140. številka. Ljubljana, v torek 22. junija. XIX. leto, 1886. Izhaja vaak dan zvečer, lzimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za a v strljsko-oj* ersko dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za J eden mesec 1 gld. 40 kr. - Za Ljubljano brez pošiljanja na rorpj. da SO le ]) O d jednim pogojem veselimo, da se je zadnjič pokazala izdatnost slovenskih glasov, da so naši zastopniki s svojim glasovanjem proti vladi sovražnemu predlogu Suessovemu pritisnili neizbrisen dolg v knjigo sedanjega kabineta. Kateri je ta pogoj, ki nas pomiriti more, pogoj, ki iuvolvuje zločin proti slovenskemu narodu, ako ga pred glasovanjem neso stavili naši poslanci grofu Taaffeju ? Da se izraziti z malimi besedami 1 Jasen je bil položaj vlade pred tem glasovanjem, jasno je bilo, da bode k večjemu deset glasov večine za vlado, da je torej večina v rokah slovenskih poslancev. Ne moremo si misliti, da to ni bilo jasno slovenskej delegaciji, ker videl jo to istino tudi tisti, ki je zadnji čas od zvunaj in od da-Iječ opazoval parlamentarno gibanje. Ako tega ni videla slovenska delegacija, potem ima ubogi slovenski narod stražo, ki z odprtimi očmi spi, ki — navlašč spi! Ali menimo, da nas usoda Mislil sem si, s kako hvaležnostjo se bo Barino srce napolnilo, ko bom jaz, tovariš in poverjenec Kolosova, ponudil jej svojo roko, znajoč, da ona brezupno ljubi drugega; saj so mi pametni ljudje govorili, da je zakon iz ljubezni — popolnoma ne-priličnost; začel sem sanjariti: predstavljati si najino tiho življenje v dvojem, kderkoli v toplem kotu Južne Rusije; premišljeno sledil sem za Barinim srcem, ki naj bi prehajalo polagoma od hvaležnosti v prijateljstvo, od prijateljstva v ljubezen . . . Dal sem si besedo, da takoj zapustim Moskvo, vseučilišče, pozabim vse. Začel sem se ogibati sestankom Kolosova. Slednjič, neko zimsko, jasno jutro (na predvečer me jo Bara nekako posebno očarala) oblekel sem se boljše, šel počasi in veličastno iz sobe, najel odličnega izvoščeka ter se peljal k Ivanu Semeniču. Bara sedela je sama v sobi ter Čitala Karamzina. Zagledavši me, položila jo tiho knjigo na koleni in z nemirno radovednostjo pogledala mi v obraz: jaz k njim nisem nikdar zjutraj zahajal . . . Vsedel sem se k njej, mučno mi je bilo srce. — „Kaj pa berete tu?u vprašal sem slednjič.— „Karamzina." — „Kaj? Ali vas zanima ruska —u še ne tepe s takimi poslanci! I zato tudi menimo, da so možje storili svojo dolžnost, da so namreč pred glasovanjem stopili pred kabinet in ponudil i svoj „aut — aut", dn so dejali: aH nam daso, kar nam gre, ali pa bomo storili, da padate, kakor zaslužite ! Saj je vemler tudi našim zastopnikom jasno, da njih stališče nasproti vladi ni takšno, kakoršuo je stališče Čehov in Poljakov. Tem in onim se poplača, da živi vlada Taaffejeva, držijo jo torej, ker za TaarTejern pride zaaje kaj slabšega. Ali Slovenstvo nema uzroka, da bi se ogrevalo za sedanjo vlado in če imajo zastopniki njegovi ozire na naš mučni položaj, potem z mirno vestjo roko grofu Taatteju: z Bogom! In koliko razsodnosti tudi imajo ti naši poslanci, da z golim podpiranjem grofa Taaffeja neso vezali in ga ne vežejo za slovenske koristi. Če jo torej taka prilika, kakor je bila ravno zadnja, je naša delegacija lahko pogumna, lahko stori, mora storiti svoje postopanje zavisno od iz-polnjenja naših terjatev, zavisno od jamstva in poroštva v katerei obliki koli, katero dati mora ministerstvo za konečno uresničenje našega programa, političnega in gmotnega. Brez takšnega jamstva nič upanja in pričakovanja, — zato pa brez takšnega jamstva nijednega glasu za sedanjo vlado! Mi čestitamo našim poslancem, da se je bila jim ponudila prilika, zavezati vlado, storiti kaj, doseči kaj za naš narod. Ali kaj, če so zakrivili zamudo? Ta zamuda bi bila grozna in usodepolna, ta zamuda bi