Naročnina
inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo-
IV. LETO
SflHJINH
Murska Sobota, 26. septembra 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 39.
Žito
Z prodajo našega žita še delamo vedno eksperimente, kljub temu, da bi morali kot agrarna država imeti že ustavljeno pot v tem pravcu, s pomočjo katere bi dosegli na mednarodnih tržiščih najvišjo možno ceno za pridelke naših kmetovalcev. Vsaka žetev je za našo zemljo prinos k našemu blagostanju in presežki dobre letine zavzemajo v naši zunanji trgovini odlično mesto. To je dvoje tako važnih dejstev, da se že mora z ozirom na te uvesti sistem v našo politiko pri prodaji žita.
Vsem so še dobro v spominu razmere, ki so vladale pred uvedbo žitnega režima, ko je cena naših žitaric katastrofalno padla. Razni posredovalci in nakupovalci so bili v svojih špekulacijah in dogovorih napram proizvajalcem brez usmiljenja in odkup žita se je izvršil pod ceno in pod pritiskom dolga. Naš kmet je zabredel v težek, skoraj bezupen položaj. Na mednarodnih tržiščih je bil takrat res katastrofalen padec cen žitu in to vsled konkurenčne borbe med Sovjetsko Rusijo in Ameriko. Ta zmešnjava na mednarodnih tržiščih, je bila za nekatere žitne prekupčevalce lepa prilika, da so ribarili v kalnem in si vtaknili marsikakšen masten plen v svoje žepe, seveda na škodo kmeta, ki se je že itak boril za obstanek.
V takratni dobi pa se je v dobri nameri oglasila država ter uvedla žitni monopol. Nakup žita je poverila društvu, ki ga je sama ustanovila, ter je znano pod imenom »Prizad". Določila je ceno za odkup in sicer 150 din. Istočasno je bila uvedena tudi popolna kontrola. Ta poizkus je mnogo stal državi, a trenutno ni niti koristil kmetu, ker je ta, radi svojega dolga, prodal svoje žito, še preden je bil uveden žitni režim. Pač pa so od tega imeli koristi prekupčevalci, katerih žitne zaloge so že bile pripravljene za izvoz. Tudi te zaloge so prišle pod kontrolo, tudi te zaloge je „Prizad" odkupil po določeni ceni ter si lastil sebi pravico izvoza. Razmere pa so se znatno spremenile, odkar je vlada razdolžila kmeta in mu omogočila, da je do znosnosti uredil svoje denarne
obveznosti. A tudi razmere na mednarodnih tržiščih so se bistveno spremenile in to v korist našega kmečkega človeka. Amerika se je začela umikati iz tržišč, kamor smo mi pošiljali naše blago. Ker se tudi Sovjetska Rusija ni več pojavljala s svojim cenenim žitom, je bila posledica ta, da so cene žitaric poskočile do nekdanje višine. S tem se je tudi „Prizadu" kot posredovalcu med kmetom in inozemskim tržiščem, delo znatno olajšalo.
Ne bo odveč, če ob tej priliki navedemo nekaj podatkov. Z ozirom na lansko letne zaloge smo izvozili lani okrog 50.000 vagonov žita. Če vzamemo povprečno ceno 160 din, je dobil kmet za prodano žito okrog 800,000.000 dinarje. Leta 1930, ko je bila v naši državi mnogo boljša žetev kot lani, se je prodajalo žito po 80 din za 100 kg ter je celokupen iznos prodanega žita znašal nekaj več kot 400,000.000 dinarjev. Primerjajoč omenjeni dve vsoti, pač lahko vsakdo sklepa, da se kljub poizkusom, vodi trenutno mnogo bolj zdrava politika pri trgovanju z žitom, kot se je kdaj prej. Cena žita je v stalnem naraščanju in dosegla je že 190 din za najboljše blago. Na domačih tržiščih se ponekod plačuje žito nad ceno, ki jih nudi „Prizad". Slednjič je zvišal tudi „Prizad" svoje kupne cene in pričakovati je, da se bodo slednjič cene utrdile in da bo „Prizad" začel z nakupom za izvoz.
