. . '_ 34 — Pridnost in lenoba. : i ¦'•¦ * : . § 3. Delo je naša dolžnost. • Pri težkih in neprijetnih rečeh se rado zgodi, da človek polagoma začne pešati in odnchavati. Tudi delo se nam kaj rado začne ustavljati, ker se ga sčasoma naveličamo. Zato je treba, da Človek priganja samega sebe k pridnemu delu. Posebno krepak priganjač k pridnosti je prepričanje, da delo ni prostovoljna reč ter nam ni dano na izbiro, ali hočemo ali nočemo delati, marveč da moramo delati, da je delo — naša dolžnost. 1. To doUnost nam naklada že naravni zakon, ker človek je ustvarjen za delo. V stvarstvu božjem je vse delavno; vsaka stvar deluje po svoje, da doseže svoj namen, ki ga ji je Bog odločil ob stvarjenju. Kako vztrajno pridne so, n. pr., živali, velike in male, v zraku, na zemlji in pod zemljo, v vodi in na suhem, nekatere podnevi. druge ponoči . . .! ln kako veličastno je delo naše z e m 1 j e , da preskrbljuje človeku in živalim po-trebne hrane in zaželjenega rdzvedrila! Le pozimi ne-koliko počiva, pa še pozimi ne popolnoma; saj pač ni videti, kakor da bi si hotela privoščiti trdega spanja, marveč le nekoliko zadremlje proti koncu leta in kmalu po Božiču se že zopet vzbuja k novemu delu. Ako pa vse deluje, naj bi li edino človek, krona vsega stvarstva, smel počivati, — Ienariti? Prav res, sramotno je 7a človeka, da ga je rnoral že modri Salomon poslati k mravljam, da bi se odvadil lenobe in naučil pridnosti! Priganja ga namreč (v knjigi ,,Pregovorov"j : ,,Pojdi k mravlji. o lenuh! in ogleduj njena pota ter se uči modrosVi. Nima vojvode, ne učenika, ne o b 1 a s t n i k a , pa si vendar poleti pripravija Iirano in ob žetvi nabira, kar uživa. Lenuh, doklej bošspal? Kdajbošvstalizsvo-jega spanja?" Z enako pravico bi lahko poslali lenuha k pridni čebeljci, k ptičku, pajku itd. Vsaka stvar bi mu klicala: ,,Človek, delaj, kakor vidiš, da jaz delam!" Kaj krepko nam označi to resnico Job z be-sedami: Kakor je ptič ustvarjen za letanje, tako človek za delo". Le pomi-slite, kakšna pokveka bi bil naš Ijubi škrjanček, ko bi se mu nekega dne zljubilo, da bi popustil zračne višave ter bi nehal letati in začel le potleh korakati! ln kakšna bi bila ščinkovček in vrabček, ko bi popustila letanje in začela skakati kakor žabe ob cesti! Ta primera nam pač dovolj jasno osvetljuje, kako globoko se pogrezne človek — lenuh, ki noče delati. 2. Pa Ijubi Bog, ki je vsaki stvari odločil poseben delokrog, je dal vsaki tudi ^potrebne z m o ž n o s t i in primerne p o m o č k e. Človeka je tudi v tem oziru odlikoval nad vse druge stvari. Kako modro je nje-govo telo uravnano za razna dela in kako krasne zmož-nosti in sredstva ima za duševno delovanje, da more doseči svoj dvojni namen, časno blagostanje in nad-naravno zveličanje v večnosti. Naše telo je tako se-stavljeiio, da se mu kar na vseh udih že vidi, da je ustvarjeno za delo, kakor bi vsi skupno in vsak posebej kričali: za delo, za delo! Človeško telo ima veliko moč, ki jo lahko raznovrstno uporablja: v nogah, v rokah, na ramah. na hrbtu itd. Kako spretno lahko rabi roke za vsakovrstna opravila! Na vsaki roki ima tri glavne pregibljeje in na štirih prstih še posebej po tri in na palcih po dva pregibna členka. Kaj pa, če pridejo še v poštev veličastne duševne moči: spoznanje, razsodnost, spomin, domišljija, kraljevska volja! In povrh tega še vsa raznovrstna sredstva b o ž j i h m i-losti, ki jih Jezus Kristus ponuja po sveti cerkvi, daje pa le onim, ki hočejo sodelovati. Ali ni res pri vsakem človeku jasen odsev in glasen odmev. delaj, delaj, delaj! O da, ko bi bil Bog ustvaril človeka za lenobo, bi ga bil moral ustvariti popolnoma drugačnega. Zdaj pa tnora vsak, ki ve, da je Bog neskpnčno moder, priznati: človek je ustvarjen za delo! Čemu torej vse 3* — 36 — veličastne tnoči, dušne in telesne, naravne in nadna-ravne, ako jih noče rabiti, noče delati!? 