bila največ«) politična hiba, greh, ki bi ga t.e hotel na svojo dušo slovenski rodoljub! Nečemo misliti, da se je slovenska naša delegacija obtežila s takim grehom, nečemo dvomiti, da je v zavesti svoje velike odgovornosti storila vso svojo dolžnost, dasi moramo dodati, da je nam — kdo bi to zameril? — biti previdnim v svojem optimizmu. Vse bode prišlo na dan, pokazalo se bo, ali je slovenskim poslancem čestitati, al pa jih bode obsoditi zavoljo strašne krivde, v katero so utegnili pasti. Oni že sedaj znajo, kaj jih čaka! Mi pa hočemo počakati vladnih dejanj, kot posledic razbori -temu njih postopanju. Ali toliko lahko rečemo, da se nihče ne bo dal zapeljati od nelogičnega: „post hoc, ergo propter hoc!" Če se nam v bodočih dneh izpolui katera naših narodnih nad, ne bomo takoj sklepali, da je izpolnitev od tod, ker so se stavili pogoji in so se dobile yotove, istinito obljubo prrd glasovanjem za zadnji petek. Videli bomo, ali so se terjale določue obljube, ker videli bomo plačilo in poslanci naši se bodo popolnem oprostili pred svojimi volilci, če bodo lahko trdili, da so s svojim postopanjem prisilili vlado v to in ono konkretno poroštvo, da pa ni njih krivda, če vlada ne izpolni svoje obljube. To je pomen vprašanja: Kako bode plačilo? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. junija Trši Nemci hudo napadajo druge levičarje v svojih organih. Posebno odločno grajajo tudi njih gospodarsko politiko. Tako piše „Deutsche Volks-zeitung", ki izhaja v Liberci, da v gospodarskem oziru ni liberalizem nikjer nič storil, zlasti avstrijski ne. Z železniškimi koncesijami je skrbel, da je veliki kapital delal dobičke na stroške države in Najedenkrat mi je segla v besedo — „čujte, ali niste prišli od Andreja?" To ime, ta trepetajoči, vprašajoči glas, poluradostni, poluboječi izraz njenega obraza, vsi ti nesumni znaki žive ljubezni — zbodli so me, kakor strele v dušo. Odločil sem se, ali posloviti se z Baro ali pridobiti si pravico pregnati za vselej z njenih usten zavidano ime Andrejevo. Ne vem, kaj sem jej tedaj rekel; s prva sem se gotovo izražal dovolj nejasno, ker me dolgo ni razumela, slednjič nisem mogel strpeti in skoro zakričal sera: „jaz vas ljubim, jaz vas hočem oženiti." — »Vi me ljubite?" dejala je začudeno Bara. Videl sem, da hoče ustati, oditi, odpovedati mi. — „Za Boga," nadaljeval sem usopljen, — „ne odgovorite mifne recite ne da, ne ne: premislite, jutri vrnil se bom po odločen odgovor . . . Jaz vas dolgo ljubim. Ljubezni ne zahtevam od vas, jaz hočem biti vaš zaščitnik, vaš prijatelj, ne odgovarjajte . . . Do jutri." S temi besedami pohitel sem iz sobe. V sprednji izbi srečal me je Ivan Semenič in ni se nikakor čudil mojemu obisku, temveč ponudil mi je celo s prijaznim nasmehom jabelko. Taka nepričakovana ljubeznjivost porazila me je tako, da prebivalstva; s tem, da so upeljali liberalci prosto delitev zemljišč in dovolili brezmejno obrtno svobodo, razrušili t>o stari dobri germanski socijalni red ; s svobodnoti^ovskimi pogo Ibajtti unićili so domačo obrt s tujo konkurenco .... Dokler so liberalci sami godi', kakor se jim je zdelo, ni bilo govora o socijalnih reformah. Prizadevali so si le, da si ohranijo naklonjenost kapitalistov. Ko so pa zgubili vladno krmilo iz rok, so pa objavili pompozni socijalni program, dobro veddč, da ga ni pičice ne morejo izvršiti. Ves njih program je sama hinav-ščina. V ogerNkcm državnem zboru izjavil se je Tisza, da ne želi, da bi se v tem zasedanji rešil carinski tarif, ker je avstrijski državni zbor vladno predlogo nekoliko predelal ter bode treba novih pogajanj. Jeseni snide se državni zbor že 18. septembra. Govori se, da je hosenski civilni ablatus baron Nikolić dal svojo demisijo. Nadomestili ga bodo z administrativnim ravnateljem baronom Ku • čero. V m ;i sij r države. Sedaj se še ne