Po sedanjih podatkih sodeč in vštevši žitnih zalog, ki so nam ostale še iz preteklega leta (2000 vagonov) bomo letos izvozili le okrog 35.000 vagonov, ker je bila letošnja letina za 10% slabša od lanske. Sedaj je važno, da izrabimo ugodno konjukturo na mednarodnih tržiščih in da z boljšo prodajo našega žita nadoknadimo ono, kar smo letos manj pridelali. Da se to izvede res tako, kakor si mi vsi želimo, pa leži v rokah »Prizada*, ki ima prvo in zadnjo besedo pri našem izvozu. „Prizad" kupuje žito v količinah najmanj po 5 vagonov. V hrvaških vaseh so se radi tega pojavili špekulanti, ki kupujejo od posameznih kmetov žito z namenom, da v magacinih počaka na čas, ko bo cena žitu še bolj po-
TOMAŽ G. MASARVK
Prvi prezident bratske češkoslovaške republike dr. Tomaž G. Masaryk je prejšnji torek ob pol 4. uri zjutraj po kratki bolezni izdihnil. Umrl je največji sin češkoslovaškega naroda in eden največjih Slovanov, kar j'h pozna zgodovina. Ves čehoslovaški narod je sprejel vest o njegovi smrti z veliko žalostjo, saj je umrl oče domovine in resnični tvorec samostojne Češkoslovaške države. Ko je dovedel svoj narod do svobode, ga je hvaležno ljudstvo postavilo za svojega najvišjega predstavnika. Šele pred dvema letoma je odložil krmilo države in se umaknil na jesen svojega življenja v grad Lani, kjer ga je dohitela smrt. Za velikim pokojnikom pa žaluje tudi ves naš narod. Vzgojil nam je celo pokolenje naših javnih delavcev in v borbah proti avstrijskemu režimu je razgaljal odvratne metode naših nekdanjih tla-čiteljev, ki so hoteli za vsako ceno udušiti osvobodilno gibanje na našem jugu. Pod niegovo neizprosno besedo in obsodbo se je zrušil črno- žolti dvo-glavni orel in preko teh ruševin je peljal svoj narod v svobodo. Ni čuda, da se ob njegovi smrti klanjajo pred njegovo veličino vsi narodi v Evropi. Slava velikemu Slovanu 1
Tomaž G. Masaryk se je rodil 7. marca 1850. v Hodominu na Morav-skem. Njegov oče je bil kočijaž pri tamošnji gospoščini. Po osnovni šoli je šel na realko z namenom, da kasneje postane učitelj. Ker pa siromašni stariši niso imeli denarja za njegovo šolanje, je šel na Dunaj v uk k nekemu ključavničarju, a ko ja od tam pobegnil, se je šel učit kovaštva, toda tudi pri tem poslu ni ostal dolgo. Postal je učiteljski pomočnik, pozneje pa se je le dokopal do gimnazije, katero je tudi dovršil. S 26. leti je že postal doktor filozofije, kmalu za tem pa je stopil v politično življenje ter se kmalu pojavil v dunajskem parlamentu kot bojevit poslanec. Med svetovno vojno je potoval po svetu in njegova je zasluga, da je francoski in angleški svet prepričal o neobhodni potrebi razbiti Avstrijo, ječo narodov. Dosegel je, da je takratni predsednik Združenih držav Wilson med vojnimi cilji zaveznikov, omenil tudi osvoboditev Čehoslovakov, s čimer je bila Avstrija obsojena na smrt. Njegovo veliko delo je bilo leta 1918 kronano z najlepšimi uspehi — s svobodo rodnih bratov. Resnične so besede, ki smo jih te dni čitali: »Človeštvo je z njim izgubilo svojega najodličnejšega zastopnika, svet pa svojega najboljšega državljana."
skočila. Od tega seveda nima kmet nikake koristi.
O „Prizadu" se mnogo govori, posebno s strani tistih, ki jim je v napotje ter se mu očita, da je zgrajen na tujem kapitalu. Četudi bi to bilo res, pa se ne sme pozabiti, da naša država brez tujega kapitala za enkrat ne more misliti na ekonomski napredek, ker je pač naša državna tvorba še premlada. Potrebno je le, da se tuji kapital neprestano nadzira in da se onemogoči, da bi svojo moč naperil proti našim lastnim interesom. Ne sme se to tolmačiti kot zagovor „Prizada" Povdariti le hočemo stališče našega kmeta, ki nudi svoje blago onemu, ki mu boljše plača in ki mu nudi večje ugodnosti. Potem pa nam je vse eno, če je to družba ali posameznik, le več srca hočemo za našega kmeta, le več plačila za njegov neizmeren trud, ki ga polaga v obdelovanje svoje grude. Problem ni v tem, kdo bo odkupil žito, temveč na kakšen način bo proizvajalec vnovčil svoj pridelek, da mu bo v večjo korist. Monopol žita, kakor to nekateri imenujejo, je vsekakor dobra
obramba proti spekulativnim namenom gotovih prekupčevalcev, ki jim je posebno v južnih krajih dobro cvetel posel.
Kmetu je treba vsestransko pomagati in dolžnost vseh je, da dodajo svoj delež k splošnemu kulturnemu podvigu tega stanu, na katerega je priklenjena naša celotna narodno-gospodarska zgradba. Omogočiti mu moramo, da bo svoje poljedelstvo usmeril po najnovejših metodah, da potom selekcij svojih žitaric pridela tako prvovrstno blago, da se mu ne bo treba bati konkurence na mednarodnih tržiščih. Od splošnega napredka našega kmetijstva, bo imel koristi ves naš živelj, predvsem obrt, trgovina in industrija, kar je v zadnjih letih hiralo baš radi tega, ker se je kmet dušil pod neznosnimi bremeni ter je njegova kupna moč zdrknila na ničlo. V tem je bil izvor gospodarske krize, ki hvala Bogu, leži za nami, a katere posledice so še danes vidne, spričo dobre gospodarske politike, vedno bolj ostajajo za nami.
POLITIKA
Opozicij«, ki stoji ob strani vsakemu delu v parlamentu in katere najmočnejša skupina je zbrana okrog dr. Mačka, je bila posebno med srbskimi pristaši razcepljena na več skupin. Kakor sedaj poročajo časopisi, je po dveh letih razgovorov in pogajanj končno prišlo do načelnega sporazuma med tremi srbskimi in dvema hrvatskima skupinama združene opozicije. Vodstvo zagrebškega opozicijskega krila sodi, da bo ta sporazum izredno velikega pomena za nadaljni razvoj notranje političnega položaja.
Zastopniki beograjske skupine združene opozicije so po končani konferenci z dr. Mačkom izjavili sledeče: »Naše tri stranke (demokrati, radikali in zemljoradniki) so se sporazumele o skupnem političnem zadržanju in delovanju glede na vsa vprašanja, ki so se kdaj sprožila ali se bodo še pojavila. Na osnovi tega sporazuma bomo v bodoče vodili skupno politiko in bomo skupno nastopili kot enoten politični blok. Sporočili smo dr. Mačku, da so se naše tri stranke postavile na skupno stališče glede vseh bistvenih vprašanj. Naše sporočilo je dr. Maček sprejel z zadovoljstvom na znanje. Zaradi tega se bo že v kratkem pričela izvajati ta naša odslej skupna akcija, ker ni nič več na poti skupnemu zaželjenemu cilju, ki je po našem globokem prepričanju popolnoma in enako zadovoljiv i za Srbe i za Hrvate i za Slovence".
