tako soodločajo v vseh vprašanjih delovanja VDO razen zgoraj imenovanih neodtujljivih pravic delavcev, medtem ko pa uporabniki soodločcgo samo v svetu VDO in njegovih delovnih telesih, in še to samo pri nekaterih vprašanjih, ki jih zakon o visokem šolstvu podrobneje našteva
Učitelji in študentje pa določene probleme sami urejajo. To so zlasti vprašanja s področja vzgojnoizobraževalnega procesa, kot določanje izpitnih rokov, urnika, načina preverjanja znanja ipd.
ODLOČANJE IN SAMOUPRAVNI ORGANI
študentje lahko odločajo na dva načina: neposredno na zborih študentov ali z referendumom ter posredno prek svojih delegatov v samoupravnih organih VDO in univerze. O tem pravi zakon o visokem šolstvu v 85 členu takole:
„Samoupravljanje v visokošolskih temeljnih organizacijah uresničujejo delavci in študentje v zborih delavcev, v zboih študentov, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v svetu in z nadzorstvom nad delom organov ins lužb visokošolske temeljne organizacije.
Delegati uporabnikov sodelujejo pri upravljanju in soodločanju v svetu in njegovih delovnih telesih".
Osnovni samoupravni organ VDO je svet, v katerem delegati delavcev (učiteljev), študentov in uporabnikov soodločajo o vseh bistvenih vprašanjih.
Pri tem je pomembno to, da vsaka skupina delegatov glasuje posebej in je sklep sprejet le, če ja zanj glasovala večina delegatov vsake posamezne skupine, tj. večina učiteljev, večina študentov in večina uporabnikov. Na ta način je onemogočeno preglasovanje ene skupine nad drugo in zagotavljan enakopraven vpliv vseh treh partnerjev.
Svoje naloge izvaja svet VDO prek svojih delovnih teles, v katerih so prav tako enakovredno zastopani učitelji, študentje pa tudi uporabniki.
Kot VDO irrfa tudi univerza svoj svet, izvršilne organe in različne komisije (za vzgojnoizobraževalno in raziskovalno delo, za obštudijsko dejavnost študentov, za materialno in zdravstveno oskrbljenost študentov itd.), v katerem je prav tako zagotovljen vpliv študentov.
TAKO.
Na univerzi v Mariboru je poleg tega tudi s statutom določeno, da „ima univerza dva prorektorja, edem mora biti iz vrst študentov" (statut univerze v Mariboru, 41. člen), na VDO, vključenih v univerzo v Mariboru, pa so študentje tudi prodekani. Na univerzi v Ljubljani je študent namestnik predsednika sveta univerze. S tem je tako zagotovljen še dodatni vpliv študentov na dogajanja v visokošolskem sistemu.
Študentje neposredno odločajo na zborih študentov, ki so lahko sklicani po letnikih, smereh študija, oddelkih, za celotno VDO ipd. Na teh zborih lahko vsak študent samostojno nastopa, zahteva pojasnila, daje pripombe in predloge. Na zborih študentov se tudi volijo študentski delegati v svet VDO ali druge samoupravne organe VDO in univerzi.
Vpliv študentov pa je zagotovljen tudi z njihovim delovanjem v samoupravni delavski kontroli ter splošnih in temeljnih delegacijah.
SAMOUPRAVLJANJE JE PRAVICA IN DOLŽNOST
Če povzamemo, lahko rečemo, da imajo študentje precej možnosti, da vplivajo na dogajanja v visokem šolstvu. Delavec si pridobi svoje samoupravne pravice in dolžnosti z dnem, ko postane član delovne skupnosti in združi svoje delo z VDO, študent pa takrat, ko pridobi status študenta. Študentove samoupravne pravice so torej tesno vezane na njegov študij, o čemer pravi zakon o visokem šosltvu v 51. členu takole:
(Nadaljevanje z devete strani)
„Uspešnost študija in aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem in raziskovalnem procesu sta podlaga samoupravnih pravic in dolžnosti študentov v tem procesu in oblik njihovega samoupravnega odločanja v visokošolskih temeljnih in delovnih organizacijah, skupnostih in univerzah."
Tako študent ohrani svojo pravico samoupravljanja samo, če uspešno Študira in opravlja svoje študijske obveznosti.
Ob tem pa je treba poudariti, da samoupravljanje ni zgolj pravica, ampak tudi dolžnost, ki se ji študent ne more odreči. Dolžan je aktivno sodelovati v samoupravljanju, njegova pravica pa je, da glasuje za ali proti predlogu, se vzdrži. Samoupravljanje je namreč neločljiv sestavni del samoupravne socialistično angažirane šole, ki mora vzgajati socialističnega strokovnjaka in samoupravljalca, slednjega pa lahko vzgoji le skozi vsakodnevno prakso v VDO in univerzi. Kot se študent z vpisom v VDO zaveže, da bo študiral in opravljal študijske obveznosti, se prav tako zaveže, da bo samoupravljal. Zatorej ni vprašanje, ali samoupravljati ali ne, prač pa kako biti v tem čimbolj uspešen in se kreirati kot osebnost, kot strokovnjak in samoupravljalec.
.. .IN DRUGAČE
Ko smo si tako ogledali študentsko samoupravljanje s formalnega, ustavno-zakonskega vidika, s katerega je vsaj na videz vse dobro urejeno, pa si natočimo malo čistega vina (ali vsaj pošten brizganec) in poglejmo, kakšno
je naše samoupravljanje v praksi.
ZSMS IN SAM OU PRAVU AN JE
Še vedno ni razčiščen odnos med študentsko organizacijo na univerzi in samoupravljanjem. Dogaja se, da se zaradi objektivnih (pa tudi subjektivnih) razlogov stvari poenostavljajo in se samoupravno življenje odvija kar znotraj organizacije, namesto da bi organizacija ZSMS težila za tem, da čimveč študentov vključi v odločanje. Po eni strani je to posledica stare prakse, ko je bila nekdanja Skupnost študentov samoupravna in politična organizacija, po drugi strani pa so takšna pojmovanja odsev dejanskega stanja, ko so aktivisti ZSM pod pritiskom vodstvenih ali drugih struktur prisiljeni hitro ukrepati.
Zaradi neutečenosti samoupravne organiziranosti pa je pot prek delegatov predolga in marsikdaj tudi neučinkovita. Tako smo v začaranem krogu, ko so zaradi aktivnosti ZSMS delegati potisnjeni ob stran, ZSMS pa je zaradi neaktivnosti delegatov prisiljena v odločanje v organizaciji sami. Vse to je potencirano še s tam, da se zaradi kopičenja funkcij eni in isti študentje pojavljajo v samoupravni in družbenopolitični organiziranosti. Čeprav je res, da mnenje večine še ni dokaz za resnico, moramo priznati, da je šb manjši dokaz mnenje manjSne.
SAMOUPRAVLJANJE NA HORUK
Če samoupravljanja že ne moremo enačiti z odločanjem, pa je enakopravno odločanje vseh udeležencev v samoupravi prav gotovo njegovo bistvo. Prvi problem enakopravnega odločanja se pojavi že pri sami izbiri delegatov, kjer je zaradi neizdelanega predvolilnega in volilnega postopka vprašljivo, če so delegati pravilno izbrani, če so dovolj obveščeni in osveščeni in če jim je zagotovljen normalen delovni stik z bazo. S kvantitavinega vidika je vse skupaj dokaj zadovoljivo refcno, saj skorajda ni samoupravnega organa, v katerem bi ne bilo študenta, in je zato v samoupravo na univerzi v Mariboru direktno vključenih skoraj 300 študentov. Postavlja pa se vprašanje, kakšen je njihov dejanski vpliv v teh samoupravnih organih na šoli in univerzi ter po drugi strani kakšen je vpliv študentov na delegatB.
Pri vsakem odločanju velja načelo, da je tisti, ki odločitve sprejema, zanje tudi odgovoren. Kako in komu pa so odgovorni študentski delegati za svoje odločitve in ali so te odločitve res zavestno njihove? Pravico do dvoma o odgovornosti študentskih delegatov nam daje dejstvo, da je povezava z delegatsko bazo zelo šibka, marsikje celo nedefinirana. Poleg tega študentje niso navzoči v vseh fazah odločanja (obravnava problema, problema, alternativne možnosti, izbira alternative), temveč največkrat le pri fizičnem aktu deklarativnega dvigovanja rok „za" ali „proti", če ob tem navedemo še značilnosti odločanja z eno alternativo in pod pritiskom časa, dobi „enakopravno odločanje" in s tem samoupravljanje grenak okus.
Zaradi samoupravljanja od seje do seje, od zbora do zbora z vmesnimi Informacijskimi vakuumi, ko študentje ne vedo, niti kaj se pripravlja niti kako se izvršujejo prejšnje odločitve, pa je jasno, da se pojavi nezainteresiranost, pasivnost in drugi spremljevalni pojavi dirigiranega odločanja.
Ker se študentom v veliki meri servirajo že pripravljene odločitve, pri katerih niso sodelovali niti bili vključeni v Izbiranje alternativ, n seveda pojavi še veliki „bavbav" usklajevanja stališč. Zato je treba študente vključiti že v pripravljalno fazo odločanja in že takrat vzpostaviti in zagotoviti delegatske odnose, ne pa šele z gradivi 14 dni pred sejo.
SAMOUPRAVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
To, da mora iz visokošolskega vzgojnoizobraževalnega sistema iziti strokovnjak in samoupravljalec, že ptički čivkajo. Mi pa se s tem zadovoljujemo in vse prevečkrat ležemo opazujemo staro prakso. Ker se učitelj in študent nista sposobna sporazumeti na svojem osnovnem torišču dela — v vzgojnoizobraževalnem procesu, zahajamo v take absuide, da se morata srečevati — po samoupravni poti — nekje daleč v formalnih organih in se tam dogovarjati o skupnih interesih, ki izvirajo iz vzgojnoizobraževalnega procesa, v katerem ne moreta najti skupnega jezika Zato tudi demokratizacije odnosov v visokem šolstvu ne bo moč izvesti, če ne bomo začeli uresničevati demokratizacijo pri koreninah, v vzgojnoizobraževalnem procesu v vsakodnevnem odnosu nr.-d učiteljem in študentom.
Ob tem pa je treba opozoriti, da dialog ne bo mogoč, če ne bomo v temeljih spremenili gledanja na vzgojnoizobraževaini proces, ki so ga doslej praviloma obravnavali zgolj kot obiskovanje predavanj in vaj ter opravljanje Izpitov. Nekje daleč zunaj tega procesa pa tečeta samoupravni in obštudijski proces ter proces znanstveno raziskovalnega dela, največkrat brez vsake povezave z vzgojnoizobraževaini m procesom, kakor ga pojmujemodanes. Če pa hočemo zadostiti smotrom visokega šolstva, ki naj V2gaja celovito osebnost, bomo morali tudi vzgojnoizbraževalni proces pričeti širše in ga bolj kompleksno obravnavati ter vanj vključiti kot sestavni del tako samoupravno, znanstveno-raziskovalno kot tudi obštudijsko dejavnost. Učiteljem bo končno treba enkrat razložiti, da so poleg strokovnega znanja dolžni dati študentom tudi samoupravno znanje. In to ne samo učitelji, ki svojo učno tvarino neposredno navezujejo na področje samoupravljanja, pač pa vsi — tudi fiziki in matematiki. Ne v teoriji, ampak v skupni samoupravni .aktivnosti učiteljev in študentov.
Lani smo izpeljali nekaj seminarjev za študentske delegate, na katerih so se lahko seznanili z osnovnimi prvinami samoupravljanja in nalogami, ki stoje pred njimi. Takšni seminarji so prav gotovo potrebni in dobrodošli, a žal sami ne zadostujejo. Študij samoupravljanja mora biti permanenten, zanj ne more zadostovati samo nekaj predavanj enkrat na leto. Poleg tega pa morajo biti o samoupravljanju poučeni vsi študentje, ne le peščica študentskih delegatov, pa bo zato moralo postati usposabljanje študentskih delegetov in študentov samoupravljavcev vsakdanja praksa v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Razumljivo pa je, da bistvenega premika v tej smeri ne bomo napravili vse dotlej, dokler bo pojem „dober študent" zajemal samo tiste študente, ki imajo dobre ocene v indeksu, a so povsem nezainteresirani tako za družbena kot visokošolska dogajanja, in dokler bodo tisti študentje, ki se družbenopolitično, samoupravno ali obštudijsko udejstvujejo, vrednoteni samo po izpitih, ne pa tudi posvoji samoupravni, znanstvenoraziskovalni ali obštudijski aktivnosti.	Mik Rebernik
SISTEM SE SPOTAKNE
Danes se izobražuje že skoraj vsak peti Jugoslovan, medtem ko se kvalifikacijska struktura zaposlenih le delno popravlja. Vedno več izobraženih je v vrstah nezaposlenih in njihovo število seveča iz leta v leto.
V .Jugoslaviji se trenutno izobražuje 4,250.000 oseb, med njimi je okoli
2,860.000	osnovnošolcev, skoiai milijon dijakov in okoli 400.000 študentov (med njmij so tudi študenti ob delu). Iz leta v leto raste interes za izo biažnvanie na^višjih in visokih šolah, ki pa ne zmorejo niti kadrovsko niti prostorsko pritiska, ki je viden v tem letu oz. ki je v tem letu še posebej t/iažrrn. V Hivatskt je na primer maturiralo letos okoli 40.000 dijakov in skoraj vsi so želeli nadaljevati študij — toda njim je v veliki meri ustreženo, saj lahko višje in visoke šole v tej republiki sprejmejo kar 38.000 brucev. Stanje pa jo popolnoma drugačno v ostalih republikah. V Bosni irr Hercegovini lahko sprejmejo le 9.500 novih rednih študentov, na Kosovom 8 500, v Makedoniji 8.000, v Vojvodini 6.000, v Črni gori okoli I 800, modlom ko v Slovenili niso ugotovljene meje.