ve, kake posledice bode imela premena v vladarstvu na ItavurMkem. Sedanje ministerstvo se ne bode moglo dolgo držati. Narod je nezadovoljen, da je vlada proti kralju tako brez obzirno postopala. Mnogo jih celo neče verjeti, da je bil kralj res blazen. To bodo nasprotniki sedanje vlade, ki se je že poprej težko držala na krmilu, porabili, da jo vržejo. Položaj vlade pa še otežujejo vesti nekaterih listov, da kralj ni bil več prijatelj Nemčije, da je tedaj Bismarck sam priganjal, da se odstrani. Če tudi najbrž to ni resnično, vendar bode razburilo duhove na Bavarskem, kajti Bavarci ljubijo samostojnost vse drugače, nego avstrijski Nemci, ki le žele priti pod Prusijo, in jim ne bodo prav, da bi se nemški kancelar kaj utikal v njih zadeve. Baš te vesti bodo le oslabile vezi mej skupno nemško drŽavo in Bavarsko. Kakor l»olgar»ki list »Nezavisimost" javlja, je bilo povod ministerski krizi to, da Rusija želi, da bi se preklicalo, da so ruski častniki in agenti se udeleževali zarote proti knezu. Karavelov je zato, da bi se dementovalo, Iladoslavov je pa hotel, da bi se energično nadaljevala preiskava. Sedaj je nekda tudi Radoslavov privolil, da se dementuje, da se izognejo nevarnemu razporu z Rusijo. It u s k i poslanik v Bukureštu, knez Urusov, bode premeščen v Bruselj. Na njegovo mesto pride Hitrovo, ki je bil generalni konzul v Solunu in diplomatski agent v Sofiji. Parnellovci mislijo izdati adreso na angleški narod. V tej adresi bodo pobijali argumente nasprotnikov in Skušali Angta&o Bpvijaaniti o Ilomc- Kule. Adresa bode jako previdno in v zmernem jeziku sestavljena. Sestavil jo bode sam Parnell. V Ameriki bivajoči Irci, bodo Parnellovcem poslali dosti denarja za volilno agitacijo. — Volilna borba bode letos na Angleškem jako burna. Konservativci bodo v 82 okrajih nekda podpirali one liberalci, kateri so proti Home-Rtile. Te dni je Mr. Glad stone imel v Edinburghu prvi govor. Zagovarjal je irsko predlogo, sicer pa izjavil, da je pripravljen jo nekoliko premeniti. Lord Salisbury je pa v Leedsu konservativcem priporočal, da naj podpirajo pri volitvah one liberalce, kateri nasprotujejo Gladstonu. Jutri bode Gladstone govoril v Manchestru, v četrtek v Liverpoolu. Chamberlain je v Birmingbamu bil sklical volilen shod. Pobijal je vladno irsko predlogo, a izražal nado, da bode vlada tako pre-menila irsko predlogo, da bodo vsi liberalci lahko glasovali za njo, ter tako zjedinila vse liberalce. Lord Churchill je tudi že izdal manifest na svoje volilce v katerem očita Gladstonu trdovratnost, častilakomnost in sebičnost. Churchill se nadeja, da volilci, ne bodo dolgo trpeli avtokracije Gladsto-nove. Gladstone zahteva plebescit sam zase, ki spominja na najžalostnejše čase druzega fianco- sem okamnel. — „Vzemite jabelčice, dobro jabel-čice, res!" trdil je Ivan Semenič. Mahinalno vzel sem slednjič jabelko in se vrnil z njim domov. Lehko si mislite, kako sem provel ves ta dan in sledeče jutro. Noč prespal sera precej slabo. »Moj Bog! moj Bog!" mislil sem: „če me ona ne ljubi! . . . Poginil bom! . . . Poginil bom I ..." ponavljal sem brezupno. „Da, ona me gotovo ne ljubi ... In čemu sem se jaz tako mučil!! ..." Želeč s čemer koli razmotiti se, začel sem pisati očetu pismo — obupano, odločno. Govoreč o sebi rabil sem besedi »vaš sin". Bobov prišel je k meni. Začel sem plakati na njegovih prsih, čemur se gotovo Bobov ni malo čudil . . . Zvedel sem potem, da je prišel po novce na posodo (gospodar se mu je grozil, da ga iz stanovanja izžene), primoran je bil — da govorim v dijaškem jeziku — oddaliti se obratno nazaj .. . Slednjič prišel je veliki trenotek. Gredoč iz sobe obstal sera mej dvermi. »S kakimi občutki", mislil sem: »prestopam pač danes ta prag! . . ." Nemir moj bil je, ko sem uzrl hišico Ivana Seme-niča, tako silen, da sera se pripognil, zagrabil