Med Madžarsko in Nemčijo je prišlo do hudega spora. Velika skupina madžarskih fašistov je hotela potovati na kongres nemških narodnih socialistov v Nurnberg. Na meji pa so jim madžarski uradniki delali take sitnosti, da je le nekaj mož moglo nadaljevati pot v Nemčijo. Nemci smatrajo postopanje madžarske objasti za neprijateljsko gesto napram Nemčiji. Zaradi tega so nemške oblasti nenadoma zelo omejile potovanje Nemcev na Madžarsko. Tja bodo smeli po najnovejših odredbah le nemški trgovci v najnujnejših primerih.
Avstrijski državni tajnik je bil pretekle dni v Nemčiji, kjer je imel baje važne politične razgovore. Med obema državama se pripravlja važen sporazum. Nemčija namerava pospešiti svojo oborožitev. Za prehrano svojega prebivalstva bi si rada zagotovila vse presežke avstrijskih kmetijskih pridelkov. Avstrija pa bo za to kupila orožje za svojo vojsko v Nemčiji.
V	kratkem se bodo pričela pogajanja med zastopniki Maleantante in Madžarske. Do pogajanj je prišlo na prizadevanje češkoslovaške. Razpravljali bodo o enakopravnosti in oborožitvi Madžarske in o manjšinah. Baje se bo sklenila tudi pogodba o nenapadanju.
V	severnih kitajskih deželah, v smeri proti ruski meji, so Japonci v zadnjem času poslali še 250.000 vojakov ter velike množine vojnih po-trebičin. Mednarodni vojaški strokovnjaki sodijo, da segajo te vojaške priprave daleč preko okvira japonske akcije proti Kitajski in da se Japonci
očividno pripravljajo na vojno proti Rusiji.
Od začetka sovražnosti med Japonci in Kitajci je bilo do danes med obema sovražnikoma že okoli 30 večjih bitk. Pri teh so izgubili Kitajci nad 70.000 vojakov, a tudi izgube Japon cev so silno velike.
Amerika je nenadoma prepovedala vsak izvoz orožja na Kitajsko in Japonsko. Posebno Kitajci so pri tem hudo prizadeti ter pravijo, da je ta prepoved velika pomoč Japoncem.
(Tlurska Sobota:
— Sobotni »Prekmurski večer". KPA je priredil pod gornjim naslovom v soboto zvečer lepo kulturno prireditev, ki je svoj glavni namen — manifestirati za slovenstvo Prekmurja in pokazati obenem najbolj pereča prekmurska vprašanja — v polni meri dosegel. Pod okriljem tega večera je Klub organiziral skupen nastop mladih prekmurskih književnikov. Dejstvo, da so iz naše sredine zrasli književniki, ki pišejo danes v knjižni slovenščini, je pač najboljši dokaz, da je pot prekmurstva v slovenstvo edino naravna. Taka manifestacija je bila umestna prav sedaj, ko se zopet porajajo različne izjave, ki imajo namen odtrgati Prekmurje od slovenske skupnosti. Tako prireditelji, kakor občinstvo je to misel dobro razumelo, kar dokazuje dobra organizacija večera in polna zasedba dvorane. Recitirali so po vrsti gimnazijca Šebjanič in Šiftar, Katja Špurova in Ferdinand Godina ter Miško Kranjec. Vsi se v svojih ustvaritvah bavijo predvsem s prekmurskimi problemi in življenjem prekmurskega ljudstva. V kulturni kroniki bomo prihodnjič obširneje poročali o recitacijah. V uvodniku je g. profesor Liška izčrpno predstavil literarni obraz naših kniževnikov. Njegovo prizadevanje dokazuje, da je eden tistih in-teligentov, ki ne prihajajo v Prekmurje vršit samo svoje službene dolžnosti, temveč da hočejo doprinesti tudi nje-govemu kulturnemu razvoju. Referati so imeli namen pojasniti smisel večera in pokazati cilje naše mladine. V prvem referatu je akademik Kovač govoril o »Odnosih mladine do ustvaritve slovenskih kulturnih vrednot." Opozoril je na težki gmotni položaj današnje mladine. V zelo stvarnem referatu o »Ekonomskem položaju Prekmurja" je Sapač opisal težke živ-ljenske prilike našega ljudstva, govoril je o vzrokih in posledicah našega izseljeništva. Čačinovič je pa v svojem govoru o »Kulturnih problemih slovenstva" podal nekaj misli o mednarodnem položaju, razkosanosti, težkem stanju slovenskega gospodarstva, zlasti pa o nevarnostih tuje propagande in tujega kapitala za zdrav kulturni razvoj slovenskega naroda. Priznanje prizadevanju naših akademikov je dala tudi kulturna Ljubljana. Ljubljanski Pen-klub je sprejel pokroviteljstvo nad prireditvijo. Zastopal ga je njegov član g. Miško Kranjec. Pozdrave pa so poslali gg. Oton Župančič, preds. Pen-kluba, Fran Albreht, podpreds.
Na velikem kongresu v NOrn-bergu je imel Hitler pomemben političen govor, kateremu je prisluhnila vsa Evropa. Dejal je: »Nemčija želi sodelovati z vsemi narodi, katerih končni cilj je evropska skupnost, odklanjamo pa sodelovanje z onimi, katerih program pomeni samo razdejanje. Sleherni poskus prenašanja boljževiške revolucije v Nemčijo, bo odbit z bliskovito naglico. Naše orožje je za ta namen že nabrušeno.
Pen-kluba in dr. Lončar, predsednik Slov. Matice.
Pregledovanje in žigosanje sodov. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, oddelek za kontrolo mer sporoča, da se bode na osnovi po Ministrstvu trgovine in industrije, o-srednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 26. I. 1937 štev. 430 odobrenega delavnega programa vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postajah za kontrolo sodov in sicer: v Murski Soboti dne 7. in 8. oktobra, 9. novembra in 10. decembra 1937.