KAM Z USMERJENIM IZOBRAŽEVANJEM?
Pri razkoraku maturantov in brucov lahko vidimo, da skoraj polovica dijakov ne more nadaljevali študiia, čeprav je znano, da diploma I. stopnic, pa tudi drugo no predstavila več mli krajevnega čudesa in da je takšna sioirnia izobrazbe že popolnoma normalna. V prvih mesecih tega leta so jo pričela rosna družbenopolitična akcija usmerjenega izobraževanja, ki ima jnav gotovo lohtne razloge, vendar ne pri metodah dela, ki so jih pokazali neodgovorni odgovorneži v tem šolskem letu. S takšno (liužbenopotitično akcijo |e ,treba pričeti šele takrat, ko so ugotovljene polrobe in zahteve združenega dela glede profilov kadrov, in ne na podlagi izkustvenih ocenjevani. Tako se |e npr. v Mariboru zgodilo, da je Radio Maribor |avil, kako zelo uspešno je bilo usmerjanje osnovnošolcev v ustrezne srednje šole usmerjali pa so |ih ob vpisu (seveda brez družbeno odgovornosti za nadaljnjo usodo teh'prevaranih lakotnikov po samo stojin izbiri izobrazbel), S tem nisme napravili le nepopravljivo škodo, ampak tudi dokazali, daVaradi nedodelanega sistema izobraževanja (ki se jo v svojem prejrričaniu o „pravilnosti” obdržal dolga leta!) žrtvujemo raje usodo nekaj slo mladih ljudi, kot pa da bi počakali leto dni in se resno lotili dela.
IN KAKŠNI SO REZULTATI?
Po podal kili okoli 75 odstotkov mladih zaključi osnovno šolo, 93 od-stoikov mod n|imi se jih odloči za nadaljevanje šolanja na srednji šoli — maturira jih okoli 70 odstotkov Med maturanti pa se jih kar 80 odstotkbv odloči za nadaljevanje šolanja na višji stopnji. Sistem, ki smo ga izgraje-
DRUZBA JE IMELA ŠOLO
Lahko trdimo, da se je družba s stroški za izobraževanje „nekoristnih” kadrov uštela in da ji bo ta šola prinesla pametno razmišljanje. Prvi koraki so že storjeni: usmerjeno izobraževanje - vendar smo še vedno na sjjolzkih lleh. Vse dotlei, dokler vzgo|rtoizobraževalne organizacije združenega dela ne bodo renovirale svojih učnih programov in dokler se ne bo spremenila.politika zaposlovanja, bo naš razvoj zaviralo dvoje: velike potrebe po strokovnih kadrih in neustrezna struktura znanja teh kadrov. ■Saj vendar ne moremo reči, da teh nezaposlenih ne potrebujemo?
Marjan Vešnar
vali zelo enosiranško in brez povezave z gospodarstvom, pa se nam maščuje na ta način, da je v Jugoslaviji konec julija iskalo zaposlitev 622.000 oseb, med njimi kar 377.000 mladih, ki iščejo svoje prvo delovno mesto.
Med nezaposlenimi (čemur lahko rečemo družbena groza) je okoli
140,000	kvalificiranih in visoko kvalificiranih, oseb, okoli 90.000 oseb s srednješolsko izobrazbo in okoli 18.000 strokovnjakov z višjo in visoko šolo.
Medtem pa imamo po drugi strani še lepši dokaz nekoordinacije: produktivnost |e v stajnem upadanju. /
KATERE PROFILE STROKOVNJAKOV POTREBUJEMO?
Glede na redno ponavljane trditve, da v naši družbi primanjkuje pedagogov, tehnikov, zdravnikov. . . bi se z ozirom na podatke, ki jih bom še navedel, lahko upravičeno vprašali,-kdo si je takšne številke izmislil — ati pa, kdo je jrosjjlošil v takšni meri razne subjektivne in nestatistično dokazane trditve. Podatki namreč kažejo, da je med maturanti gimnazij 33.000 nezaposlenih,
- ekonomska srednja in sorodne šole: 16.000 nezaposlenih, maturantov strojnih in sorodnih tehničnih šol: 10.000 nezaposlenih, delavcev (kvalificiranih) kovinske sjroke: 17.000 nezaposlenih,
- mehanikov in strojnikov: 20.000 nezaposlenih,
- trgovskih delavcev: ЗО.ОрО nezaposlenih,
- diplomanti I. ali II. stopnje —
- pedagogov in andragogov: 5.500 nezaposlenih,
- zdravnikov; 2.000 nezaposlenih,
- ekonomistov in pravnikov: 3.000 nezajtoslemh.
Vse številke so seveda približne, kar pomeni odstopanje za največ 10, 20, toda kaj je to glede na tisoče, ki jih je družba izobrazila, ne da bi bila iriejiričana, ali jih res potrebuje.
V bližnji prihodnosti se bo Pedagoška akademija preselila v novo, sodobno opremljeno stavbo. Ob tem bodo številne težave, predvsem pa tiste prostorske narave, odpravljene. O delovanju PA v stari zgradbi, njeni ustanovitvi in razvoju smo se pogovarjali z dekanom mariborske pedagoške akademije Rudijem Lešnikom.
USTANOVITEVlIN RAZVOJ PA
25. junija 1961 je bila ustanovljena Pedagoška akademija kot visoka šola, ki naj bi organizirala pouk prve in druge stopnje.
Od ideje do realizacije za ustanovitev je trajalo obdobje dolgo skoraj pol stoletja. Šola Je namenjena za izobraževanje učiteljev osnovnih šol za razredni in predmetni pouk, izobražujejo pa tudi strokovne kadre za poklicne šole. Zaenkrat se kaže potek usposabljanja kadrov za poklicne šole v obliki študija ob delu. S preobrazbo srednjega šolstva pa bo ta del izobraževnja strokovnih profilov še močnejši.
Pedagoška akademija je v svojih dosedanjih 15 letih delovanja opravljala svoje poslanstvo kot višja šola — in sicer iz razloga, da je povpraševanje po višje-šolski izobrazbi v osnovnih šolah še vedno veliko — in tako še vse do danes ni uspela razviti študija za učitelje z visoko izobrazbo.
Poleg učiteljev razrednega pouka izobražuje PA učitelje slovenščine, srbohrvaščine, ruščine, angleščine, nemščine, madžarščine, geografije, zgodovine, biologije, kemije, matematike, fizike, tehničnega pouka, glasbe, telesne vzgoje, družbeno moralne vzgoje in praktičnega pouka kovinarjev.
Z razvojem pedagoškega centra in spremenjenega sistema učiteljev v okviru nove mariborske univerze pa bo v smislu nadaljnega izobraževanja potrebno preiti na visokošolski študij. Veliko študentov se namreč še pred končnim študijem zaposli — tako sd prisiljeni, da njihovo nadaljnje izobraževanje poteka ob delu — s tem pa se rok in kvaliteta študija podaljša oziroma pade.
PA ima v okviri} univerze še posebno poslanstvo. To je med drugim tudi ustanova z jedrom družbenih ved. V Mariboru namreč nimamo ustreznih samostojnih visokošolskih zavodov, ki bi obravnvali vprašanja s področja teorije samoupravljanja, marksistične filozofije in sociologije. Novo ustanovljena „veja" naj bi ne bila namenjena le učiteljem, temveč tudi ostalim, ki se z vprašanji s teh področij srečujejo na svojih delovnih mestih. V ta namen bi se lahko organizirali razni seminarji oziroma tečaji, pri katerih bi slušatelji pridobili oziroma poglobili svoje znanje s tega področja. V okviru razvojnega koncepta pa skušajo na PA pripraviti tudi izobraževalne programe za študij ob delu, s katerim bi omogočili nadaljnje izobraževanje vsem pedagoškim delavcem oziroma diplomantom. V ta nemen je bila z notranjimi akti sprejeta reorganizacija dela v dveh temeljnih obli.l(£h: katedre in centri. Katedre so namenjene predvsem rednemu študiju in študiju ob delu, ki izobražuje določeno vrsto pedagoških delvcev za potrebe predšolske in osnovnošolske vzgoje ter usmerjenega izobraževanja. Centri pa so organizacijske oblike, v katerih se odvija delo, namenjeno raziskovalnemu in študijskemu zanačaju. V ta namen so osnovali:
center za razvoj in raziskovanje,
center za zdravstveno vzgojo,
center za pedagogiko prostega časa,
center za permanentno pedagoško izobraževanje,
center za telesno kulturo,
center za tuje jezike,
center za izobraževalno tehnologijo.
V pripravi pa so še:
center za andragbgiko in industrijsko pedagogiko ter center za umetniške dejavnosti.
PEDAGOŠKA AKAD
Iz rednega študija je doslej izšlo 737 diplomiranih učiteljev, upoštevajoč izredni študij pa še dodatnih 696 diplomantov. Oboje skupaj v primerjavi z več kot 9000 vpisanih ni zadovljiva številka. To je posledica zelo zapletenih družbenih problemov, posebej pa je vzrok temu še, da se absolventi PA zaposlijo pred opravljeno diplomo.
Pomemben napredek je tudi v izpopolnjevanju pedagoško-razsikovalnih kadrov. Na šoli predavajo trije izredni univerzitetni profesorji, šest univerzitetnih docentov, 46. profesorjev višje šole, 17 predavateljev in 20 sodelavcev. Trinajst pedagoško raziskovalnih delavcev ima doktorat znanosti, sedem magisterij, trije specializacijo, šest jih je v postopku za doktorat in petnajst na študiju za magisterij.
Kvalifikacijska slika ustrezno odseva tudi v raziskovalnem delu. Problem pomanjkanja pedagoških delavcev je dokaj pereč. Število študentov tako še nekaj let ne bo pokrilo vseh potreb po povpraševanju — upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da je precej pedagoških delavcev tik pred upokojitvijo.
Pomemben napredek v svojem razvoju je PA dosegla ravno z ustanovitvijo centra za razvoj in raziskovanje. S tem je delavcem PA naloženo tudi raziskovanje in bo lahko akademija še s strani pedagoškega dela prispevala k razvoju slovenske pedagoške znanosti ter se enakovredno vključila v pedagoško in raziskovalno delo, s tem pa so na dlani tudi pogoji za uresničitev teženj ustanovitvenega zakona, da bi usposabljali pedagoške delavce tako, da se bodo lahko tvorneje in sposobneje vključevali v pedagoško delo kot učitelji in raziskovalci. Prav tako pa je med drugim potrebno še posebej dajati v študiju iz dela in med njim.
Razen naštetih centrov pa se odpirajo tudi nove študijske smeri — družbeno moralna vzgpja, ki je letos dala tudi prve diplomate, knjižničarstvo in poseben študij animatorjev prostega časa, ki jih po podatkih zveze sindikatov v bližnjem obdobju samo v Sloveniji potrebujemo okoli 5.000. ŠTEVILO ŠTUDENTOV, delo PA
Na PA se je v 15 letih vpisalo 4010 rednih in 4992 izrednih študentov. Pri rednih študentih je očitno naraščanje vpisa od prve generacije 52 študentov do lanskoletne 500. Pri izrednih študentih je splošna smer nekoliko drugačna, saj je razumljivo, da sezahteve po došolanju postopoma zadovoljujejo, kar se kaže v počasnem upadanju števila izrednih študentov.
mm
Ml_
Tm
ll-r.■'«
T
<
Letos je vpis na PA večji za 20 odstotkov. Manj zanimanja je za razredni pouk — glede na potrebe bi se namreč moralo za to smer odločiti 40 odstotkov vpisanih študentov. K izboljšanju tega problema ne pripomore niti izboljšana in dokaj ugodna štipendijska politka.
Studijski proces na PA je drugačen kot na drugih šolah - prostovoljne dejavnosti niso namenjene zgolj zadovoljevanju potreb študentov, temveč jim je to tudi obveznost, ki služi kot vsebina poklicu. To je spoznal tudi svet PA, ki je sprejel v študijski program osvnove pedgogike v prostem času. Dopolnitev tovrstne izobrazbe učiteljev pa bo omogočila tudi uspešno celodnevno šolo.
V okviru tega vprašanja je bil sprejet tudi nov šolski koledar — ki želi tedensko razbremeniti študente. Obsegal naj bi 25 ur — tako bi bil omogočen hitrejši študij ter aktivno sodelovanje v raznih krožkih ter pri samoupravljanju. Po novem programu je namreč obvezno tudi, da se študent vključuje v eno obštudijsko dejavnost.
Trenutno predstavlja precejšnjo oviro pomanjkanja prostorov. Idealno bi bilo imeti pouk oziroma predavanje dopoldne, v popoldanskem času pa naj bi se razvijale prostovoljne dejavnosti — vendar takšen urnik iz navedenega razloga zaenkrat še ni mogoč. Toda kljub temu to ne predstavlja ovire za delovanje številnih krožkov in izvenšolskih dejavnosti, ki so razširjene na PA. Tako deluje tu kar sedemnajst kroškov. To so sekcije, kamor spadajo:
— moderni plesi.
— ženski pevski zbor,
— dramsko recitacij,ska skupina,
— plesna skupina,
— filmska in TV vzgoja,
— planinska,
— marksistična,
— šahovska,
— klub OZN,
— lutkovna,
— novinarska,
— literarna,
— radiomaterska,
— filatelistična, foto filmska,
— taborniška,
— družabne igre.