pest snega in poželjivo pritisnil nanj svoje lice. „0 Go- akega cesarstva. Churchill roti volilce, da ne pritrdijo Glad.stonovi diktaturi. Blizu Mekke v Arabiji bil se je pojavil nov kriv prerok, ki pa ni imel sreče. Prišel je bil iz Sudana in je bil nekaj časa za služabnika pri neke j mošeji. Nakrat je začel proglaševati se za proroka in zbirati narod okrog sebe. Pridobil je kmalu zaso nekaj roparskih Bedujinov. Ko je pa turški guverner Tevfik paša zvedel zanj, odrinil je sam z vojaki proti njemu. Vojaki so kmalu premagali pristaše krivega proroka. Prorok sam je bil ubit. Dopisi. Iz Ijogatskega okraja 17. junija. [Izv. dop.] 9. t. m. zbrali smo se v polnem številu k le-tošnjej okrajni učiteljske]' konferenciji v Gorenje-Logatskej šoli. O y910. uri otvori g. nadzornik zborovanje, pozdravi navzočne učitelje in učiteljice ter izvoli si svojim namestnikom g. nadučitelja J. Be-nedeka. Zapisnikarjema sta bila voljena per accla-niationem gdč. Gale in gospod Vogeljnik, oba iz Idrije. Zborovanje počast'1 je tudi c. kr. okrajni glavar grof Pace s svojim tajnikom ter ostane ves Čas do volitev. Z napredkom šol tukajšnjega okraja bil je g. nadzornik v obče zadovoljen, pri nekaterih šolah celo popolnem, omenil je le nekatere pedagogične pomanjklivosti. Poudarjal je posebno, da se splošni šolski in učni red strogo spolnuje. Učitelj bodi prvi v šolski sobi in zadnji naj jo zapušča. Učitelji na večraz-rednih šolah naj složno mej seboj žive in delajo v blagor šolstva z vsemi svojimi močmi; nikar pa ne vsake malenkosti okolu trositi ali jo celo na veliki zvon obešati v posmeh in zabavo šolskim nasprotnikom, in učiteljstvu ali sploh šolstvu v kvar. Osebe, katere kurijo in snažijo šolske prostore naj se natanko ravnajo po ministerijalnem ukazu od 19. julija 1875 štev. 28G8. Toplota v šoli naj bode kvečjemu 15° R., ako je nižja kakor 13 stopinj, mora se zakuriti brez ozira na letni čas. — Neki predsednik krajnega šolskega sveta je pa v svojej veliki mogočnosti sa-raooblastno govoril, da na dotičnej šoli naj se le pet rae-ecev kuri — ne zmenivši se niti obstoječih dotičnih šolskih uredb niti slabo in siromašno ob-lctcuni pa tudi v velikem mrazu ubozih šolskih otrok. Dalje zakuri naj se zgodaj zjutraj, da so šolske sobe že segrete, ko dohajajo otroci v šolo, ne pa pozneje, ko so otroci že zbrani in se uk začne. G. nadučitelj P. Repič je izvrstno predaval o vprašanji: kakšne lastnosti naj ima učitelj, da more svoj poklic vsestransko in uspešno izvrševati. O 5. točki dnevnega reda morala bi vsled žrebanja gpč. Lipold predlagati o določbah zdravstva v ljudskih šolah, a ker je Idrijsko učiteljstvo v lokalni konferenciji napravilo dotični referat, je g. Vogeljnik o tej stvari predaval. Različnega mnenja bili so g. zborovatelji o razpravi in opazovanji pri reviziji šolskih bukvarnic. Samo to se je izreklo, da knjige družbe sv. Mohora sploh neso pripravne za šolske knjižnice, kajti one so pisane za odraslo mladino in odrašene ljudi. V bukvarnični in stalni odbor bili so izvoljeni prejšnji odborniki. Prvomestniku bukvarničnega odbora g. Adalbertu Ribnikarju izrekla se je vsled spod!" mislil sera: »če dobim Baro samo — sem propal!" Nogi sta se mi šibili; jedva prišel sem na loko pred hišo. Moje želje so se izpolnile. Našel sem Baro z Matreno Semenovno v sobi za goste. Boječe sem se priklonil ter prisedel k starki. Lice Barino bilo je nekoliko bledeje kakor navadno. Zdelo se mi je, da se izogiba mojih pogledov . . . A kaj zgodilo se je z menoj, ko je Matrena Seme-novna najedenkrat ustala in odšla v drugo sobo! .. . Začel sem gledati v okno, znotraj trepetal sem ves kakor trepetljičji list. Bara je molčala . . . konečno zvladal sera svojo bojazen, stopil sem k njej, nagnil glavo . . . »Kaj mi bodete odgovorili?" dejal sem z nemirnim glasom. Bara se je obrnila v