— Na Sokolski tomboli dne 19. t. m. so naslednji dobili tombolo in s tem lepe dobitke: 1. Korošak Jakob, cestar, Mala Nedelja, 2. Železen Franc, pismonoša, G. Lendava, 3. Šrajnar Franc pos. Staranovavas, 4. Flisar Marija, šivilja, Gradišče, 5. Zemljič Franc, pos. SI. Radenci, 6. Polak Bela, priv. uradnik, M. Sobota, 7. Markovič Franc, pek, M. Sobota, 8. Šajt Marija, delavka, M. Sobota, 9. Horvat Janez, potnik, Sv. Miklavž, 10. Štefanec Marija, delavka, Malenski vrh, 11. Škafar Matija, sodni sluga, M. Sobota, 12. Pintarič Franc, delavec, Petanjci, 13. Puncer Janko, dijak, M. Sobota, 14. Peček Aleksander, pos. Domanjševci, 15. Molnar Janez, pos. Selo, 16. Bez-nec Koloman, pos. Mačkovci, 17. Ko-loša Marjeta, dijakinja, M. Sobota. Uprava Sokolskega društva M. Sobota se uljudno zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov za tombolo, sploh vsem, ki so pri tomboli na kakršen koli način pomagali.
Prispeli so najmodernejši
radioaparati.
Oglejte si je v prvi prekmurski radiodel. NEMEC J.
DOPISI:
— Blagoslovitev nadzidanega Šolskega poslopja v Krogu. Predzadnjo nedeljo se je vršila v Krogu redka slovesnost. Blagoslavljala se je nova šolska stavba. Kakor je znano, je občina M. Sobota okolica razširila staro poslopje ter nadzidala še eno nadstropje. Prejšnji prostori niso več zadostovali potrebam, ker je število šoloobveznih otrok jako narastlo, zlasti ko so se všolali v Krog še občini Satahovci in M. Črnci. Novo šolsko poslopje v Krogu je sedaj največje in najlepše v celem srezu Enoletno delo je doseglo v nedeljo svoj višek, ko je bila šola izročena mladini in narodu. Slovesnost se je začela s sveto mašo,
katero je daroval g. župnik Vojkovič. Po sv. maši je pri šoli, kjer je bil postavljen govorniški oder, pridigal g. župnik. Za njim je govoril župan občine M. Sobota-okolica g. Celeč F. ki je pozdravil zastopnike oblasti ter imel globoko zasnovan govor, v katerem se je tudi zahvalil gg. poslancem in banskim svetnikom za pomoč ter predlagal, da se pošljejo vdanos-tne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. min. prosvete, min. dr. Korošcu, min. dr. Kreku ter banu dr. Natlačenu. Po odposlanju brzojavk se je oglasil srez-ki šolski nadzornik g. Veinar Jože, ki je obenem zastopal bana. Izrazil je kot nadzornik svoje zadovoljstvo nad novo šolo ter se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je to veliko delo izvršilo. Za njim je govoril banski svetnik g. Bajlec, ki je z ljudskimi besedami razložil pomen današnjega dne. Po tem govoru je imela nagovor na stariše učenka Serecova, ki je vse prisotne ganila s svojimi prisrčnimi besedami. Na koncu pa se je vsem zahvalil g. upravitelj Horvat. Po govorih je blagoslovil g. župnik šolsko poslopje. Siavnost je oviral dež, kljub temu se je pa zbralo precej veliko število ljudstva.
—	Sv. Sebeščan. Tombola pri Sv. Sebeščanu (Pečarovcih) je bila radi slabega vremena preložena in bo 26. sept. Pridite!
—	Mačkovci. Mostna tehtnica je pri nas izgotovljena ter tudi že žigosana in se lahko uporablja. Na to se zlasti opozarjajo trgovci s sadjem, da se od sedaj naprej tudi v Mačkovcih lahko naklada.
—	Selo. Dne 17. t. m. v jutranjih urah je izbruhnil pri posestniku Ška-lič Petru v Selu velik požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, v katerem je bilo spravljeno 50 q sena, nadalje svinjaki, kjer so zgorele tudi tri svinje. Povzročena škoda se ceni na 15.000 din, ki je krita z zavarovalnino le z 1/10 nastale škode. Škode bi bilo še mnogo več, ker bi se požar razširil lahko tudi na stanovanjsko hišo, ako nebi gasilci pravočasno in s taktičnim nastopom preprečili nadalnje širjenje požara. Pri gašenju je dobil občutne poškodbe večletni poveljnik gasilske čete Talijan Štefan, zet imenovanega nesrečnika. Sumi se, da je bil požar podtaknjen. To je v kraju Selo že 12. slučaj. Ponesrečenec je tem huje prizadet, ker se bliža zima in mu ni preostalo nobene krme za živino, vsled česar je potrebno, da mu usmiljena srca priskočijo na pomoč.
—	TiSina — lepi uspeh. V minulem tednu je bila v Radkersburgu izvršena v trafiko tatvina in okradeno raznovrstnega tobaka za 700 šilingov. V isti noči so v ozadju državne meje držali tišinski orožniki pod vodstvom komandirja g. Bergnica zasedo. Noč je bila silno meglena in temna. Ne dolgo po polnoči sta se zasedi približala dva moška in ko sta bila ustavljena, sta odvrgla tovor in bliskoma zginila v temo. Orožniki so odvržene nahrbtnike pobrali in na tem mestu našli tudi klobuk, ki ga je eden izmed postopačev izgubil. Ob natan-
Domače \?e$či
ADVOKAT
HOCMUH CIRIL
ie preselil
svojo pisarno iz Ormoža
v Mursko Soboto
in posluje v Cerkveni ulici št. 11. (Nadajeva hiša).