ŠTEVILO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV
V stari stavbi kakšnih večjih tehničnih pripomočkov za predavanje skoraj ni - oziroma so ti prostori dokaj neustrezni. Do sedaj sta delno služila svojemu namenu le fizikalni in jezikovni laboratorij ter vzorno urejena knjižnica in čitalnica. Ateljejev in podobnih prostorov pa ni bilo na razpolago — biološki in tehnični laboratorij sta bila do sedaj zaradi pomanjkanja prostorov celo izven stavbe PA - v Žitni ulici. Res pa je, da so bili na razpolago tudi nekateri sodobni pripomočki, ki pa jih ni bilo kam postaviti.
EMI JA - MARIBOR
ODNOSI Z DELEGATI UPORABNIKOV
Minulo šolsko leto je bilo na PA popečeno samoupravnim spremembam, letošnje pa je namenjeno poglabljanju samoupravnih odnosov, temeljiti preobrazbi ter preučitvi študijskega procesa. Sprejet je bil tudi stabilizcaijski program za racionalno gospodarjenje ter preobrazbo študijskega procesa.
Študentom naj bi tudi omogočili sprotno preverjanje znanja. Delo delegatov uporabnikov je dokaj razgibano. Tako vplivajo na študijske programe in sprejemajo predloge za njihovo izboljšavo; njihov neposredni vpliv pa se kaže tudi v oblikovanju šolskega koledarja ter predloga novih študijskih smeri.
Tudi vpliv študentov oziroma sodelovanje z delegati uporabniki je dokaj aktivno, študentje lahko za uresničitev določenih vprašanj vplivajo preko l ZSM, preko dela v obštudijskih dejavnostih, sodelujejo pa tudi s pomočjo pri uresničevanju študijskih načrtov — organizirajo pa lahko tudi skupen študi — vendar to pravico študentje zaenkrat še premalo izkoriščajo oziroma je ta možnost zaenkrat še premalo prisotna.
Danila Orešek
Dejstvo, da zgradba novega pedagoškega centra že od počitnic stoji v vsej svoji veličini, da mu manjkata le oprema in delna ureditev okolja, vsiljuje mnogim Mariborčanom in ne samo študentom vprašanje, ali vsa ta stvar ne poteka nenormalno.
Marsikateremu človeku, pa tudi še tak Sternu „fijakerju", mora biti jasno, da je neekonomično in skrajno neresno pustiti takšno zgradbo, kot je nova zgradba pedagoškega centra, neizkoriščeno celo leto. Takšna usoda, žal, čaka tega pravkar zgrajenega lepotca, ki so ga postavili na Gosposvetski cesti (blizu „Fontane" in Petrolove črpalke), še več: bolj ali manj so znani načrti, ki so jih pripravili posamezni visokošolski zavodi v zvezi s selitvijo pedagoške akademije v novo zgradbo.
Pravna šola namerava s selitvijo v staro zgradbo (sedanja pedagoška akademija) in z adaptacijo le-te ustvariti nove, boljše, normalne pogoje za delo prvih dveh letnikov ali tako imenovane prve stopnje, s tem pa tudi pridobiti prostore in pogoje za prehod na ,/drugo stopnjo . Visoka tehniška šola je prav tako zainteresirana za novo zgradbo pedagoškega centra, saj bo usklajevala svojo prostorsko stisko s pedagoško akademijo, kateri je zgradba dejansko namenjena, tako da bo delno uporabljala posamezne laboratorije in predavalnice prav tega objekta vsaj v kratkoročnem planu.
Seveda ne moremo zanemariti potreb in občutkov študentov same pedagoške akademije, ki novo zgradbo najbolj potrebujejo.
Ce utemeljujem zadnje, naj povem, da stara zgradba ne ustreza ne estetsko in ne z ozirom na kapacitete, ki jih dejansko premore. Tako je velika nevšečnost, ki izhaja iz prostorske stiske, prav deljen pouk, saj popolnoma razbija študentov deloimi dan. Naj omenim pri tem tudi ugotovitve analize, da razbit delovni dan ali predavanja s premori v veliki meri slabijo študijsko učinkovitost, ki je seveda mnogo večja ob normalnih pogojih.
Vzroki za „status quo" so globlji, a jasni.
Pedagoški center oziroma gradnjo le-tega financira republiška izobraževalna skupnost, ki sama nima sredstev, ampak je dotirana. Ta je zagotovila sredstva za gradnjo in tako izpolnila svoje obveznosti. Tudi gradbeno podjetje Stavbar je dogradilo v roku, kar ja z ozirom na prakso in opazovanje dela gradbenih podjetij prava redkost in tkorq gospodarski čudež (večina nevednih radovednežev je namreč prav tu iskda vzroke tei situaciji).
Nepredvidenih podražitev gradbenega materiala in gradbenih del ni bilo, tako da krivca lahko iščemo samo še pri projektantih, čeravno se to še tako bedasto sliši. Stvar je takšna, stoji pa tako? I
Naredili so načrt celotnega kompleksa, ki obsega pedagoški center, študentske stanovanjske bloke (novi študentski domovi), veliko telovadnico, igrišča, urejeno okolje itd. S tem pa so morali narediti tudi načrt kolektorjev za kanalizacijo, vodovod, elektriko, ki pa so skupni za celoten kompleks, katerega realizacijo pa je pričakovati šale čez toliko in toliko časa (nekaj let).
> <
Zgradba pedagoškega centra pa že stoji in za svoje obratovanje mora imeti vodovod, elektriko, kanalizacijo in ne nazadnje v zimskih mesecih tudi kurjavo.
Tu se stvar dejansko zakomplicira.
Urejene so sicer instalacije, kotlarna (ki je narejena za cel kompleks, in sicer na srečo v kleti zgradbe pedagoškega centra) lahko deluje za samo zgradbo.
Neumno pa je slišati, da ta pedagoška akademija ali pedagoški center ali kakor ga že imenujemo, nima dimnika, da, dimnika, kije žal pogoj za ogrevanje zgradbe. Ta dimnik je projektiran v prvi blok stanovanjskih študentskih blokov, katerih temelji pa so še žal samo na papigu, tako da je tudi dimnik pravzaprav samo vizija. Tu bi se lahko zamislili. Stvar je prava novinarska senzacija, ki pa ima verjetno globlji pomen.
Za obratovanje pedagoškega centra v novem šolskem letu, torej v šolskem letu 1977/78, bo potrebno pač sedaj urediti — kolektorje za celoten kompleks, za kar pa je zmanjkalo denarja , in seveda — dimnik. Republiška izobraževalna skupnost je v te namene odobrila sredstva, ki so bila namenjena za notranjo opremo zgradbe. Slednja pa bo zgoraj omenjena skupnost nabavila s premostitvenimi, kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti v vrednosti milijarde dvesto milijonov starih dinarjev.
Nastale je tudi razlika med projektantskimi izračuni gradnje in dejanskimi stroški, ki znašajo milijardo in štiristo starih dinarjev več, saj je bil dražji izkop (prbjektirali so manj), ni bila všteta armatura itd.
Mislim, da se je vredno zamisliti se nad situacijo, nad tem, koliko so izgubili s tem podaljševanjem preseljevanja študenti pedagoške akademije, ki to prikrajšani pri sami obliki študija, da so enako prikrajšani študenti visoke tehniške šole in končno tudi študenti višje pravne fcle, ki bodo morali zaradi prostorske stiske na študij v Ljubljano, saj druge stopnje fakultete na ta način niso dobili. Mislim tudi, da so odgovorni ljudje na tem prpjektu naredili ogromno, pripravili so načrte, zbrali sredstva in končno realizirali idejo, pokazali pa so tudi nekoliko diletanstva, ki pa je žal padlo na študentski hrbet.
Ali smo zopet študenti tisti, ki smo pokazali pasivnost in nezainteresiranost v tako pomembni zadevi?	Bojan	Peče
Bratsko in enotno s krampom in pesmijo
Obiskali smo naselje „Sedem sekretarjev SKOJ" blizu Zagreba, kjer je nastanjenih trinajst mladinskih delovnih brigad, ki delajo na zvezni akciji „Sava 76". Sredi tabora, v katerem so pomešani mladinci vseh naših narodov in narodnosti in ga zato nekateri upravičeno imenujejo „mala Jugoslavija", je tudi stanovanjska baraka sedeminsedemdesetih mladink in mladincev, ki sestavljajo mladinsko delovno brigado pobratenih mest Kraljeva in Maribora; triintrideset Mariborčanov in enainštirideset Kraljevčanov pa je gostoljubno sprejelo medse še tri mladince iz Severne Koreje.
Brigada Kraljevo—Maribor obstaja že od leta 1972, ko se je udeležila zvezne akcije na progi Beograd —Bar in se je te akcije vse do leta 1975' redno udeleževala, sodelovala pa je tudi štirikrat na Kozjanskem, od 1973 do 1976, in letos prvič na Savi.
Mladi iz obeh republik lepo sodelujejo, skupno delo in življenje jih zbližujeta in ustvarjata že kar idealno delovno enotnost in zdray tekmovalni duh za čim boljšimi rezultati. Bolj se mladinci med seboj spoznavajo, bolje opravljajo svoje naloge in večje delovne uspehe dosegajo — prvega dne so presegli normo, ki je enaka normi poklicnih gradbenih delavcev, „le" za 9 odstotkov, desetega dne pa že kar za 31 odstotkov! Upajo, pa da bodo rezultati v bodoče še boljši.
Ob sodelovanju v brigadi se(vzporedno razvija tudi sodelovanje med pobratenima občinama na vseh ostalih področjih. Povedati moramo, da je prav mladinska organizacija bila prvi pobudnik za pobratenje obeh občin in da obe občinski konferenci zveze socialistične mladine vlagata vse več naporov v širjenje in poglabljanje vezi med občinama.
V brigadi posvečajo mnogo skrbi tudi „popoldanski" dejavnosti in s tem vzgajajo bodoče kadre za delo v vseh sredinah mladinske organizacije, kjer mladi žive in delajo. Že cilj vodstev, da se vsak brigadir vključi vsaj v po eno od obstoječih komisij — za idejno-politično delo, za športno, rekreacijsko in kulturno dejavnost in za informiranje — in da se čim več mladincev odloči za politično šolo, tečaj prve pomoči in podobno, kaže težnjo, da se čim več mladih aktivno vključi v družbeno in politično dogajanje vevoji sredini.
Ker nas je zanimalo, kako se mladi vključujejo v življenje v taboru, kaj jim je všeč in kaj ne, smo jih kar vprašali:
SAMO TRS iz Maribora, referent za kulturno dejavnost v brigadi: „Pred kratjcim so pripravili literarni večer v baraki, kjer je nastanjena naša brigada. V spored smo vključili dela slovenskih in tudi drugih jugoslovanskih avtorjev, s čimer smo poudarili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki se med nami tako uspešno in neprisiljeno razvijata. Razen starejših, že priznanih pesnikov se je našim brigadirjem predstavila tudi njihova kolegica Gordana iz Kraljeva, ki je prebrala nekaj verzov, ki jih je napisala tukaj, na trasi. V prihodnje pripravljamo še več kulturnih prireditev, med najpomembnejšimi naj omenim samo recital, na katerem bomo svojim tovarišem iz drugih republik predstavili velikega mojstra slovenske besede Ivana Cankarja."
GORDANA JEVTIČ iz Kraljeva; brigadirka: „Bližam se šele dvajsetemu letu starosti, vendar sem že izdala pesniško zbirko (v Beogradu) in komponirala nekaj popevk, ki so izšle na ploščah. Tudi na akciji pišem, enq od teh pesmi sem prebrala pred tovariši iz brigade na literarnem večeru, eno pa prek razglasne postaje celemu naselju. V brigadi mi je zelo všeč, spoznavam nove }ljudi, izmenjavamo si naslove, da si bomo kasneje lahko pisali. Navdušena sem nad komandantom naše brigade tovarišem Dušanom Mitrovičem, ki se zelo trudi, da bi naše delo obrodilo čim večje sadove in da nam, brigadirjem, ne bi ničesar manjkalo..."
DANICA SAMEC iz Maribora, sekretar brigade Kraljevo-Maribor: „Čeprav sem prvič na delovni akciji in imam šele sedemnajst let, so mi tovariši izkazali veliko zaupanje ,in me izvolili za sekretarko. Delo in življenje v naselju sta mi všeč in se bom, če bo le priložnost, ponovno prijavila za brigado. Lepo razvito je sodelovanje med brigadami. V prvih desetih dneh smo se pobratili z brigadama iz Tuzle in Siska. Kljub napornemu delu in veliki vročini naša brigada dosega lepe delovne uspehe - saj je ena od najuspešnejših v naselju..."
V SU JA, brigadirka iz Severne Koreje: „Sem študentka angleškega jezika na tokijski univerzi, doma pa sem iz Severne Koreje. S tovariši sem prišla na delovno akcijo Sava 76 s posredovanjem mednarodnega sodelovanja mladinskih organizacij. Jugoslovanski tpvariši so nas lepo sprejeli in se dobro razumemo kljub nekaterim jezikovnim zaprekam. Če bo le mogoče, bom spet prišla - če se bo dalo urediti probleme, ki jih imamo z izstopnimi vizami."