3. Brez dela ne morečlovekdoseči svojega namena, kije dvojen: pametno in srečno živeti tu na zemlji, pa obenem si pridobiti tudi večno zveličanje v nebesih. Pa nobenega izmed teh dveh namenov ne mo-remo doseči brez napornega dela. Ako je v dosego časne sreče celo v raju Adam moral delati, ko je bil še v prvotni nedolžnosti, koliko bolj mora po grehu naporno delati vsak človek, ker je Bog odvzel blagoslov zemlji! Pa ne Ie poljedelci, marveč ljudje vseh stanov se morajo zdaj veliko truditi, ako hočejo pošteno ži-veti. Vsepovsod. kjer bivajo Ijudje, raste tudi trnje in osat. Svetovni apostol sv. Pavel je po navdihnjenju sv. Duha podpisal splošno sodbo vsem zemljanom: MKdor ne delct, naj ne je!" Če jc pa že v dosego časnega namcna treba vztrajnega dela, koliko bolj v dosego večnega. Saj nam je to prav jasno povedal Jezus Kristus sam, ko je rekel: »Nebeško kraljestvo silo trpi i n I e s i I n i s i g a b o d o p r i s v o j i 1 i. „ Ali ni to dovolj jasna in točna razsodba? ali ni to toliko, kakor če bi rekel: Za lenuhe ni nebes?! Ker torej človek ne more brez dela in truda doseči svojega namena, za katerega je ustvarjen, je pač razvidno vsakomur, da je delo splošna dolž-n o s t. Lenuh res ne ve, zakaj je pravzaprav na svetu. 4. Delo nam ukazuje tudi pesebna zapo-ved božja,in sicer tako določno in jasno, da pač nihče ne more imeti nikakršnega izgovora. Saj skoraj vselej in povsod, kjer Bog kaj zapoveduje, je pritak-njena tudi zapoved o delu. Bog je že v raju Adamu dajal razna navodila, in med drugim mu je posebej zapovedal tudi deio in sicer kar dvakrat: pred grehom in že ostreje po grehu. Na Sinajski gori pa je zopet Bog med gromom in bliskom ponovil med drugimi zapoved o delu: Šest dni delaj in oprav-Ijaj vsa svoja dcla! Kakor se namreč po-vdarja v tretji božji zapovedi nedeljski počitek, enako se mora povdarjati šestdnevno delo. — 37 - , , - V novi zavezi paje Jezus Krisus z bese-dami in zgledom dal pravo razlago božje zapovedi o delu. Kako lepa je, n. pr., njegova prilika o gospo-darju, ki je najemal delavcev v svoj vinograd in je tako zelo osupnil, ko je še proti večeru zagledal na trgu nekaj mož brez dela. Zaklical jim je : Kaj pa vi stojite tukaj brez dela ves dan?! Srečni so bili pač, da jih je našel ob tej pozni uri tako dobrohoten najemnik ter jim tako velikodušno poplačal delo ene same — zadnje ure. Na kaj takega naj se nikar ne zanašajo lenuhi današnjih dni. Posebno pa se je s v. c e r k e v , ki v Jezuso-vem imenu tolmači božje zapovedi, od nekdaj ziasti skrbno ozirala na delo. T e 1 e s n o delo je najprej oblažila s tem, da je odpravila trdosrčno suženjstvo * in krščanske posle povzdignila do onega viška, da so jih imenitna gospoda smatrali kot člane svoje družine. D u š n o delo pa je posebno pospeševala s tem, da je po cerkvenih zapovedih natančneje pojasnila tretjo božjo zapoved in točno določila, katera dobra dela naj se opravljajo ob nedeljah in praznikih in kako naj se tudi ob delavnikih telesno delo posvečuje v božjo čast. Kateri naj bo kralj' ? Dvema bratoma — tako pripoveduje pravljica, — je bilo prorokovano, da bode še eden izmed njiju kralj. Da bi izvedela, katerega zadene ta sreča, gresta oba vprašat paganskega vedeža v jako oddaljen kraj, ki so ga pogani imenovali o r a k e 1 j. Tu dobita od-govor: ,,Oni bo kralj, ki bo prvi poljubil svojo mater". Takoj hiti eden izmed bratov proti domu in dospevši domov, še ves zasopljen, poljubi svojo mater v veseli nadi, da bode kralj, ker je prelntel svojega brata. Drugi brat je bil pa modrejši ter je, zaslišavši ora-keljev odgovor, počenil na tla in poljubil zemljo, ki je naša skupna mati, in postal je kralj. Ta pravljica ima lepo resnico in koristen nauk v sebi. Zemlja je res naša dobra mati, toda le za - 38 - A svoje pridne otroke. Že prej sem omenil, kako pridno nas zemlja preskrbljuje z živežem in drugimi potreb-ščinami, a pristaviti moram, da nam odtakrat, ko je \ bila naša prva mati Eva nepokorna, tudi naša krušna ' mati — zemlja noče sama kruha rezati, marveč ji mo-ramo pridno pomagfati, sodelovati ž njo. Da, pridnost je storila, da ima človek že v toliki oblasti naravne : sile; po svoji pridnosti torej kraljuje člo ek na zemlji. Pa tudi posameznik more kraljevati sedaj in bo mogel z Bogom kraljevati vekomaj, ako je vztrajno pridcn in delaven. Za istinito pridne Ijudi je namreč na zemlji še vedno dovolj dobrih in častnih služb; v večnosti pa je pripravljena kraljevska krona vsem, ki vztrajajo v pravičnosti!