čni preiskavi so ugotovili, da je klobuk last poznatega nasilneža Balaži-ča iz Gornje Bistrice, ki je radi tatvin in umora že odsedel večletno ječo. Ugotovili so tudi, da izhaja tobak iz tatvine v Radkersburgu. Balažič je vlomno tatvino hladnokrvno priznal ter bil zopet odveden v sodne zapore.
—	Petanjci. Z poplavo nam je reka Mura marsikatero leto nadlegovala, toda tako pogosto kakor letos, se ne spominjamo. Komaj smo se oddahnili od slednje poplave, ki nam je onesnažila travnike in uničila poljske pridelke, je 12. t. m. Mura zopet tako narastla, da ni bilo mogoče prevažati z brodom. Vrhu tega nam je zopet zalila polja in travnike ter jesenski pridelek. Posebno je prizadet krompir, ki bo vsled prevelike mokrote segnil in ki je glavna prehrana našega ljudstva.
—	Moravci. Po dolgi težki bolezni, ki si jo je nakopal v vojski, je umrl 11. t. m. tukajšnji ugledni posestnik g. Bencik Ludvik. Ob udeležbi številnega naroda in s sodelovenjem dveh duhovnikov, smo nepozabnega in dobrega soseda na drugi dan položili k večnemu počitku. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Naj počiva v miru, svojcem in sorodnikom naše iskrene sožalje.
—	Šalovci. Končno se je spolnila želja članstva gasilske čete in deloma tudi vsega prebivalstva, da si je četa nabavila motorno brizgalno najmodernejšega tipa. Motorka ima namreč napeljano električno razsvetljavo z lastnim pogonom, kar je velike vrednosti posebno zato, ker se požari največkrat ponoči dogajajo. Gasilske čete v območju občine Šalovci posedujejo sedaj 3 motorke, kar je hvale vredno za omeniti. — Nova mostna vaga je bila v soboto 10. t. m. uradno žigosana. Ljudstvo pozdravlja prepotrebno napravo, ki bo služila v veliko olajšavo vsemu prebivalstvu.
—	Markovci. V minulem tednu je bila pri nas cerkvena komisija, ki je obravnavala gotova nesoglasja med vaščani in cerkvenim odborom.
- Moravci. Gasilska četa se za-valjuje vsem, ki so se udeležili njene prireditve in s tem pripomogli, da je prireditev, kljub slabemu vremenu, dobro uspela.
—	RogaSevci. Naši gasilci bodo priredili 26. t. m. tombolo. Igralna »rta stoji dva dinarja in se jo lahko upi v vseh tukajšnih trgovinah. Bo-
dite naklonjeni našim požarnikom in kupite igralne karte, ker lahko dobite za mal denar lepe in koristne dobitke.
—	Skakovci. Dne 16, t. m. popoldne si je mati tukajšnega posestnika g. Liilika zvezala okoli vratu kamen in neopaženo skočila v sosedov vodnjak kjer so jo kasneje našli mrtvo. Gotovo je to naredila v duševni zmedenosti. Pokojno so drugi dan ob veliki udeležbi naroda pokopali. Naj počiva v miru. Svojcem in sorodnikom naše sožalje.
—	Gor. Lendava. Tukajšnji kraj. odbor Jadranske straže priredi dne 26. sept. 1937 ob pol 15. uri javno tombolo. Čisti dobiček se bo uporabil za letovanje siromašne in slabotne dece na našem prelepem Jadranu.
—	Neradnovci. Naši gasilci so imeli 14. t. m. dovolj posla pri gašenju požara, ki je ob 13. uri izbruhnil na poslopju št. 62. Vsled vetra ni bilo mogoče gorečih poslopij obvarovati, pač pa se je gasilcem posrečilo ubraniti razširjenje požara na sosednje poslopje, kar je priznanja vredno. Skoda povzročena po požaru se ceni na 10 000 dinarjev in je tembolj občutljiva, ker niso bila poslopja zavarovana.
Poslopje soboške ljudske šole — propast mladine
Dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer je povabilo učiteljstvo starše na roditeljski sestanek. Ker so prihajali nekaj dni pred sestankom ogledovat nezdrave, vlažne in celo mokre učilnice, posebno one na zapadni strani, kjer sega mokrota ponekod do stropa, je bil odziv tako številen, da je mnogo sta-rišev stalo kar na hodniku.
Po upraviteljevem nagovoru so se oglašali trumoma k besedi, kajti na vseh obrazih si lahko čital veliko skrb za otroke. Nekateri so Izjavili, da ne pošljejo več otrok v šolo. Drugi so zahtevali, da se vse učilnice na zapadni strani zapro. Večina pa je bila mnenja, da se s fondom, ki je na razpolago, prične takoj z zgradbo poslopja. Prečitala se je pritožba, katero so navzoči soglasno sprejeli. Odposlana je bila takoj na bansko upravo. Da bi se več ne zavlačevalo zgradbe, se je izvolil akcijski odbor, ki bo stalno pritiskal na oblast, da se reši to vprašanje. Mi pa opozarjamo oblast na dejstvo, da je današnje poslopje — grob naše mladine.
Gospodarski drobiž
Na jesen lahko zopet pričakujemo izvoz živine v Nemčijo in tudi v Avstrijo se bo več izvažalo, ko se bodo prebivalci velemest vrnili z dopustov. Tudi za svinje je pričakovati večje povpraševanje, ker se za naše svinje interesirajo razen prej omenjenih držav tudi Španija.