STEVO ANDENOVSKI iz Maribora, referent za idejno-politično delo v brigadi: „V brigado sem odšel letos že tretjič, pa se bom še v prihodnje
prijavljal. Mnogo tovarišev spoznaš tako, iz vseh krajev domovine — brigada pa je za to edina takšna priložnost. Tukaj obiskujem politično šolo, vodim pa tudi delo pri izdajanju biltenov in stenčasov. Brigada je delovno zelo dqbro pripravljena, zato se ne bojimo udarnega dne, ki nas čaka..."
DUŠAN MITROVIČ iz Kraljeva, komandant brigade Kraljevo —Maribor; „Bratska brigada Kraljevo —Maribor obstaja že od leta 1972 in se ves ta čas zelo uspešno udeležuje delovnih akcij. Samo na Kozjanskem smo dobili 16 udarniških značk in kup priznanj (priznanje udarniškega dne, naziv udarne brigade, priznanje za izredne rezultate pri idejnopolitičnem delu, na kulturnem in športnem področju in na koncu še priznanje MDA Kozjansko 76J
Poleg napornega dela na trasi se brigadirji udeležujejo dela po komisijah; petnajst jih obiskuje politično šolo v naselju, sodelujejo pri kulturnih, športnih in zabavnih prireditvah, urejujejo okolico barake in prostore v njej. S pomočjo občinskih konferenc so pripraviti tudi vrsto predavanj o OZN, aktualnih političnih in družbenih dogajanjih, tečaje prve pomoči, srečanja ob tabornem ognju, pobratenje z drugimi brigadami, urejujejo radijske oddaje preko razglasne postaje... Brigadirji si bodo ogledali tudi Zagreb in Kumrovec, več filmskih projekcij, razen tega se pa med seboj spoznavajo, spoprijateljujejo in tako ob akcijski enotnosti razvijajo še pravo bratstvo in enotnost.
Prvič sem komandant brigade in priznati moram, da je to delo zelo zahtevno in naporno. Udeležujem se vseh akcij brigade in naselja, delam z njimi na trasi, razen tega pa se moram še redno udeleževati sestankov in reševati probleme, s katerimi se drugi ne srečujejo. Mnogo.dela je potrebnega, da brigadirji dobe vse, kar potrebujejo za delo in razvedrilo, da jim čas v brigadi čimlepše mine...
Vsi si želimo, da bi se brigada pobratenih mest Kraljeva in Maribora tudi v bodoče udeleževala akcije- Sava 76 in da bi vedno dosegali čimboljše rezultate..."
KJE SO ŠTUDENTI?
V brigadi je 46 odstotkov delavske in 30 odstotkov srednješolske mladine, 20 odstotkov mladih iz krajevnih skupnosti in le 4 odstotkov študentov! Le enega mariborskega študenta premoremo v brigadi — pa še ta je absolvent LJUBLJANSKE UNIVERZE! Kadar je treba našteti potrebne študentske postelje ali manjkajoče število štipendij — je njihovo število precej visoko! Tudi na Študentskem servisu v Mariboru so našteli kar okoji 1300 študentov, ki so iskali začasne zaposlitve. Za brigado ni bilo niti enega?!?
Izgovor, da študent nima časa, je torej povsem odveč. Odkar je na prvi redni seji Svet Vniverze v Mariboru že 26. FEBRUARJA 1976 sprejel sklep, da pristopi Univerza k „Družbenemu dogovoru o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976 — 1980", katerega 29. člen zagotavlja Študentom, da se njihova udeležba na MDA šteje za opravljanje obvezne počitniške prakse, pa ni več upravičenih razlogov, da se študentje delovnih akcij izogibajo. Le še študentsko nezainteresiranost lahko dolžimo, morda slabo organiziranost mladine na Univerzi?! Ali pa smo študentje vse preveč „akademski", da bi sodelovali z ostalo mladino na prostovoljnih delovnih akcijah, kjer se dokazuje naša zavest, bratstvo in enotnost vseh mladih cele Jugoslavije?!II
Žarko Golob
Ali se Kreisky ne spominja več, kaj je nacizem
Popuščanje vladajočih avstrijskih krogov je nov dokaz, da se vihrava zgodovina predhodnih sester nadaljuje in da Avstrija pozablja na svoje obveznosti, predpisane z mednarodnimi sporazumi. Ni težko opaziti, kakšna je usmeritev vlade na Dunaju, in spregledati dejstva, da danes v Avstriji odločajo „kriki iz preteklosti", torej majhne skupine reakcionarno usmerjenih pripadnikov avstrijskih političnih strank, ki si izbirajo za tarčo zagovornike miru in demokracije. Ta izbira je bila v preteklosti usmerjena na napredno avstrijsko javnost, ki se je ravnala po predpisih državne pogodbe iz leta 1955. In ko je bila sicer večinska, toda revolucionarno krhka avstrijska javnost poražena, smo bili na vrsti Slovenci. Da, prav vsi Slovenci, kajti državna meja tudi s prisilnimi sredstvi nikakor ne more ločiti narod na dva dela; narod, ki ima izvor daleč v preteklosti — daleč v zgodovini boja za narodnostni obstoj. Prav to pa je v teh odločilnih trenutkih, ko se nacistična ter druga reakcionarna nestrpnost ponovno prebujata in iščeta oporo pri nekaterih vladah na zahodu in pri bogatih kapitalističnih izkoriščevalcih, še kako pomembno.
POSTOPNO, TODA POPOLNO Dobri dve leti po sklenitvi državne pogodbe je dunajska vlada prekršile duh sporazuma, ko je uvedla obvezno dvojezično šolstvo in tako prvič popustila tendencam prona-
' : Љ
.
m
cističnega Heimatdiensla. To pa je bilo verjetno usodno za nadaljnje dogodke na Koroškem, kajti že v šestdesetih letih se pojavljajo pobude za ponovno oživitev klerofašističnega Heimvvehra, ki se nadaljujejo vse do leta 1972, ko Heimatdienst prevzame vlogo na-dmoči in šovinističnih pretiravanj.
Vse od leta 1972 pa postaja popuščanje avstrijske vlade še širše in bolj sistematično kot doslej. Že v tem letu pride do prvih resnejših provokacij:	odstranjevanju dvo-
jezičnih napisov sledi razstrelitev partizanskega spomenika, uničevanje partizanskih g-obišč in še mnogo dejanj, ki položaj na Koroškem neprestano ostrijo ter s tem kalijo razvoj na političnem področju dveh sosednjih dežel. Vendar položaja in želja avstrijske reakcije še vedno ne zasitijo, temveč iščejo možnost za nadaljnje akcije proti slovenski manjšini.
Tako nastopi leto 1976, ki šovinistične izgrede še poveča: policija postane „zavetnik države", vlada na Dunaju postavlja svojo politiko do manjšin na „najdemo-kratičnejše temelje", skratka za nepoznavalce razmer se vse to sliši prelepo. Dogodki iz preteklih mesecev pa pričajo drugače. Zborovanje Heimatdiensta v Kot-mari vasi .	,	.	.„.protimanjšinska
in protijugoslovanska gesla s i...,	...	Šen
solidarnostnega komiteja...,
Škocjan   še brutainejši
nastop proti zastopnikom naše manjšine, ki je kronan s pretepi in mučenjem Slovencev, ter g-ožnja z uporabo orožja ...,	......	U-
buče ...,	.. .(streljanje na pri-
padnike slovenske manjšine), .. BO PRIHODNJOST MRACNEJSA OD PRETEKLOSTI?
Vse sile, združene v skupni akciji za etnično uničenje Slovencev na Koroškem, nadaljujejo s politiko, kakršni smo lahko bili priče v preteklosti — to je ob propadu Avstro-Ogrske in mrzlični propagandi pred izvedbo plebiscita, ki jev polni meri pokazal, kaj si želijo Nemci, s hujskaštvom na verskem področju in zastrašujočimi metodami pred velikosrbsko oblastjo.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Kam bo pripeljala začeta pot, ne moremo predvideti. Vendar pa sedanji odnos Avstrije zopet napeljuje na možnost uporabe orožja, ki je prineslo že toliko strahu in gorja vsemu človeštvu ter porajalo med množicami grozo in strah na eni in junaški srd na drugi strani.
Avstrija je bila edina evropska država, ki hitlerjevski Nemčiji ni nudila pravega odpora, ampak je domača monarhofašistična buržo-azija zatrla vsak „rdeči odpor" delavstva in s tem dokazala svojo zvestobo velikemu rajhu oziroma mučenju,nasilju in tiraniji.
In danes: prav v Avstriji so kot v prvi evropski državi pričeli s polic jo in žandarmerijo ščititi nacistična zborovanja I
NERAZUMLJIVI FRAGMENTI
Boj za narodnostne pravice in politično enakopravnost sta zasenčila oba manjšinska zakona, ki jih je sprejela avstrijska vlada in ki še bolj kratita pravice in svoboščine koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Kaj prinašata ta dva zakona drugega kot SMRT itak že okrnjenemu delu Slovencev in Hrvatov in zakaj je prišlo do sprejetja zakonov brez soglasja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji?
Kako lahko kancler Kreisky, ki velja za ugledno politično osebnost, pogojuje načrtovano preštevanje celo s PROCENTUALNIM SESTAVOM, ki naj bi pokazal, kje so dvojezični napisi potrebni in kje niso?
Odgovor, ki ga temeljito skrivajo ugledne avstrijske politične osebnosti, ždi sicer globoko v tajnosti, toda nikakor ni nedosegljiv. Cilj je
parolami.
entjakob v
Rožu ..... ... fizični nastop proti pripadnikom slovenske manjšine in
BRUNO,AMPAK. ZAKLJUMKA- I «3
tun вmo Mi NAREDI/-!... j C
vsekakor ugotoviti, koliko Slovencev in Hrvatov je Avstriji uspelo v teh dveh desetletjih PONEMČITI oziroma koliko zastrašiti z neonacističnimi in drugimi provokativnimi manifestacijami, da se izdajajo za NEMCE. S tem je pogojen tudi pravi nanen nacionalnega preštevanja.
Kako lahko iščejo koroški veliko-nemci izhodišča za svoja dejanja v oprtju na dunajskovlado in obratno — zakaj je uradni Dunaj celo ponosen na akcije Heimatdiensta?
Kako lahko jemljejo „koroški vzorniki" Karavanke za mejno področje med civilizacijo in partizanskimi svinjami in Čuši, med narodom in titovskimi prasicami; kako lahko vse to opravičuje roka oblasti v „nevtralno vzorni" evropski državi?
Zakaj se je Avstrija tako borila za vzpostavitev dvojezičnosti, enakosti in pravic na južnem Tirolskem? Mar zato, da lahko sedaj vodi popolnoma drugačno politiko pri iztrebljanju Slovencev in Hrvatov (izrazito proti manjšinsko politiko) ter zastopa celo agresivna stališča do pripadnikov tujih (jugoslovanskih) manjšin?
Ali bodo v predelu Dunaja, kjer živi precej Turkov, uvedli poleg nemških tudi turške napise? Krei-sky je iskal tudi takšna opravičila v odgovor, zakaj je potrebno ljudsko štetje I Žal pa vse to zveni preveč ironično, da bi ostalo kot „dobronamerno prizadevanje" ali celo „usluga" za izboljšanje situacije na pragovih sodobne Avstrijel Stelje je bilo na Koroškem ob sklenitvi plebiscita, in to štetje mora odgovoriti, kje živi slovenska manjšina, in zavrniti načrt etnocidal
Popolnoma razumljiv in ne le to, celo popolnoma nujen je bojkot preštevanja, ki bi sicer pripeljal do novih in še resnejših zapletovI
Ali je policija izstopila iz vrst državnovamoetnih organov in se poklonila časti dr. Feldnerja in njegova Heimatdiensta? Vsekakor dokaz o zaščiti in popolni integraciji neonacizma na Koroškem!
So najvišji politični forumi v Avstriji že pozabili na 7. člen in iščejo oporo v stihijskem boju na novih še hujših in še korenitejših potezah za dokončno uničenje slovenstva na Koroškem?
Vse to ostaja do nadaljnjega odprto, kar pa se nikakor ne more zavleči v dolgoročno prihodnost. Vse to ostaja med osrednjimi prizadevanji naše in avstrijske javnosti, da dokažeta zrelost in svojo pripadnost politiki demokracije, miru in sožitja med narodi in narodnimi manjšinami.
Vendar pa ostaja v skrajnem primeru tudi orožje za rešitev čutnosti omenjenega vprašanja, kar bi sicer pomenilo tragiko vseh dosedanjih sporazumevanj in poskusov za ponovno vzpostavitev normalnih razmer na slovenskem Koro-škem.
Torej ne smemo pozabiti tudi na to, čeprav skrajno, a potrebno vlogo naše samoupravne in socialistične Jugoslavije pri reševanju političnega zaleta na Koro9<em, ki je bila že v zgodovini Karantanije opisana kot zibelka slovenstva.
(Nadaljevanje na drugi strani)
katedbaIS
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
KDO MERI NA KOGA?
Očitno je, daje avstrijski solidarnostni komite veliko prispeval k resnosti dogodkov v južni Avstriji; bolje rečeno, mnogo prispeval s tem, da je podprl Slovence v našem političnem in etničnem boju za narodnostne pravice. Zbiranje podpisov je nov dokaz, da je napredna avstrijska javnost še vedno budna, da je avstrijska reakcija s svojo generacijo že praktično preživela in da nikakor ne najde prave opore v mladih vrstah, ki so se odločile za drugačno pot kot njihovi klerikalni predniki in hoče torej reševati že zdavnaj poraženo in izgubljeno s peticijo dunajski vladi, ki naj bi
potegnila za intervencijski konec in s tem ohranila neonacizmu življenje.