stran — solze prilesketale so se jej na vejicah. — »Jaz vidim", nadaljeval sera: — »nekaj smem upati . . .tt Bara ozrla se je sramežljivo na okrog in mi molče podala roko. — »Bara!" zaklical sem nehote . . . ter obstal kakor da bi se bil prestrašil lastnih na-dej. „Govorite z očkom," dejala je slednjič. — »Vi mi dovolite, da govorim z Ivanom Semeničem?" .. . — „Da.a Obsipal sem njeno roko s poljubi. — »Dosti, dosti," šepetala je Bara — ter najedenkrat njegove marljive delavnosti in izvrstne uredbe okr. učiteljske bukvarne — zahvala G. J. Benedek stavil j*» nasvet ali bolje rečeno ponavljal je nasvet lanske konference, da naj bi se že skoro dovršil „opisu tukajšnjega šolskega okraja, katerega jako pogrešamo, ako ni mogoče prej, pa vsaj do prihodnje konferencije naj bi bil gotov. In da „opis" ne bode površen in pomanjkliv, naj vsakateri učitelj vse zanimivosti svojega kraja poizve in zato nabrano in pripravno gradivo pravočasno dotičnemu odboru pošlje v daljno uporabo. Nasvet se vsprejme. Gospod nadzornik se nato zahvaljuje gg. referentom in sploh vsem /branim udom konferencije, potem zakliče „slava" ! cesarju Fr. Josipu I. in na to zadoni po vsej dvorani gromovita „slava" in ves zbor zapoje z navdušenim in krepkim glasom cesarsko pesen. K sklepu se še g. Benedek zahvaljuje gosp. nadzorniku za izvrstno voditeljstvo konferenčnih obravnav. Ko se potem še nekoliko po domače, bra-tovsko pomenimo in si lepo urejeni šolski vrt, sad-jorejo in čebelarstvo ogledamo, podamo se v gosp. Riharjevo gostilno, kajti naš želodec nas je resno opominjal, da je poludne že davno minulo. Bilo nas je vkupe 41 zborovateljev, in g. Rihar nas je z okusnim jedilom in dobro pijačo ceno in izvrstno p; stregel. Mej kosilom pridružil se nam je za šolski napredek uneti g. Ig. Gruntar pozneje pa oba šolstvu in učiteljstvu prijama v. č. gospoda duhovnika Lo-gatska. Zakličem torej: Slava takim stanovitnim in značajnim gospodom, ki se ne dajo motiti po nekaterih nazadnjaških, lažnjivih In zagrizenih učiteljskih in šolskih nasprotnikih, ki ljubijo i olj temo — ko luč! —I. Domače stvari. — (Ugovorni obravnavi „Sloven-skega Naroda") proti konfiskacijama 31. maja in 1. junija t. 1. bodeta jutri ob 9. uri dopoludne. Ob jednem bode tudi obravnava proti našemu uredniku g. Železuikarju zaradi prestopka §. 24. tiskovnega zakona. — (Volitev državnega poslanca) na-mestu pokojnega Božidara Raiča bode, kakor se nam zagotavlja v poročilu ■ Dunaja, odložena za jesen. — („Laibacher Woch en blatt" ), kije bil preteklo soboto zaradi notice „Undank ist der Welt Lohn" zaplenjen, izšel je v drugem izdanji. Na uvodnem mestu ima protispomenico, katero so podpisali in grofu Taatteju izročili »n a j o d 1 i č n e j i meščani, graščaki in deželni poslanci", katerih imen pa neso objavili, kar je tem neumest-neje, ker ne moremo presojati »odličnosti" dotičnih gospodov. Protispomenica je jako dolga, saj bi v kratko spomenico ne bili mogli nakopičiti toliko neresnic in ne mogli tako silno pačiti dejanske resnice. V tem so pač kazinski gospodje nedosežni mojstri, dasiravno z vsemi svojimi neresnicami in z vsem zvijanjem in zavijanjem neso mogli prikriti velike „mačje žalosti", ki vlada v njih krogih. — (Tujci in Ljubljana.) Naši Nemci in nemškutarji pri vsakem še tako neznatnem neredu kaj radi kriče, da ne bo nobenega tujca več v deželo, da bode prenehal ves promet. Tak hrup zagnali so tudi povodom neredov dne 3. t. m. in »Tagespost" trobila je na vsa UHta, da so že vsi so jo polile solze. Sedel sem poleg nje, tolažil jo in otiral njene solze ... Na srečo ni bilo Ivana Semeniča doma, a Matrena Semenovna odšla je v svojo sobico. Prisegel sem Bari ljubezen, zvestobo ... „Da," dejala je zadrževaje zadnje ihtenje in neprestano otirajoč solze: — »jaz vem, vi ste dober človek; vi ste čestivreden človek; vi