NaS izvoz v Italijo je znašal letos v prvem polletju okrog 250 milijonov Din nasproti 32 milijonov Din v lanskem prvem polletju. Največji del odpade na izvoz lesa. Na drugem mestu je živina. Skupaj smo letos izvozili v Italijo za 63 milij. Din živine, in sicer za 42 milijonov goveje živine, za 11 milij. Din živih svinj in za 9,9 milij. Din žive perutnine. Važno postavko tvori tudi izvoz žita, kajti pšenice smo izvozili za 15 milij. Din, koruze pa za nad 10 milij. Din. Omeniti je še izvoz fižola, ki je znašal 6 milijonov Din.
Koncem prejšnjega meseca je izšla knjiga .Pravni svetovalec" z razpravo dr. Srečka Goljarja o kmetski
zaščiti. Knjiga je potrebna vsem, ki imajo s predmetnim vprašanjem opravka. Dobi se jo pri »Umetniški propagandi* v Loki pri Zidanem mostu.
Madžarska bo začela odplačevati posojilo, ki ga je najela v Združenih državah Severne Amerike po svetovni vojni, obenem pa se pogaja za najetje novega posojila.
Angleške železarne so tako preobložene z naročili, da zadnje tedne sploh niso mogle sprejemati novih naročil, ker so z dosedanjimi naročili zaposlene do konca leta, deloma še preko tega roka. Kaj jim toliko dela da, je spričo žalostnih razmer, ki vladajo na svetu, kaj lahko uganiti.
V jeseni se bodo vršila med našo državo in Avstrijo trgovinska pogajanja. Tako poročajo iz Dunaja.
Čehoslovaška žitna monopol-ska družba je lani v drugi polovici leta pričela odprodajati svoje znatne rezerve pšenice iz prejšnjega leta. Te dni je družba ponovno prodala 2000 vagonov v Italijo in 500 vagonov v Nemčijo, tako da je sedaj skupna količina izvožene pšenice dosegla 11.000 vagonov.
Komemoraciia.
Ob veliki udeležbi naroda se je vršila 22. t. m. zvečer v Sokolskem domu komemoracija za pokojnem Ma-sarykom, bivšim prezidentom ČSR, ki jo je priredilo tuk. Sokolsko društvo.
Komemoracija je ispadla nad vse častno in dostojno. Ob zaključku se je zaigralo čehoslovaško in našo himno.
Podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda v M. Soboti
poziva in vabi svoje članstvo in narodno zavedno občinstvo, da se udeleži sestanka, ki se vrši v soboto, dne 25. septembra t. 1. ob 20 30 (pol devetih zvečer) v restavraciji g. Faflika. Na dnevnem redu je poročilo delegata o poteku Velike skupščine CMD v Kočevju. Pridite polnoštevilno !
Ll I I Ravnokar prispelo direkt-■ ■ Cl I m no iz tovarne vse vrste zimsko blago za moške in ženske, kakor tudi žemperji (sveterji) že od Din 12 dalje, odeje agiinje" že od Din 25 dalje, extra težke za konje Din 65. Pri vsem blagu so cene znižane do 10. oktobra, da se bolje upelja trgovina. Lastne izdelave moških oblek, na željo tudi po meri. — Oglejte si zalogo in niske cene. Se priporoča za obilen obisk
FERDO HORVATH
manufakturna konfekcija in specerija BOGOJINA	PREKMURJE
Iz delovanja Združbe trgovcev Murski S°boti.
Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt
Na obnovi pooblastila finančnega zakona za leto 1936-37, je minister za socijalno politiko in narodno zdravje izdal dne 17. III. 1937. uredbo o izvedbi delavskega zavarovanja za onemoglost starost in smrt. Po tej uredbi se bo začelo izvajati starostno zavarovanje za delavce s 1. septembrom t. 1. Prvi prispevki se bodo predpisali v oktobru in to za mesec september obenem s prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje s skupnim plačilnim nalogom.
Prispevek za starostno zavarovanje znaša 3% dnevne zavarovane mezde. Prispevke za starostno zavarovanje je dolžan plačati delodajalec, ki ima pa pravico odtegniti polovico prispevka od delavčevega zaslužka ob prvem izplačilu, kasneje pa le, ako še ni minul 1 mesec od dotičnega izplačila, če je prejemal delavec plačo na dan, ali na teden, odnosno nista minula 2 meseca, če je dobival nameščenec plačo ali mezdo mesečno. Za čas delavčeve pridobitne nesposobnosti zaradi bolezni se prispevki za starostno zavarovanje ne bodo pobirali.
Starostnemu zavarovanju so zavezane vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen razen : 1.) oseb, ki bodo dne 1. septembra 1937 že dopolnile 70 leto starosti. 2.) osebe, ki prejemajo od države, samoupravnih teles iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1500 Din na leto. 3.) osebe, ki so zavarovane
pri Pokojninskem zavodu za nameščence.
Za delodajalce je važno določilo, da morajo najkasneje do 1. septembra t. 1. prijaviti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani odnosno za nameščence, ki so zavarovani pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani temu uradu vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70 leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo 1. septembra prejemale rento od ustanov, navedenih pod 2.)
Oseb, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, ni treba prijavljati, ker bo to prijavo predložil Pokojninski zavod sam.
Prijavam oseb, ki spadajo pod izjeme, navedene pod 1.) in 2.) morajo delodajalci priložiti dokazilne listine, in sicer za osebe pod 1.) izpisek iz rojstne knjige ali domovnice ali kako drugo uradno potrdilo o tem, da so 70 let stari, pri osebah ki spadajo pod 2.) pa odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki rento izplačuje o tem, da oseba še prejema pokojnino.
Prijave glede izvzetja iz zavarovanja se ne bodo upoštevale, ako se istočasno s prijavo ne bodo predložila ravnokar navedena izkazila. Opozarjamo na te določbe prav posebno, ker se bodo sicer tudi za take osebe predpisali prispevki zo starostno zavarovanje in se ti prispevki po uredbi ne smejo vrniti delodajalcu, če ni podal pravočasno dokaz o tem, da je v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dolžnosti zavarovanja za onemoglost starost in smrt.