Ob koncu je potrebna še nerazveseljiva ugotovitev, ki kaže, kako slaba je povezava med slovenskimi in hrvaškimi študenti na avstrijskih univerzah in med sorodnimi ustanovami v domovini, kar izraža našo pozabo, a hkrati povečuje tudi možnosti za ponemčevanje. Sodelovanja med jugoslovansko in avstrijsko mladino pa sploh ni. Povsod drugje je podobno. Zato ni čudno, da človek, ki potuje po zamejstvu, lahko sliši celo tako drastične
govorice, kot so teze o izumiranju lovencev, o Jugoslaviji, ki je postavljena na časovno kocko, da o „začasnosti" naših meja ne govorimo itd. Res daje vse to nerealno; še bolj res in žalostno obenem pa je, da je taka mentaliteta obtičala že v marsikateri glavi in da takšne napihnjene govorice marsikdo (n-epoznavalci razmer — neizobražene!, torej laiki) jemljejo za resnične in s tem je glavni namen razpečevalcev dosežen.
Slovenska Koroška kljub svoji zamejski legi še vedno živi in bo še, dokler se bo pretakala po žilah njenih prebivalcev poslednja kaplja slovenske krvi. Strah in trepet pred neonacizmom in zato zatajitev rodnega porekla lahko odločilno pripomoreta k etničnemu odpisu Slovencev; k temu, da koroški Slovenci za vedno umolknejo. Kdo drug bo to preprečil, če ne socialistična Slovenija, če ne enotna in bratska Jugoslavija?
Poslušajte, kaj meni o koroškem konfliktu avstrijska mladina in kqj meni o tem avstrijski klerl Ali se vam zdi razlika zanemarljiva; najbrž ne?
Brane Srčnik
povečalo za 3,1 odstotka -nezaposlenih je 1,7 odstotka (na nerazvitih področjih 4,5 odstotka). Izdatki prebivalcev za potrošno blago so se povečali za 17,4 odstotka oziroma 5 odstotkov v redni vrednosti. V istem obdobju so bili realni osebni dohodki na zaposlenega nižji za 0,3 odstotka, znižal se je odstotek sredstev za sklade, realizirani bruto dohodek... Največ skrbi pa povzroča neustrezno stanje na področju produktivnosti dela, ki vidno upada. Tako je v industriji produktivnost padla v prvih sedmih mesecih kar za 2,6 odstotka. To seveda ni nič čudnega, če vemo, da produktivnost upada že celi dve leti.
Na seji zbora občin SR Slovenije 30. septembra 1976 so delegati ugotovili, da je treba problemu produktivnosti dela posvetiti posebno družbeno pozornost — delegat Andrej Sukuč pa je (v II. dnevniku RTV Ljubljana istega dne) pametno ugotovil, da je produktivnost v materialni in nematerialni proizvodnji nizka zaradi tega, ker so sestanski
neustrezno pripravljeni, zaradi urejanja osebnih zadev med delovnim časom (obiski raznih „državnih" pisarn, ambulant...) — pa konec.
Sprašujem se, ali zares ni v SR Sloveniji strokovnjaka, ki bi mu povedal, da je povečana družbena pozornost premalo (saj še lahko koga pričnejo boleti očil), da je treba spremeniti organizacijo dela, odnos do dela in urediti sistem nagrajevanja (1664 organizacij združenega dela v SR Sloveniji je letos kršilo predpise o osebnih dohodkih — saj so na primer tudi v nelikvidnih OZD vodilni delavci prejemali nespremenjene osebne dohodke, „navadni" delavci pa takšne, ki ustrezajo stopnji likvidnosti takšnih OZD - torej nelikvidne...) in podobno.
Vem
SLOVENIJA V KRIZI JUGOSLAVIJE
Časi gospodarskega booma so minili tako v Sloveniji kakor tudi Jugoslaviji. Proizvodne kapacitete smo obnovili in nekaj stokrat povečali glede na kapacitete pred vojno, in produktivnost, ki je znala porasti tudi za 150 odstotkov v določenem letu, se sedaj nenehno znižuje. Od mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov ne moremo pričakovati več zviSanja; vedno večji poudarek je treba dati pravilni izbiri znanja in vzgoji v smislu morale dela — odnosa do dela in družbe.
V prvem polletju tega leta je zvezni izvršni svet ugotovil, da se je zvišalo število zaposlenih za 3,9 odstotka, produktivnost pa padla za 3 odstotke. Medtem seveda vse več gotovih izdelkov ostaja v skladiščihl — porast zalog je znašal kar 18 odstotkov -, stroški poslovanja pa so prekoračili svojo rentabilnostno mejo za 8 odstotkov. S tem je dohodek zmanjšan za celih 11 odstotkov.
Skupne izgube so dosegle kar 35,8 milijarde dinarjev, v prvem polletju 1975. leta le 5,1 milijarde...
...IN V SLOVENIJI
V sedmih mesecih tega leta seje število zaposlenih v Sloveniji
Debatni klub: bodimo boljši
Če ste pozorno prebrali zadnjo številko Katedre, ste v enem od člankov zasledili vest, da Tilka Kren, psihologinja pri dispanzerju za zdravstveno varstvo študentov na univerzi v Mariboru v tem študijskem letu, pripravlja zanimivo novost — debatne klube. Glavna tema vseh debat bodo medčloveški odnosi, zlasti odnosi med spoloma. Zakaj, kako in o čem se bodo lahko pogovarjali vsi debat željni študentje in študentke, o tem nam je povedala Tilka Krenova sama:
Katedra: Kaj je to debatni klub?
za življenje (pri Delavski univerzi), ki so potrdile trditev, da mlaaostniKi težijo k aktivni udeležbi v skupinah. Dosti bolj učinkovita kot frontalno podajanje so so bila srečanja z vprašanji, pri katerih je bil razgovor vedno osvežujoč, spodbuden, aktivirajoč. Drugi vir pa so spoznanja iz svetovnega in domačega gibanja o psihoterapiji, ki se nagiba k skupinskim oblikam dela.
Katedra: Zakaj debatni klubi?
Tov. Kren: Posvetovanje v Splitu (decembra lani, naslov:	Naloge
Katedra: Kako bo potekalo delov debatnem klubu?
Tov. Kren: Predvidevam skupine do največ 15 ljudi; skupine bodo stalne. Urnik, vsebina in program dela ne bodo togo postavljeni. Skupina naj si vrstni red vsebin sama izbira. Le-te bodo vzete s področja sociologije, psihologije, pedagogike, seksologije, antropologije, poleg tega pa bodo tu še specifične teme s področja odnosov med spoloma. Naj jih nekaj naštejem: oblike odnosov med spoloma skozi zgodovino, delitev dela med
sramežljivi pa bodo zopet ostali ob strani?
Tov. Kren: Verjetno se bodo res priglasili zlasti tisti, ki so intenzivno zainteresirani, ki sveta in družbe ne želijo samo spoznavati, ampak'tudi spreminjati. Vendar pa je interes vedno prisoten, le da je pri mnogih zavrt.
Katedra: Kaj če bodo posamezniki s časom zavzeli nekakšno „vodilno vlogo" v debati?
Tov. Kren: Metodologija predvideva zaviranje preveč aktivnih in spodbujanje molčečih. To seveda ni
Tov. Kren: Debatni klub je ena od posebnih metod intenzivnega izobraževalnega dela, v katero spadajo npr. tudi seminarji, simpoziji itd., ki zahtevajo aktivno sodelovanje udeležencev. Prav ta sposobnost aktivnega sodelovanja naj bi bila lastnost mladostnikov in odredih, ki težijo h kompleksnejši afirmaciji osebnosti in so že lahko Kjbjekt, ne pa le objekt.
Katedra: Odkod ideja za debetni klub?
Tov. Kren: Izhajam iz dveh virov. Prvi so moje lastne izkušnje iz šole
visokega šolstva pri humanizaciji odnosov med spoloma, op. J. M.) je poudarilo potrebo po prihodu iz frontalnih oblik izobraževanja v takšne, ki bi lahko bolj pritegnile udeležence — to pa so med drugim tudi debatni klubi. Področje odnosov med spoloma je pri nas še vedno tabu, pri pogovorih na to temo prevladuje bojazen, strah, sramežljivost. Debatni klubi so v teh razmerah posebno aktualni, saj skupno delo, iz kateregB izhajajo, učinkovito premaguje zadrege in zavore, ki sov posameznikih.
spoloma (v družbi in družini), nove oblike in vsebine družinskih odnosov, demokratični družinski odnosi, nov sistem vrednot (enakopravnost, prijateljstvo itd.) v razmerju s prejšnjimi patriarhalnimi čustvenimi motivi v odnosih med spoloma, odgovornost starševstva, spolnost brez ljubezni, zrelost za življenje, zakon, ljubezen, vzroki-razvez itd.
Katedra: Ali ne obstaja možnost, da se prijavijo predvsem tisti, ki jim je debatatiranje že tako ali tako „v krvi", tisti bolj zadržani in
le naloga vodje, ampak tudi grupe, ki to stori avtomatično. Lahko bi rekli, da gre za avtomatično izenačevanje.
Katedra: Za konec pa še to vprašanje:	Kaj	si obetate od
debatnih klubov?
Tov. Kren: Obetam si intenziviranje interesa za področje odnosov med spoloma, večjo aktivnost, obetam si spodbujanje samoizobra-ževanja za osebno srečo, ki je pogoj za družbeno učinkovito delo.
Katedra: Najlepša hvalal
Jelka Muzlovič
„V areni življenja sem stal"
> tem dfjiovrv:ч naslovom je potekalo letošnje pisateljsko sieoanie Siatenberg'/6 od 10. do 11. septembra. Že tradicionalno tnnaisto srečanie z vse več|im številom udeležencev in s svojo odmevnosijo dokazuie, da pridobiva veljavo v slovenskem kulturnem prostoru. °okrovitel| skupščina občine Slovenska Bistrica — je uvrstil št,itonborši.k simpozij m< d najpomembnejše prireditve v'občini, občinski kori uit ■ ZKS‘pa ga jo sprejel v delovni program kot prispevek k tednu komunista. Vsi h petintrideset udeležencev se je soglasno odločilo, da bo v bodoče eti dan srečanja posvečen samo obiskom organizacijam združenega dela in šolam v občini. S tem srečanje ne bo ostalo zaprto med grajske zidove.
Roletah, ki smo jih slišali na simpoziju, so izhajali iz Cankarjevega vodiki' ,,V areni življenja sem stal", razmišljali so o Cankarju v današnjem času in kako n|egov primer obuja pisateljevo zavzetost do družbe, ob tem pa so se dotaknili tudi potrebe po novem ovrednotenju izročil in današnjih kulturnih razmer na Slovenskem, zlasti o položaju knjige in pisatelj«. Angažiranosti pa niso pojmovali ozko aktualistično, ampak kot lirooes odpiranja književnosti v svoj narod in v svet.
Ob stoletnici Cankarjevega rojstva, kateri je bilo posvečeno srečanje, so'se jiisatelji odločili, da bodo spodbujali izboljšanje kulturnih razmer, da ne bi več osta|ali samo pri manifeStativnosti —• nujna je vse trajnejša /nv/oiost /a uiejanje temeljnih vprašanj kulture v SR Sloveniji.
Udeleženci se poslali protestno pismo sekretarju za zunanje zadeve pn /veznem izvršnem svetu zaradi ravnanja z manjšinami in zakona o preštevanju leteli, hkrati pa tudi -solidarnostno pismo koroškim Slovencem.v Avstri|i in lamkajšnjim pisateljem.
Po krajši ra/pravi je bil sprejel delovni naslov prihodnjega sialonburskega srečanja, ki ga je predlagal predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivan.Potrč: „Slovenska literatura od moderne do danes".
(žarko Golob)
Gledališče, eksperimentalno gledališče
V mariborskem gledališkem življenju se že dalj časa občuti nekakšna praznina, ki je drama SNG kot profesionalna gledališka hiša ni zapolnila in je ne more zapolniti. To praznino so že pred leti začutile amaterske gledališke skupine, žal pa se jim ni posrečilo zapolniti te vrzeli, to pa predvsem zaradi enakih ali celo istih oblik gledališke govorice, kot jo uporabljajo profesionalne gledališke hiše. Tako se amaterske gledališke skupine niso mogle zadostno razživeti, saj niso imele niti znanja niti sredstev na resno konkurenco profesionalnim institucijam. To je bil poglavitni in edini vzrok, da so novo nastale amaterske gledališke skupine tudi takoj propadle. Te amaterske gledališke skupine ustrezajo samo krajem, kjer ni gostovanj profesionalnih gledaliških skupin ali pa so samo občasna.
V kraju, kjer ima profesionalna gledališka hiša svoj sedež, je nujno, da se razvije mlado eksperimentalno inovatorstvo in mladostno sproščeno gledališko iskanje, ki predstavljata po eni strani spodbudo za resno in odgovorno delo profesionalnih skupin, po drugi strani pa bi bolj sproščeno posredovala občinstvu zaželen sodobnejši in gledališki izraz, ter bi tako v gledališkem življenju ustvarili široko in vitalno obliko gledališkega ustvarjanja.
Omenjene amaterske gledališke skupine imajo torej naloge, da razgibajo neinstitucionarni gledališki prostor, da načrtno oblikujejo in iščejo nove izrazne oblike. Z ozirom na tako delo jih ne bomo mogli več prištevati med običajne (ki smo jih navajeni v tem prostoru) amaterske gledališke skupine, temveč med iskalce nove, sodobne gledališke govorice in sodobnejšega gledališkega izraza.