V naslednjem navajamo tabelo, po kateri se bodo računali prispevki za novo panogo zavarovanja:
Mezdni razred: I III IV V	VI	VII	VIII	IX	X	XI	XII
s zavarovano							
mezdo 6 9 6 11.6 14	16.8	20	24	28.8	34	40	48
s mesečnim							
zaslužkom 150 240 290 350	420	500	600	720	850	1000	1200
mesečni prispev.							
za 25 delav. dni 4.5 7.2 8.7 10.5	12.6	15	18	21.6	25.4	30	36
od tega odpade							
na poslodavca 4.5 3.6 4.35 5.25	6.3	7.5	9	10.8	12.75	15	18
Vabimo vse p. n. delodajalce in delojemalce, da blagovolijo vzeti gornjo uredbo na znanje vsled nadaljne-
ga ravnanja. Vse ev. ostale informacije v tej zadevi prejemejo v tajništvu Združbe dnevno med uradnimi urami

Prvak Dravske banovine v Murski Soboti.
V	nedeljo, dne 26. t. m. bo Imelo moštvo SK Mure težko nalogo. Odigrati mora prvenstveno tekmo proti lanskoletnemu prvaka LNP-a, mariborskemu Železničarju. Murin nedeljski nasprotnik bo napel vse sile, da bo mogel odnesti obe piki iz Sobote. Upamo pa, da bodo domači fantje igrali z navdušenjem in voljo, kot smo to videli od njih pri zadnjih prvenstvenih tekmah, in da bodo dosegli proti renomiranemu nasprotniku časten rezultat. Naloga scboškega športnega občinstva je, da polnošte-vilno poseti to — mogoče za nas najvažnejšo — prvenstveno tekmo ter s svojim navijanjem podpre domače moštvo.
Tekma se začne ob J/24. uri popoldne ob vsakem vremenu.
Mura: Rapid 2:1 (0:0)
V	nedeljo, dne 19. t. m. je Mura nastopila pod vodstvom sodnika g. Klanjščeka iz Maribora na vročih mariborskih tleh. Za prvi nastop Mure v Mariboru je vladalo v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Murin debut je prav dobro uspel, vsi športni krogi so ugotovili, da Mura, tudi na tujih tleh prav nič ne zaostaja za najboljšimi klubi naše banovine. Sobočani so izgubili tekmo z minimalno razliko ter so bili ves čas enakovredni svojemu odličnemu nasprotniku. Vsi gledalci so bili po nedeljski tekmi mnenja, da bo Igrala Mura tudi v prvem razredu vidno vlogo.
Po gornji tekmi je nastopilo moštvo Maribora proti čakovskemu Gradjan-skemu ter je z lahko zmagalo s 7:1.
KmETIJSTVO
Spravljanje krompirja.
Predvsem je paz'ti, da krompir previdno skopljemo in spravimo. Od tega odvisi vse, da namreč krompir vzdrži in ostane zdrav v kleteh, sploh v shrambah do spomladi. Večkrat se namreč pri nas slišijo tožbe, da že v jeseni krompir segnije. Velike količine tega blaga gredo tako v nič. Krivda leži tudi v tem, da smo prepovršno in nepazljivo ravnali pri spravljanju istega.
Sicer so razni vplivi, ki povzročajo gnilobo, n. pr. uporaba svežega hlevskega gnoja spomladi, slabo seme, kolobarjenje itd., ali poglavitna napaka se vendar dela s tem, ker ga nepravilno spravimo. Mnogoletne izkušnje, posebno v tujini, pa tudi pri nas, so dognale sledeče: Čim skopljemo krompir, ga moramo nekaj dni sušiti v senci na odprtem prostoru. Med tem časom ga je z največjo previdnostjo prebrati in za shranjenje je uporabiti samo zdravega, ki ga potem hranimo na suhem prostoru v kleteh. V nekaterih krajih celo shranjujejo krompir v lesenih posodah ali zabojih. Med in na krompir pri spravljanju trosijo sprašeno leseno oglje, ki ga obvaruje pred plesnijo in gnilobo.
Vsak kmetovalec naj torej preudari pri spravljanju letošnjega pridelka, ka-
ko naj krompir previdno skoplje, na senčnem prostoru osuši in skrbno prebere ter za zimo spravi, v kolikor ga že sedaj ne odproda.
Shranjevanje sadja.
V malokateri kmetijski panogi smo po vojni toliko napredovali kakor v sadjarstvu. Letno posadimo čedalje več sadnega drevja, oziramo se pri tem na prikladne vrste ter se poslužujemo pomlajevanje in precepljanja starejših dreves. Počasi se tudi udc-mačuje redno zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter gnojenja drevja. Skratka: našo sadno oroizvodjo hočemo povečati. Čeprav je to naše stremljenje razumljivo, smo vendar na drugi strani čestokrat še zelo daleč od umne uporabe sadja, od ka* tere v glavnem zavisi ves naš uspeh v sadjarstvu.
Kako se pri nas uporablja sadni pridelek? Znana stvar je, da prodamo jeseni, v dobrih ali slabih sadnih letinah, največji del sadja prvemu kupcu, ki nam nudi zanj primerno »dnevno" ceno, ostalo pa večinoma predelamo v sadjevec in žganje. Vse premalo uporabljamo sadje tudi na druge načine. Premalo ga posušimo in izdelujemo iz njega raznih sokov, mezg, marmelade itd., kar bi tudi smelo biti včasih na kmečki mizi. Prav tako bi kazalo, posebno še v slabših sadnih letinah, shranjevati tudi več svežega sadja. Pa ne samo za domačo porabo, temveč tudi zaradi mnogo ugodnejših cen spomladi, ko začne sadja na trgih primanjkovati. Pomislimo samo na sadje iz Amerike in celo iz Avstralije, ki se že nekaj časa redno pojavlja na trgih naših večjih mest. Dalje lahko računamo še dolgo časa s trgom na našem jugu, katerega bi mogli z uspehom spomladi zalagati.	(Dale)
Posl. št. J 242/37.
Dražbeni oklic
Dne 28. oktobra 1937 ob »/2 12 uri bo pri lem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, gozda itd.
Zemljiška knjiga: Markovci '/2 vi. št. 42, 72 200.
'Cenilna vrednost: 12989 Din 82 p.
Najmanjši ponudek: 8558 Din 97 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče b Murski Soboti,
odd. IV., dne 23. 8. 1937
Posl. št. J 365/35.
Dražbeni oklic
Dne'29. oktobra 1937 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, gozdov itd.
Zemljiška knjiga: Čikečkavas V12 vi. št. 17; »/108 vi. št. 16, 118, 128, 129, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213; V12 vi. št. 247, 251, 256, 257, 258; »/ae vi. št. 119.
Cenilna vrednost: 22862 Din 46 p.
Najmanjši ponudek: 14578 Din 33 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišča v Murski Soboti odelek IV. dne 12./8. 1937.
Posl. št. J 356/37.
Dražbeni oklic
Dne 29. oktobra 1937 ob 1/4 9 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, gozdov itd.
Zemljiška knjiga: Bokreča 2/10 vi. št. 1, 90; 1/30 vi. št. 85; 1/10 vi. št. 97; »/400 vi. štev. 14.
Cenilna vrednost: 6266 Din 58 p.
Vrednost pritiklin: 140 Din.
Najmanjši ponudek: 4177 Din 71 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Morski Soboti odd. IV., dne 23. 8. 1937
Posl. št. J 195/37.
Dražbeni oklic
Dne 28. oktobra 1937 ob Vi H uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : njiv, gozdov itd.
Zemljiška knjiga. Budinci: Vs vi. št. 18; •«/192 vi. št. 27, 209, 211, 213.
Cenilna vrednost: 76300 Din
Najmanjši ponudek: 50866 Din 65 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
SpesUo sodišče v Murski Soboti,
od IV., dne 23. 8. 1937.
Posl. št. J 359/37.
Dražbeni oklic
Dne 27. oktobra 1937 ob 1/4 9- u« bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : polovica hiše, dvora,
Zemljiška knjiga: Murska Sobota >/2 vi. štev. 259.
Cenilna vrednost: 6572 Din.
Najmanjši ponudek: 4381 Din 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle veljaviti glede nepremičnin v škodo dražitella, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 23. 8. 1937.
Posl. št. J 21/37.
Dražbeni oklic
Dne 27. oktobra 1937 ob V4 U- bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive itd.
Zemljiška knjiga: Tešanovci s/s vi. štev. 223; V4 vi. št. 438; »/2 vi. št. 346 in Vs vi. štev. 357.
Cenilna vrednost: 8390 Din.
Vrednost pritiklin: 1310 Din.
Najmanjši ponudek: 5594 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišČH najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 23. 8. 1937.
Posl. št. J 515/37.
Dražbeni oklic
Dne 26 oktobra 1937 ob 1/4 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št 18 dražba nepremičnin: hiše, travnikov itd.
Zemljiška knjiga. Križevci vi. št. 241, 512, 567 588.
Cenilna vrednost: 123.542 Din.
Najmanjši ponudek: 82362 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 24. 8. 1937.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Sobott
odd. IV., dne 23. 8. 1937.
Posl. št. J 1022/36.
Dražbeni oklic
Dne 26. oktobra 1937 ob i/,9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, gozdov, travnikov itd.
Zemljiška knjiga: Tišina 1/2 vi. št. 124, Rankovci 1/2 vi. št. 7, 64, 169
Cenilna vrednost: 57605 Din.
Vrednost pritiklin : 1937 Din in 3212 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 38403 Din 06 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče 11 Murski Soboti.
oddel. IV. dne 23. 8. 1937.
Posl. št. J. 140/37.
Dražbeni oklic
Dne 27. oktobra 1937 ob s/412 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiša, travnik.
Zemljiška knjiga: Hodoš vi. št. 63.
Cenilna vrednost: 153250 Din.
Vrednost pritiklin ; 3150 Din
Najmanjši ponudek 102166 Din 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
oddel IV. dne 23. 8. 1937.
5000 dinarjev mesečno
(tudi kot postranski zaslužek) lahko zaslužijo oni, ki bi za svojo banovino prevzel naše samostojne podružnice na dobavo in obračun. Kaucije ni treba. Potrebno tudi ni posebnega znanja, zato je sedež, prostori in poklic postranskega pomena. Interesenti naj se pismeno javijo pod štev. 45305. Nadaljne informacije daje Publicitas d. d. Zagreb, Ilica9
Posl. št. J 37/13.
Dražbeni oklic
Dne 27 oktobra 1937 ob 1/2 1°- uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše in dvora.
Zemljiška kniga: Petanjci 1/2 vi. št. 223. Cenilna vrednost: 7950 Din. Najmanjši ponudek: 5300 Din.
USSs s 4 sobami, kopalnico, predsobo, niša veliko kuhinjo z vodovodom, verando, lepim vrtom ter pritiklinami, se radi selitve ugodno proda. Šolska ulica štev. 35.
Kovačnica
s stanovanjem se odda pridnemu kovaču.
PREKMURSKA BANKA Murska Sobota.
I 285/37.
19
Draibeni oklic
Dne 25. septembra 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selišče vi. št. 27.
Cenilna vrednost: D n 84 262 90.
Vrednost pretikiin: Din 805 20
Najmanjši ponudek : Din 56 712*25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je onglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremični v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače se pa opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snsko sodišči f Ljntonira.
odd. II., dne 16. sept. 1937.