Te skupine bodo posredovale posebne informacije. Postavljene bodo v položaj posrednega posredovalca in od njih samih bo odvisna kvaliteta prenosa. Podajanje informacij (dejanskega teksta) mora biti sinhrono, iztrgano iz vseh razvijajočih se in med seboj odvisnih dogodkov in stanj. Doseči pa bo vsekakor potrebno ravnotežje med vsemi gledališkimi mediji, ki morajo vključevati vse oblike kulturnega in umetnostnega izražanja, pa tudi tehnika ima danes še poseben pomen.
Kljub vsebinskim, izpovednim raznolikostim ter različni hitrosti njihovega razvoja bo nujno potrebno umetnostne smeri uskladiti v harmonične celote. Kajti le tako bo pravilno prikazan odnos do notranjih monologov in razmišljanj. Ob vsem tem pa se nikakor ne sme pozabiti na gledalca; predstava ga mora miselno prizadeti, spodbuditi ga je potrebno k „akciji" (mogoče razum, lahko tudi dejansko). Misli pa gledalec samo v krogu svojega, lastnega, na kakršenkoli način ustvarjalnega obzorja — v tem miselnem svetu se bodo vrtele predstave o tem, kar mu bo ponudeno. Do neke mere se lahko polotimo miselnega kroga iz njega moramo izhajati, ta krog je temelj; s pomočjo tega kroga se morajo razvijati dejanja od višjega k nižjemu. To je dialektični razvoj, na koncu katerega je popolno razkritje
ŠTUDENTSKI EKSPERIMENTALNI ODER - GLEDALIŠČE
V
A
B
I
Vsi ljubitelji eksperimentalnega gledališkega ustvarjanja, če želite na katerikoli način sodelovati, javite se nam na uredništvo študentskega lista Katedre Ob parku 5, telefon 22-004, vsak dan razen sobote in nedelje med 12. in 13. uro.
Pridite, da bomo skupaj ustvarili nekaj NOVEGA!
in
1-J?-4V6.
izvajalčevega modela, v katerem pa je skrit odnos do temeljnega — prvobitnega modela, ki ga je ustvaril avtor.
Z delom bo taka eksperimentalna gledališka skupina angažirala in pritegnila množice mladih, ki brez vsakega smisla posedajo naokrog, na njihov način in z njihovimi sredstvi, sredstvi, ki se jim najbližje, bo možno prikazati in dokazati, da se angažiranost kakršnekoli vrste izplača, da jev njem samem toliko smislov, ki opravilčujejo in osmišljajo življenje. Dokazala bo, da se tudi z amaterizmom da doseči veliko, če ne več kot s
Erofesionalizmom; prebiti namreč profesionalno kulturno izolacijo, da se ne o po potrebah potrošniškega razsula. Osrednje vodilo mora biti Ideja, odpovedati pa se bo treba larpurlartizmu. Ideji bo potrebno slediti na moderen, nekonvencionalen način, ki je mladim n^bližji.
Lojze Klemenčič
IBkatedra
Forma viva pod Gorjanci
t
ANTONIA WYSOCKA—JONCZAK (Poljska),
Pod zelenimi Gorjanci živi majhno mestece, Kostanjevica. V svetu spoštovana, doma ljubljena.
Spomnim se besed Japonca: „Ko sem prišel, sem bil.razočaran, ko sem odšel, sem jokal. Toliko ljubke lepote nisem videl v vsem svetu." — Ne zato, ker sem domačin, občudujem jo tudi jaz zato, ker je del mene, del mojega vsakdana, za kar so nekateri v svojem domačem okolju prikrajšani. Galerije in
občasne razstave, kulturne prireditve, čist zrak, zelena Krka in prelepi Gorjanci, fatamorgana za nekoga, zame stvarnost. Ni jih besed, s katerimi bi jo opisal, še manj pa pomeni korak priložnostnega sprehajalca, ki jo (Kostar^evico) želi spoznati v enem dnevu.
„Za ljubezen je potrebno več kot korak, za umetnost več kot oko."
Kiparji, ki so se letos udeležili simpozija kiparjev FORMA VIVA v
MTrrV
lis
. , *
,! ki4k Ur«ktl
,-ERIH in KREKEL VAN SPRONSEN (Poljska),
Kostanjevici na Krki, so zastavili svoja ostra nabrušena dleta. Iz krakovskega hrasta so nastale nove oblike, nove forme — do sedaj neznane ljudem, ogromnih dimenzij in polne čudežnega življenja. Življenje je dala narava (hrastu, namreč), živo obliko pa imaginarno razpoložena duša kiparja. Realisti poudarjajo lepoto obstoječega, surrealisti vrednotijo čas po svojem prepričanju. Čistost oblik pa pride do izraza šele pri izostrenem očesu. Nekatera od plastik oživi, druga ostane pozabljena. Vendar pri številki približno 50.000 obiskovalcev letno 97 skulptur prav gotovo najde občudovalca. Nekatere majhne, druge velike razburijo domišljijo še tako zahtevnega opazovalca. Enajstmetrska skulptura bosenskega umetnika Djordje Kreče je najvišja skulptura v Evropi izdelana v lesu. Raznovrstne forme oseminšestdesetih kiparjev iz štiriindvajsetih držav pa pričarajo umetniške užitke, ki se spajajo s pokrajino v nedogled. Lepota kraja in delčki umetnosti celega sveta se združijo v harmonijo in nežno, grobo, plaho, ostro, ponosno buči preko polja po domovini in preko meja v svet.
Simpozij se je pričel 1. 7. in končal 30.8. 1976. Kiparji so dobili od organizatorja brezplačno bivanje, material, iz katerega ustvarjajo, in
10.000	din za oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti SFRJ. Kiparji pustijo na simpoziju nastala dela galeriji na prostem. Univerzitetni prof. dr. Ditrich ima za vsako skulpturo posebno kartoteko in ji predpisuje premaze, da bi se izognili prezgodnjemu propadanju. Kipar je pri tvojem delu popolnoma
samostojen, organizator pa podpira predvsem domače in mlade umetnike, ki sicer nimajo možnosti, da bi realizirali svoje umetniške izpovedi v takih dimenzijah. (Dolenjski kulturni festival Kostanjevica na Krki — izvleček)
V pogovoru s kiparji je čutiti njih zadovoljstvo, saj lahko v formi vivi ustvarjajo skulpture, ki bi jih doma v ateljeju ne mogli. Lepota kraja in umetniški navdih že obstoječih skulptur dopolnijo njihovo umetniško slo. Spoznajo se med sabo, izmenjajo izkušnje. Istočasno pa spoznavajo deželo in državo obenem. Amerikanec je dejal, da je imel precej zmotno mnenje o Jugoslaviji. „Sedaj mislim povsem drugače,' je dejal. Družini von Spronsen (s seboj imata hčerko in psa) ustreza svoboda pokrajine. Japonec neutrudno riše zgodovinske znamenitosti in zbira starine za svojo kolekcijo, Poljakinja uživa v miru, mladi Demšar pa s svojo mladostno ustvarjalnostjo nezadržno dolbe les. Ob večerih pa jih vidimo v pogovoru z domačini ali pa
Ko5w*jem l*
- BRAD GOLDBERG (USA),
se sestanejo ob domači majoliki, polni sladkega vinca.
Tudi letošnje kiparsko leto v Kostanjevici je za nami. Kiparji bodo odšli v svoje tesne ateljeje in domači kraj, bogatejši za pridobljene izkušnje. Kostanjevica pa bo ostala nespremenjena, vendar bogatejša za šest skulptur.
Skulpture so razstavljene na travniku pred cistercijanskim samostanom iz leta 1234. Samostan postaja starejši, vendar z novimi stvaritvami, novimi formami, ki jih zapuste kiparji, pomlajen.
Janez Bratkovič
4
- YLIDEMASA FUJIMAKI (Japonska),
- TONE REMSAK (Jugoslavija),
katedba19
„UKINIMO
KATEDRO"
Priznam, naslov je tak. da me je kaj fletno poščegetalo, kjer se običajno popraskamo. Bomba, sem si rekel, fant. pa si zadel. Ni slabo, tov. Vešnar. le prekratko morda. In ko sem pregnetel, premlel, izsesal, premozgal Vešnarjeve vrstice, ki kar dihajo ob polni konkretnosti (Katedra, 8.9., letnik XVII, štev. 1), me je kar zažejalo in pero je samogibno drselo po papirju. Bodi dovolj uvoda, ampak nekako moraš začeti, mar ne!
Predvsem pa. dragi Marjan, žolč se ti lahko razlije po vsem drobovju, pa boš zaman iskal vsaj tiste stereotipne, rutinske pohvale, ki meji že na banalnost, še manj pa boš deležen misli, ki bi izrazila pohvalnost kot spodbudo tvojemu ustvarjanju in pa predvsem naprezanju, kajti. . . ,,v tem listu se izživlja ozka skupina in soli pamet drugim''. Pri tem pa je vprašanje pohvale zaradi pohvale sploh sekundarnega pomena, gre za pravilno vrednotenje posameznika na družbeno političnem področju. Da se pa razumemo takoj v začetku: urednik Marjan ne i-šče pohvale, boli ga le neodmevnost tistih, ki le to slabost očitajo Katedri, sami pa bore malo prispevajo k njeni angažirani vsebini. Seveda, dragi kritikastri, lažje je frazariti in iskati dlako v jajcu kot pa poiskati poglobljen izviren in demokratičen pristop k problematiki, ki se (žal) še v preobilju rojeva v življenju študenta. Ampak zvesti ustvarjalci edinega študentskega časopisa naše ožje domovine, POGUM VELJA! Pred leti sem bij še sam član te ozke (zakaj ne kar omejene) skupine, ki se je izživljala in kljub vsemu naprezanju, ki ga ni bilo ma lo, so se tudi tedaj znašli kritičarji in njih ,.ostro'' oko je spoznavalo KATEDRO kot list z ,,neodmevno, nepoglobljeno. skorajda antidružbeno naravnanostjo in neštudentsko vsebino.'' Pa kaj bi naštevali! Razsoden bralec in tak, ki se želi resnično seznaniti z delovanjem uredniškega odbora in naraščajočo poglobljeno tematiko lista iz leta v leto, naj preleti in preštudira vsaj dva letnika minule izdaje Katedre, pa si bo lahko ustvaril jasno in jedrnato podobo o rasti tega lista. Sam sem storil tako, pa ne zato, da bi v njih znova bral svoje ,,leposlovje", ker se v Katedri že nekaj let nisem oglašal, (skoraj ne upam, da bo še to objavljeno), ampak mi je bila Katedra skoraj edini tehtni vir dogajanja, ki mi je strnjeno in jedrnato omogočala vpogled v življenjsko dinamiko študentarije. In ko tako prelistaš posamezne Katedre, spoznavaš, da se je v njih zvrstilo niz mladih obetajočih piscev prav iz študentskih vrst. likovnih tehnik, polemičnih sestavkov, in kritično naravnanih družbenih zapisov (ne beri protidružbenih, ker ni nihče tako neumen, da bi si izpodrezal temelje svojega doma), zapisanih pa je bilo niz pozivov za sodelovanje in misli o odprtosti vrat Katedre.
In rezultat prizadevanj odbora? Katedra, če je hotela iziti, je morala sprejeti vsebino te ozke skupine, ki soli pamet in se izživlja. Vsemu odboru pa je ostala taka grenka pilula, kot si jo izpljunil (ali požrl) v prvi številki ti sam kot glavni in odgovorni urednik. In zakaj? Ker so se mnogi oglasili samo enkrat, po objavi svojega prispevka pa jih sodelovanje več ni zanimalo. Naj mi pero še zapiše: ODMEVNOSTI ali NEodmevnosti ni mogoče istovetiti s pisano ruleto različnih objav, ki so glavna vsebina bulvarskega zahodnega časopisja (morda pa bi taka poglobljenost vžgala, kaj vem, odbor naj poskusi, samo nikar to dejanje opravičevati z mojo spodbudo, ker sem bil že vse prevečkrat grešni kozel ali pa morda tak, kot ga je svoj čas prikazovala ljubljanska TV v risanki pred TV dnevnikom no saj otrokom se je precej priljUbil). NENEHNO IN ZAVESTNO spremljanje te ' kočega življenja študirajočega rodu je poglavitna naloga tega lista, ki se kaže in odmeva v zapisih o njegovih osnovnih potrebah in njih razreševanju. In če se te osnovne potrebe (prostori bivanja, za delo in študij, prehrana, kultura in zabava, krepitev telesne kondicije) oziroma teme s to ostjo nenehno pojavljajo skorajda v vsakem letniku, je treba spoznati: z vsako jesenjo pride nov rod, ki se je zapisal med študente in ker še vsi ti problemi niso rešeni, je nujnost, da se spoznava z vsemi tegobami, ki so lahko enake ali pa so vsaj zelo podobne. Pisanje o tem pomeni dejansko osveščanje generacije ,,brucov". jim je celo pot do spoznanja,
da bodo naleteli na težave. Apostrofno filozofiranje, ki ga je k sreči v Katedri vse manj, bo treba še bolj nadomestiti z akcijsko naravnanostjo in le ta naj ne ostane zgolj pri besedah (čisti verbalizem).
O tem, o čem in kaka pa naj Katedra piše (ali ne piše) je bilo izrečeno že morje (beri ocean) besed in, Marjan, dovoli, da te spet uporabim. . . ,,pa na vse, večkrat zelo tehtne ugotovitve ni bilo odziva. . .''
Seveda, grenka pilula, ki so jo posamezniki — verbalisti spremenili v sedečo, tekočo sladico (lahko imenovano kot izdaja internega glasila na ustanovi ali niz podobnosti, samo da so ugodne. . .). Vsem hrepenečim po ukinitvi Katedre v premislek: kako se počuti generacija, ki nima oziroma je brez svoje sedme sile, vam lahko, če se potrudite nekaj čez sto trideset kilometrov iz Maribora, pove ob obveznih grenkih pozdravih
LEON SENGER
ŠTIPENDIJA - PROBLEM?
Zdaj ko je mariborska univerza „utrdila" svoj položaj, tako da je postala nepogrešljiva vzgojnoizobraževalna ustanova ^severovzhodne Slovenije, je prevzela nase tudi bremena, ki že prej niso bila nepoznana, saj so jih dokaj uspešno reševali mariborski visokošolski zavodi ob izdatni pomoči družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih pristojnih zavodov. Teh „bremen", ki so z učnovzgojnim procesom tesno povezana, je več, predvsem pa je danes za študente velikega pomena uspešno rešena štipendijska politika. Brez nje si skoraj ne moremo predstavljati študentske populacije, saj izhaja velika večina študentov prav iz vrst delavcev in kmetov' in jim je družba dolžna priskrbeti tudi materialne možnosti za eksistenco in razvoj.
Tako je pomemben pristop mariborskih štipenditorjev k družbenemu dogovorom in njegova konkretizacija v samoupravnem sporazumu, preko njega pa v pogodbenih razmerjih med štipenditorji in štipendisti. Pri tem je štipendiranje sestavni del vlaganja družbene reprodukcije, instrument kadrovske politike združenega dela, nagrada in spodbuda za uspešno delo študentov, ki se neposredno povezujejo z organizacijami združenega dela, in končno pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje.
Štipendiranje mora biti po družbenem dogovoru omogočeno vsem, ki nadaljujejo šolanje na višji ali visoki šoli.
Za štipendiranje na območju SR Slovenije so uveljavljena enotna merila, ki prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov z manj razvitih območij in k omejevanju prehajanja kadrov ter obenem zagotavljajo enakooravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela, glede na njihove potrebe v skladu z družbenimi plani razvoja.
Pri odmeri višine štipendije iz združenih sredstev naj se od osnove odšteje.delež staršev v višini polovice dohodka na družinskega člana in otroški dodatek za štipendista. Če je delež staršev enak ali višji od osnove študenta, ta nima pravice do štipendije iz združenih sredstev. Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzamejo obveznosti, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar ta obveznost preneha, če se štipendist poveže s štipenditorjem v skladu z 10. členom družbenega dogovora o štipendiranju. Štipendisti pa lahko poleg štipendije iz združenih sredstev prejemajo tudi kadrovsko štipendije, ki jo dajejo posamezne OZD in iz skladov samoupravnih interesnih skupnosti.
Družbeni dogovor predvideva tudi uveljavljanje pravice do plačila razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena družbenega dogovora in višino štipendije, ki bi študentu pripadala iz združenih sredstev. Po 11. členu samoupravnega sporazuma se pri obračunu dopolnilne štipendije iz združenih sredstev odšteje najnižja kadrovska štipendija za študente, ki znaša 780,00 dinarjev.
Štipendiranje naj bo po smernicah družbenega dogovora omogočeno vsem, ki študirajo in so potrebni materialne pomoči, vendar so v zvezi s štipendiranjem študentov po šolah opredeljena tudi tako imenovana deficitarna področja, kot so: finančna smer na VEKŠ, VTŠ — strojni oddelek, agronomska, pravna in oddelki na pedagoški akademiji — matematika, fizika, glasbeni pouk, telesna vzgoja in samoupravljanje s temelji marksizma. Ta področja so pomembna zaradi pomanjkanja kadrov, ki se specializirajo v teh smereh, družba pa jih nujno potrebuje. Govorimo o tako imenovanem usmerjenem izbbraževanju.
V želji, da vspodbudimo za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela, ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, v urejenem načrtovanju usklajevanja in povezovanja sistemov vzgoje in izobraževanja, v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik, in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije in gospodarska zbornica Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, velja predvsem usmeriti izobraževanje v perečo kadrovsko problematiko združenega dela, čeravno ne gre zanemariti šibkega socialnega statusa, ki ga pravzaprav imajo študentje. Bojan Peče
'• »rl.	ro
r.0V0 s-f	uoDl«0'
Pr"l° -„ni odPrtr . v	J	0	v
* •	*, u*Poli	л	vcnUi.
tl.
‘ ^U°rn lTt
tir*"'3 ftinr.evv
t» p^
рл A® игЛ*оГ* P
v V. VT«*1'®*
V* Л „c 4«-
'	4«	1*.	V4'*Cl
do P tJ' &Vtl лЦлбс-”	v	*»««°	...
18' “'V, ,r -3
ai Vorll^’ -
.	„44	Г
vi«- 'л РГу,гр об 18 36.
’л
1 *	°	„»v	.*'””
®0Bt
1	.-..Ti	P°B
poet
vciActft J
rg.uv
r »e*«8"50116
ltor^urV'^
n>0Sf
KT ' КГ7,
. JeVCl
BOB
o K *1{V
ŽARKO GOLOB LITERARNI POGOVORI 2:
DAME SAJKO
Naj letošnjo rubriko začnemo s pesmi ni, ki jih redko dobi v roke kritik ali urednik podobne rubrike. Dane Sajko ni popoln novinec, tudi v našem listu je že objavljal, vendar nam stara, kruti „resnica": „književnik je, kdor izda knjigo", dovoljuje, da se o njem pogovcimo tudi tukaj. Dane je študent Filozofske fakultete v Ljubljani, po srcu in telesu pa „stari" Mariborčan.
Drzni pesnikov čopič nas včasih kar pnseneti, da se vprašamo, kdo je ta pesnik, človek ... Kje, zakaj se skriva, kje so njegove poti. Ostro, zanesljivo, brez omahljivosti nastajajo barve, najrazličnejši odtenki se brez najmanjšega strahu pomešajo med seboj v vse novejše in globlje skladne podobe, v teh bervah so njegova občutja, brez prizanesljivosti se Danetove besede zažro v bralca.
Beretka, pozabljen dežnik, kdo je ta mož, kje kali svoje grenko zrnje, po katerih postajah se spotika od linice do linice . ..?
Kako zlahka osvojimo njegov svet z vsemi sencami in prebliski.
Kolikokrat je morda šel mimo nas, z beretko na glavi, v vetrovko zamotan, ko se ustavi, pomežikne, nasmehne, pa spet krene po svojih poteh tega nenavadnega, a tako našega sveta. Vsaka beseda ima svojo težo, svoj namen, vsaka beseda je tu, kjer je, nikjer drugje ne bi smela biti, nobena druga na tem mestu, viden je ves trud, vložen v vsak verz, čiščenje, reduciranje na najnujnejša izrazna sredstva, da misel, očiščena balasta, ki nas toliko ovira pri komuniciranju, lahko čisto zablisne, osvobojeno.
Temen je njegov svet, vendar pretkan s toliko prameni svetlobe, s kupom hipnih radosti, ki sicer mine kot svetli ris svetilke — a že čez nekaj metrov ponovno zdrsnemo v nove in nove ...
NEKAJ KAR IMA ZAMUDO
nekaj lepega nekaj kar opere: pričakovanje v zaprašenih registraturah kartončki iz rok v roke informacije spodaj.
pričakovanje nečesa lepega kar ohladi: ne moreš venomer lizati starih ran
drugo okence levo. gospod vaš dežnik.
čas je da pozabiš in začneš znova
obvezno priložiti: dve fotografiji 2x3 kolek za 5 pravilno izpolnjen formular.
nekaj: kar umiva stare ure proti koleri že cepljeni?	\
nekaj lepega se bo zganilo vem: zap/alo bo na ulicah v biroje bo zavel svež zrak rojeni? poročeni?
za hip bodo umolknili pisalni stroji digitalni računalniki tovarišica si bo obrisala očala očetovo ime.
pogledi bodo zapluli skozi velika okna: nekaj lepega bo prišlo z bliskom
potrditi tu in anulirati.
pomlad ima zamudo prihaja nekaj lepega
le skozi teče in se izteče brez
umikanje
V tem je ustvarjalni napor, dajanje, čiščenje usedlin, ki se nabirajo'v človeku in ki jpodarjene drugim v teh sproščajo spoznanja, ki se jih drugače toliko vztrajno otepajo, tu je strah, očiščen do velikega poguma.
Kar z užitkom luščimo njegove konstrukcije, lupino za lupino, jedro je trdno, gotovo, polno. Ni nejasnosti, ne odvečnega razlaganja. Kakor pogovor, ko ni potrebno spraševati; preden oblikujemo vprašanje, dobimo nanj odgovor, kratek, jasen, iskren — in z majhnim prijaznim smehljajem. Kup misli, ki smo jih nekoč pričeli misliti, a se zbali domisliti, srečamo tu razvite, pojasnjene in nič več tako zelo grozljive.
Beseda je nekoliko povzdignjena, na mestih že skoraj ritualna, kot patina na steklenici starega vina, ki smo jo šele sedaj uspeli odpreti, okus pa je svež in nov; danes ostaja danes. Meja ni, pot je odprta na stežaj ■ vrata si moramo drzniti — zastajanj ni, pesem začne, vsakih pripisov, tolažb, obsodb . . .
Morda je prav tu, v takšni poeziji pot, ki jo bomo morali nekoč najti, ven iz larpurlartističnega eksperimenta, nevsebinskosti, poizkusa zaradi poizkusa in ne zaradi pesništva, pesmi zaradi oblike in ne vsebine — v kar je zašla velika večina sodobnikov — skoraj ne drznem si reči „pesnikov . Siti smo „prepisov iz slovarjev," siti receptov „pomešati vse, ne glede na okus , siti „pesmi", ki jih sestavljajo štiri navpične črte in madež na levem robu, na sredi pa „globokoumna" misel zreducirana na eno samo avtobiografsko besedo „rit". Zato poželimo Danetu in še vsem mladim poetom čim več sreče pri iskanju — pot bo dolga in naporna, a kot je videti, ne brezupna.
ŽG
ZJUTRAJ V ZELENKASTEM PRODU
v kotičkih usten zrno peska zarisano se kot lahno seme nečesa novega navzdol po strmini spusti, in v strmini in v strmini
neznani bog ne reče je eno kot nobeno pač le pomnoži plešoči dar ustnic, in v strmini in v strmini
kot daljni bobni pesem po tresa udari ^	drobno	zrno	potisočerjeno	v	odbleskih	pogledov
nasip/je most.
ob prvem mraku poti oživijo
v zbor hitijo trume mladcev na bregove rek.
tam požene jim prvi puh pod nosom
in ob rekah
in ob rekah
je ljubezen na preži.
potem ko luna večerno toaleto opravi
pritegne poglede mladih pesnikov
da jim prožnost korak izgubi in zastane.
in ob rekah
in ob rekah
lepota trenutka vodnike prevzame drget žil melodijo oznani zateglo napetih vratov vse krdelo složno tuleč jo povzame za njimi, in v strmih nasipih in v strmih nasipih jeklene turbine pojo odmev, in zjutraj v zelenkastem produ koščki naplavljenih pesmi bleščijo.
o kako zna priostriti svojo besedo pomeri v udarec krčenje v prsih med očmi sneg podivjani vrelci, nedokončana slika pomladi in skupnega življenja oprašena kot zgodnje gube kot sive obrvi v albumu, ne nikakor slediti temu toku saj reka ni vabeča pot pač le zakrito umikanje to valovanje besed pa v tolmunih prežeče pasti pomenskih iger. o te nejasne prispodobe konca, in šepet tolažbe, v skritih dotikih le lažna vzpostavitev le daljšanje agonije, in v zalivih strahu zgolj ohlapne bešed sočutja, o bog ta stalna žalost ta strah, pa vendar kako lepo biti ujet na trn. o čudovita slast izdiranja.	'';- ■
ISKRICE
IZ
GOSPODARSTVA
Denarja ne bo zmanjkalo — Upravni odbor združenja bank Jugoslavije je napravil inventuro in ugotovil, da: dohodki poslovnih bank rastejo hitreje kot v letu 1975 in da so se v letošnjem polletju povečali za 31 odstotkov. Zaradi hitre rasti Obrestnih mer so se sredstva, s katerimi razpolagajo banke, povečala kar za 38 odstotkov, ostanek v skladih bank pa za okoli 43 odstotkov. Zakaj ubogo gospodarstvo le toliko tarna m znižuje osebne dohodke — v bankah so se dvignili za 38 odstotkov -najbolje, da prekvalificira svojo delovno silo v bančnike!
Za usmerjeno izobraževanje v Sloveniji veljajo kreditni — oziroma kapital odnosi. Po samoupravnem dogovoru vseh OZD bi se moralo mesečno zbrati za usmerjeno izobraževanje 130 mio dinarjev, v prvih osmih mesecih pa je priliv znašal mesečno le 86,7 mio dinarjev. Zaradi normalnega dela, predvsem izplačil osebnih dohodkov (znašajo 85 odstotkov skupnih izdatkov), si je morala SIS izposoditi manjka joča sredstva pri Ljubljanski banki v obliki kiatkoročnega kredita. Do sedaj si je izposodila že 390,6 mio din — morala bo plačati 3 mio obrbsli. Zaiadt tega se ne smemo čuditi, da je tudi posodabljanje vzgojnoizobraževalnega procesa v obliki kratkoročnih kreditov - le da ti krediti ne borčio nikoli poravnani.
Jugoslovanske banke so se odločile za svojo politiko poslovanja in nagrajevanja zaslužnih delavcev. Da le-li ne bi čepeli neizkoriščeni (in. nenagrajeni) doma, na veliko odpirajo tuja predstavništva v tujini. Tako ima samo v Frankfurtu od dvajsetih pooblaščenih bank predstavništva kar 11 (skupaj je naših banšnih predstavništev okoli 60); v Evropi 42, v ZDA 5, v Avstraliji 2, v državah
APZ Boris Kraigher v Beogradu
25. septembra letos je naš Akademski pevski zbor Boris Kraigher sodeloval na tretjem srečanju akademskih kulturno umetniških društev Jugoslavije v Beogradu. Srečanje je trajalo od 17. septembra pa do 7. oktobra, na njem pa so se zvrstila skoraj vsa akademska društva Jugoslavije.
2.	oktobra je tam nastopila tudi naša folklorna skupina.
Mariborski apezejevci so se z veseljem odzvali vabilu prirediteljev, saj je bil že od nekdaj njihov moto širiti našo narodno in umetno pesem, jo približati drugim narodom ter s kvalitetno izvedbo nuditi poslušalcjm čim večji umetniški užitek.
Mislim, da so svoje vodilo v Beogradu tudi zares uresničili. S svojim enournim koncertom v Študentskem mestu so številnim poslušalcem — večinoma študentom — „pripeli" trenutke, ki se jih bodo lahko dolgo spominjali. Nastop je bil na prostem, med domovi, kar je koncertu dalo še poseben prizvok, pevcem pa vzelo nekoliko več energije. Morda je ravno zato toliko lepše zadonel naš Večerni zvon. Pevci pa so seveda poskrbeli tudi za svojo publiko in s Kolom zadeli njihov temfjerament. S tem je bil namen koncerta tudi izpolnjen — približati jim našo pesem, zraven pa še ponuditi nekaj za poslušalce, ki so po glasnem aplavzu odhajali vsi še v mislih na koncert.
V začetku sem omenila, da je to šele tretje srečanje akademskih kulturno umetniških društev. V prihodnje nameravajo organizatorji dosedanjo obliko izpopolniti, pritegniti k sodelovanju prav vsa društva Jugoslavije, vse sekcije (pevske, folklorne, dramske) in razširiti nastope verjetno tudi izven' Študentskega mesta. To pa bo tudi eden najboljših načinov, da bodo študentje pokazali vsej družbi, da zmorejo mnogo, da znajo čudovito zastopati svoje vrste, še več, svoje mesto in narod.
Se sprašujete, kaj pri tem ovira naše pevce iz APZ — denar seveda. Lahko vam postrežem z lepim primerom. APZ Boris Kraigher ima trenutno v svoji blagajni 2.000 din, v bližnji prihodnosti pa se jim obeta nastop v pobratenem mestu Marburgu v Nemčiji. Samo avtobus jih bo stal 35.000 din, občina pa jim je „širokosrčno" priskočila na pomoč s petimi tisočaki. Sprašujejo se, pa ne samo oni, kako s tem denarjem realizirati nastop, pa tudi, kako neki si občinski možje predstavljajo sodelovanje s pobratenimi mesti. Pa kaj, saj „kudovcem" nikoli ni šlo dobro. Vedno so životarili brez denarja. Bojim se le, da se ne bo ponovila tista stara zgodbica o kmetu, ki je svojega osla privajal na življenje brez hrane, pa mu je tik pred koncem pouka crknil.
Danica Cmrečnjak
ISKRICE
IZ
GOSPODARSTVA
Vzhodne Evrope 8 in po eno v
Kanadi, Libiji, Keniji m na Slonokoščeni obali. Stroški predstavništev so stali lani naše gospodarstvo nad 2,3 mio dolarjev.
Hitro do novega leta — v mesecu avgustu je blagovni promet z inozemstvom znašal 5.492 milijonov din, kar je za 19 odstotkov manj kot v predhodnem mesecu. Pri nadaljevanju takšnih ,,minus" poti bomo v novo leto prišli popolnoma čisti — z 0,00 odstotki blagovnega promela z inozemstvom.
Pii analizi ekonomičnosti dela talilno-predelovalne industrije v Beogradu sjo ugotovili 142 milijonov din primanjkljaja. Sedaj razmišljajo, ali |e to resničen podatek ali pa le rezultat nove tehnike evidentiranja. Nekje bo vsekakor treba najti izgovor.
■
RECENZIRAJMO
študentovska, prolesorska kakor ludi lenoba družbenopolitičnih del,ivi nv je lahko vidna na raznih področjih dela. Sedaj bi se dotaknili le nnega: kolike lega, iz česar se učimo (pa najsi bo ,,za šolo" ali za Živl|cnje).
'Študent, piolesor, pa še kdo, mora lelno prežvekati malo moge simkovne m mani strokovne literature, ki je zajeta v okviru obveznega čtiva ali čtiva jto - potrebi! Buljimo v skripta, učbenike, osvajamo vse tulitve, jih prepisujemo in po navadi čez kratek čas pozabimo.. Tak liustop ie sicer določena oblika in metoda branja, vendar prekleto zgrešena. I/ nas nastajajo umski lenuhi, zbombardiram od kopice neptečisčomh intormaeii, Innobneži, ki zremo vsako pisano besedo, ne da bi jn razumeli. Pa zakaj?
Spomnile se pričkanja okoli potrebe, da bi se na določenem strokovnem nivoju ocenila strokovnost in idejnost določenega učbenika pričkanja, ki je to tudi ostalo in se nam zažrlo pod kožo. Študentje so premalo kompetentni (uboge pare neumhe!) glede na nivo izobrazbe, prolesoiji pa — le čemu bi se zameril prijatelju, znancu ali einiiientnejšeniu strokovnjaku od sebe!?
Zaradi lega Katedra napoveduje vojno vsem samozadovoljnim piscem učbenikov in kvazi strokovnih knjig in jim obljublja, da jih bo irolepiala in uničila do takšne mere, da bodo spoznali, da samokritika za lastnim plotom ne vel|a nič, velja le, če kritik stopi v areno.
Tako!
V Zagrebu so ugotovili,-da je tekst predloga srednjeročnega plana razvoja kulture mesta Zagreba pisan v nekem lažno znanstvenem in visokoletečem leziku, kakor da bi bil name-namectjen študentom socialo gije za njihove verbalistične vaje. Čudi me, da so to ugotovili le v Zagrebu!?
Da se Jugoslovani vedno bolj navajamo na red in disciplino, nam lahko najbolje pove ta podatek: na zagrebškem velesejmu |e bila sklenjena pogodba za uvoz ur iz Sovjetske zveze za 3 mili|one din, kar glede na ceno teh ur pomeni — da lep čas ne bomo v zadregi za „točen čas".
Studenski filmski abonma
V letošnjem letu bo kino podjetje z UK ZSMS pripravilo poseben študentski filmski abonma. In sicer tako, da bo UK ZSMS pripravil bone, ki bodo stali 8 dinarjev, s temi boni pa bo lahko študent fel k vsaki blagajni katerekoli kino dvorane, kjer bo v zameno za bon dobil vstopnico za katerokoli predstavo. 3one boste kas'neje spet vrnili na UK ZSMS.
Število bonov je neomejeno!
SLOVAR	O O O
TUJK ZA ŠTUDENTA TUJK Z(A ŠTUDENTA TUJK ZA ŠTUDENTA
A — prva črka abecede, zadnja črka štipendije. Zato z abecedo nimamo problemov, s štipendijo pa prav gotovo.
AB ANTIOUO i- (od nekdaj) so študentska leta lepa, čeprav za marsikoga prva večja preizkušnja v življenju.
ABDERITSKI (omejen) — tokrat ne študent ali kdo drug, temveč prostor v študentskem naselju
ABDICIRATI (odpovedati se) — včasih polovici postelje v študentskem domu, da ti ponoči ni dolgčas po .. . (seveda ne profesorju).
ABECEDA — začne se z A, vendar je vprašanje, če z diplomo se konča? ? ?
ABERACIJA (zmota) - za nekatere nujnost študentovega prebijanja skozi križe in težave do polne glave.
ABONENT — naročnik Katedre z zavestjo, da mu je ne bo treba plačati.
ABONMA — letos za študente ne velja.
ABRAKADABRA — morda bom lahko plačal stanarino v študentskem domu za pol leta nazaj?
ABREVIATURA (okrajšava) - Š. D. M.? Študentski domovi Maribor.
Ne, nel Študentom Denarja Manjkal
Študentski leksikografski zavod Maribor (brez slik in v črno-beli tehniki)
ŠTUDENTSKI LIST KATEDRA IN ŠTUDENTSKI EKSPERIMENTALNI ODER RAZPISUJETA STALNI JAVNI RAZPIS NAJIZVIRNEJŠIH IN NAJZANIMIVEJŠI TER NAJAKTUALNEJŠI DRAMSKI TEKST
Stalni javni razpis velja od dneva objave dalje. Vsakega pol leta se bo sestala posebna komisija, ki bo prispele tekste ocenila ter najboljša teksta nagradila z denarnima nagradama po 1600 dinarjev.
Prva ocenitev bo 5. novembra 1976.
Pogoji:
1. Na stalni javni razpis se lahko javi vsako živo bitje, ki Ima sposobnost pisanja omenjene zvrsti.
2. Teksti morajo biti Izvirno avtorsko delo iz sodobne tematike (študentsko življenje, družbenopolitično delo, sociološki problemi. . .) ali s poljubno temo.
3. Teksti morajo obsegati vsaj eno avtorsko polo teksta.
4. Avtor mora k tekstu priložiti še ovojnico, v kateri mora biti izjava, da je tekst originalno avtorsko delo.
Vse uporabne tekste bo uprizoril študentski eksperimentalni oder.
Uredništvo Katedre
Maribor, 21. sept. Predsednik občinske konference SZDL Gorazd Mazej je predlagal, da se ustanovi sklad za postavitev spomenika generalu Maistru... Katedra, študentski list, je pred leti, točneje 25. 3. 19/0, sprejela pravilnik za izgradnjo spomenika generalu Rudolfu Maistru.
I. sklep — odpre se namenski račun pri študentskem listu Katedra, v katerega se bodo stekala vsa sredstva za izgradnjo spomenika.
Torej gre za ponovitev idejne zamisli Katedre.
Na namenskem žiro računu za izgradnjo je zbranih 2.450,00din.
O akciji je bila obveščena širša slovenska družbena javnost. Nekaj časa je denar prihajal, nakar je ideja šla v pozabo. Vse podatke o skladu lahko najdete v fasciklih ,, Katedre", prav tako točnejšo idejno zamisel.
APZ Boris Kraigher se pritožuje nad pomanjkanjem basistov, mi pa menimo, da je povsem normalno, da ob sedanjem finančnem stanju vsi vedno tanjše
piskajo.
Dr. Avguštin Lah pravi, da je sedanji izobraževalni sistem kakor ..velika stara stavba, ki je bila v svoji stoletni zgodovini večkrat prezidana, pa kljub vzdrževanju in preurejanju ne ustreza več sodobnim potrebam in zahtevam uporabnikov."
MORDA PA SO HIŠNIKI SLABI IN BI JIH BILO TREBA POGOSTEJE MENJATI?
e/vw?n	UKANA,	spisana	s	strani	Toneta	Svetine.	Glede	na	njeno	ceno
bUU.OO din je naslov kar ustrezen.
Maribor je od pobratenega angleškega mesta Greenvvich dobil v dar javno telefonsko govorilnico. Študentje že zbirajo podpise, s katerimi bodo zaprosili Angleže, naj jim podarijo študentski dom, na katerega zaman čakajo že pet let. Pravijo, da bi bili zadovoljni z malo boljšo ..javno hišo".
Upravnik študentskih domov v Mariboru je na zadnjf seji sveta študentskih domov resignirano priznal: ,,Šele zdaj vidim, kakšen osel sem!" Vsa čast. da je priznal, ampak drugi so to že dolgo trdili.
♦
Kdor ne dela, naj vsaj študira, zaradi štipendijske krize jesti tako in tako ne more!
MARIBORČANI V PROTESTU
Družbenopolitične organizacije v Mariboru so v torek, 12. tega meseca pripravile protestno zborovanje na Trgu svobode. Protestu so se pridružili mladi, delavci in študentje in s svojo številčno prisotnostjo izpričali ne le ogorčenje nad ravnanjem avstrijske vlade ampak tudi odločnost da bodo pravični boj Slovencev na Koroškem in Gradiščanskih Hrvatov podpirali — ne le z besedami!
Nevenka Gorjup je v imenu Občinske konference ZSMS Maribor in vsem mladih v občini ostro napadla genocidno politiko in obujanje nacizma . . .
El
r
!l
"
Študentje in dijaki so se zbrali pred svojimi šolami. Na zbornih mestih so bili govori študentov in dijakov tor delavcev šol; študentje so se potem zbrati pred študentskimi domovi, kjer so seznanjali študente te cel dan z nerazumnim ravnanjem avstrijske vlade in obujanjem neonacizma v Avstriji. . .
Judita Tihec pa Je v imenu mariborskih študentov poudarila solidarnost z mladimi in njihovo borbo v Avstriji — z vsemi mladimi, naprednimi in revolucionarnimi silami, ki boj naših rojakov podpirajo.
V skupnem protestu pe so se mladi združili z ostalimi prebivalci Maribora.
Na Trgu svobode je bito premalo prostora za več kot dvajset tisoč ljudi. Zato je množica okupirala tudi začetek Partizanske ulice in pol parka nad trgom.