neste to, kar Kolosov ..." — „Spet to ime!" . . . mislil sem si. A s kako naslado sem poljubljal ti topli, vlažni roki! s kako tiho radostjo zrl sem v ta mili obraz . .. Govoril sem jej o bodočnosti, hodil po sobi, sedal k njej na tla, zakrival očesi z roko in drhtal . . . Težki koraki Ivana Semeniča pretrgali so najin razgovor. Hitro je ustala in odšla v svojo sobo — ne podavši mi, kakor sicer, roke, ne ozrši se na-me... G. Sidorenko bil je še bolj ljubezniv nego včeraj: smehljal se je, gladil si život, jezil se radi Matrene Semenovne, itd. Hotel sem takoj zaprositi „blagoslova", a pomislil sem ter odložil do druzega dne. Težkih šal njegovih naveličal sem se; poleg tega čutil sem utrujenost. . . Poslovil sem se z njim ter Odšel, (Dalje prih.) tujci izostali, tisti pa, kar jih je v Ljubljani in po deželi, da so že vzeli popotni les v roke in da na vse strani beže iz dežele Mestni župan Grasselli je v javni seji konstatoval, da so te vesti neosnovane in da je samo v soboto in v nedeljo, to je 5. in 6. t. m. 88 tujcev bilo po hotelih Ljubljanskih. Gospodje nasprotne stranke bili so s to izjavo sramotno na laž postavljeni, in neso si znali drugače pomagati, da sedaj v „Wocheublattu" trde, da so ti tujci bili deloma gospodje, ki so prišli k Raičevemu pogrebu. Sancta simplieitas! Kakor znano, umrl je B. RaiČ dne 6. t. m., pogreb bil je še le 8. t. m. popoludne, torej je jasno, kakor beli dan, da mej gore omenjenimi 88 tujci ni bilo Raičevih pogrebnikov. Prosimo torej pismouke pri „\Vochenblattu", da v bodoče, če že morajo lagati, vsaj pametneje lažejo. — (Saksonskih turnarjev), ki dojdejo dne 18. julija t. 1. k »Gauturnfest" v Gradec, ne bode na Kranjsko, kajti dotični svečanostui svet je sklenil, da Saksoncem ne priporoča izletov v slovanske kraje, da nam ne privoščijo časti nemškega pohoda. Potem nam je nedoumno, kako bodo Saksonci prišli v Ljubljano k turnarjem v goste. Saj je med Gradcem in Ljubljano še nekoliko pedij slovenske zemlje in Ljubljana sama je odločno slovanska. U. A. W. G. — (Kres Sokolov.) Jutri zvečer zažgal bode „Sokol", kakor druga leta pri cerkvi na Rožniku velik kres. Mej zažiganjem kresa se bo tudi pelo, spuščale rakete in zažigal umeljni ogenj. — (Zastran »Narodnega doma") se nam piše: Nabiranje darov za »Narodni dom" nam hoče nekako zaspati; vsaj že precej dolgo nesmo čitali niti poročila o »krajcarski družbi" niti izkaza prejetih darov. Ali bode tudi to podjetje kakor mnoga druga, pokazalo, da pri nas vse le o začetku vzpla-meni, kakor bi skopo slame zažgal, vztrajnega ognja pa ni? Skrajni čas je, da spoznamo to našo pogibeljno svojstvo, da nam namreč povsod nedostaje vztrajnosti, in da se poboljšamo. — Da do spejemo do nameravanega cilja glede »Narodnega doma" je po mojem mnenji jedna jedina pot prava. »Krajcarska družba" mora redno pobiranje doneskov organizovati Vsak Slovenec, kdor more in hoče na mesec kaj darovati za rečeni namen, naj se zapiše pri katerem nabiralci v knjižico. Nabiralci naj se žrtvujejo in naj redno nabirajo doneske ter naj poročajo odboru koliko darovalcev in po koliko darujočih ima vsak zapisanih, da bode imel odbor na raz pregledu vse nabiranje, in bode mogel prijavljati, koliko se redno plačuje za »Narodni dom" na mesec. Po teh poročilih bodemo mogli presoditi ali se imamo nadejati kedaj izpolnitve naših želj »li ne. Naj vsak darovalec obljubi plačevati na mesec, kolikor po svojih okolnostih premore; potem jih pa naj nabiralci pri miru puščajo in ne tudi še vrhu tega o raznih prilikah natezajo za darove. Tega se marsikdo naveliča, rednemu, rodoljubnemu plačevanju narodnega davka se pa privadi in ga tem rajši plačuje, čim več uspeha vidi. Ako se po vsem Slovenskem najde 100 nabirateljev, katerih vsak na mesec nabere 10 gld , imeli bodemo v 5 letih „Narodni dom". A. — (A k a d. društvo »Slovenija") na Du-naji je zadnji četrtek volilo za predsednika gosp. pravdnika Fr. Ros in o, ker je odložil vodstvo gosp. dr. M. Murko. — (Za cesarjevič Rudolfovo bolnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem) pobira sedaj gosp. Kajetan Popotnik milodare po Slovenskem. Ker je ta zavod res občekori-sten in vsprejema bolnike brez razlike veroizpove-danja in narodnosti in je lani vsega vkupe imel 993 bolnikov, mej njimi 72 s Kranjskega, 33 s Štajerskega, 10 s Primorskega itd., priporoča se naj-topleje v vsestransko podporo. ^" — (Z Bleda) se nam piše: Znana zgradba kneza Windischgratza ob Bleškem jezeru delala se je tako lehkomiselno, da je moralo občinsko pred-stojništvo dne 21. junija na mah prepovedati nadaljevanje dela zaradi varnosti življenja delavcev samih, kakor tudi sosednjih poslopij. Lahoni skušali so Že dlje časa razpoke z mazanjem zakrivati. Eneržija Bleškega župana je hvalevredna, daj Bog, da bi se tudi avtoriteta izkazala dovolj močno, dokler stro-kovnjaški ogled napak ne odstrani in dokler še škode na življenji in imetji ni. — (Na Reki) ustavili so vsi mizarji delo in hodijo v tolpah po mestu. Štrajk nastal je zaradi tega, ker hočejo delavci le 10 ur na dan delati, ne pa 11 ur, kakor doslej. Kakor vse kaže, se bodo mojstri tej zahtevi udali. — (Volitve občinskih starešinstev.) V Cerknici bil je izvoljen županom gosp. Josip M i lave, svetovalci so gg: Alojzij Pogačnik, Janez Žitnik, Jarnej Trebar, Fran Šerko iz Cerknice, Janez Petrovčič iz Dolenje vasi in Fran Otoničar iz Begunj. — V Drago melji kamniškega okraja je župan Fran Zajec, svetovalca Anton Burica in Miha Bergant. V Bistričici župan Josip Centa, svetovalca Anton Žagar in Anton Ribuikar. V N e v 1 j a h župan Janez Grabnar, svetovalca Šimen Romšak in Jaka Plahuta. Na Prem u župan Janez GašperšiČ, svetovalca Fran Žnideršič in Janez Fatur. V Vran-š i c i župan Janez Kreč, svetovalca Lovro Dečman in Fran Šoren. V Spodnjih Kosezah župan Jaka Capuder, svetovalca Matevž Lebar in Ja jez Bevk. — (Posojilnici v Celji) se pošilja denar lahko po poštni hranilnici, torej brezplačno. Kdor želi tej posojilnici po pošti poslati kako plačilo ali ulogo, naj se oglasi pri posojilnici za dotične listke. — (Morilcem misijonarja Laha) prišli so na sled, a neso jih še vjeli. Na glavo glasovitega razbojnika Ilije Vikala, ki je vkupe z nekim Čibi-cem misijonarja Laha v Dubici umoril, razpisanih je 300 cekinov. — (Volapiik.) Kakor Čitamo v „Narodnem Listu" izdal je te dni Slovenec dr. Ignacij Herman, polkovni zdravnik v Bosni knjižico z naslednjim naslovom: „Magabs kii se popakamts koa/.itno — serbftnik — 1. Deil Marka jamep regalesom 2. J. — Kasanagaik — 3f 8. Geltita dilam. Selovepolbls ta dokel Ermann Ignaz, reganasanel e tidel volapiika. Zagreb in Koaziin. Bukatedam Albrechti Fiedler 1886". Vsebina knjižice je prevod narodnih pesnij: »Smrt kraljeviča Marka", »Ilasan Aginici" in »Dioba Jak-šica". Rečeni list piše, da je prof. Bauer ta prevod zelo pohvalil, da se ne more misliti, da bi kateri koli naravni jezik tako istinito uzrcalil pesniški duh jugoslovanskega naroda. — (Razpisana) so sledeča mesta: Mesto pristava pri c. kr. okr. sodniji v Vipavi. Prošnje do 8. julija t. 1. — Mesto sodnijskega pristava v območji nadsodnije v Gradci. Prošnje do 6. julija t. 1. — Mesto pristava v Velikovci, eventuvalno pri kaki drugi soduiji. Prošnje do 6. julija t. 1. — Služba učitelja v Krašnji. Prošnje do 15. julija. — Služba nadučitelja in vodje na trorazrednici v Semiči. Plača 60O gld., službena doklada 75 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. julija. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Monakovo 22. junija. Državna zbornica jednoglasno odobrila predlog odseka, da se prizna regentstvo. Predlog o dotaciji izročil se je finančnemu odseku. London 22. junija. Konec parlamenta bode v petek, razpustil pa se bode v soboto. Dunaj 22. junija. Izimno sodišče je služkinjo, Jakobino Stockhammer, roparskega umora hišne posestnice Bauer krivo spoznalo in jo obsodilo na smrt na vislicah. Dunaj 21. junija. Danes začela obravnava proti Jakobini Stockhammer, ki je 83 letno hišno posestnico Ano Bauer umorila in oropala. Zatožena taji. Zaslišalo se je 18 prič, ki so vse proti zato/.eni govorile. Trst 21. junija. Po zasobnih izvestjih iz Vidma, sta ondu dve osobi za kolero zboleli, od katerih je jedna umrla. Okolu Ferrare se kolera močno širi. V Codigori je v dveh dneh 32 osob za kolero zbolelo. Poznanj 21. junija. Včeraj čitai se je v vseh katoliških cerkvah nadškofa Dinderja pastirski list v frančiškanski cerkvi v nemškem jeziku. V rečeni cerkvi je nadškof popoludne povodom odpustkov imel nemšk nagovor, v katerem je poudarjal, da zmatra za svojo dolžnost, da svojim vernikom govori v materinem jeziku. Herolin 21. junija. „National Zeitung" zanikava vest, da bi bila hiša Rotšildova udeležena pri posojilni aferi pokojnega bavarskega kralja. Isti list piše, da bodo kralja Ludovika upniki plačani v rokih, eventuvalno da bodo zbornice dovolile posojilo, ki se bode poplače-valo iz civilliste. Kajira 21. junija. Tukaj veliko razburjenje, ker se je angleškemu parobrodu »Ganges," na katerem je nekoliko osob za kolero umrlo, dovolilo, da je smel skozi Sueški kanal. Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrlil za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost s od njega, na to obračati največo pozornost. Naš. in prt-iskavanjem in dolgoletnim skušnjam M je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepe njen pravi tok. Naša zdravilna uicroita je Eriznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi ohlin.m.i Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki laviraju is ipridene Ur»l (brei sivega srebrn), žalostne n- »ledite skrivnih lunad. nadalje »labotno stanje, kožne bolesul, se tako zastarane rane, griute, Izpadanje lan, trganje in revniatlsem, vae iensUe bolezni, Trakuljo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo urah Kllove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni a poštno znamko za odgovor. (709—29) Privatna klinika Freisal v ,.Solnogradu" (Ai Meteorologično poročilo. g Cas opa-Q j zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. :S* zJutrHJ .o 2. pop. | ^ 9. zvečer s* 726*06 ■■. 725 04 sn. 727-52 mm. 12 8" C 20-8-0 12 0° C si. svz si. svz. si. vzh. d. jas. d.jas. dež. 13 50mru. dežja. Srednja temperatura 11*9°, za 6-7° pod normalom. XD-o.2D.a-jslsst boiza dne 22. junija t. 1. (Izvirno telegraBčno poročilo.) Papirna renta..........85 gld. 15 Srebrna renta ......... London .... ....... Srebro............ Napol. ..... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I, 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4°/„..... Ogrska papirna renta 5°/0 . . 6"/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5»/n 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' y , zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 85 gld. 15 kr 8."i *> 70 Uri 82 102 n — 875 — n 278 n 80 a 126 n 20 9 m »9 Vi • 6 n 94 • 61 M 95 131 a 25 • 168 n 25 • 105 n 85 t 94 60 a 105 _ 20 a 117 — • 125 ■ — 120 4 — a 98 1, 80 177 n — a 18 n 25 a 115 ■ 50 203 ■ 50 Poslano. (3^ 23) Med v satovji \ p M v škatljah po 6 Ko., Ko. po BO kr., škatlja 30 kr., U se pošilja po pošti proti predplačilu alt povzetji. • "V -šle uflli nti olo ceneje. a. lic. SO Icr. Garantiran pitanec svecar, <8*-2°) g v Ljul>ljaiii, Gledališke ulice. L' OROSLA »i v Ljubljani »ooooooooooo Povodom praznika sv. Petra in Pavla pojdo v soboto 26., oziroma v nedeljo 27. junija ZABAVNI VLAK I w i><>!~i<>t>ii<» y,ni jf:n ariirril e«'iianti | Iz Ijjiililjaiie na Dunaj, Trst, Reko in Pešto. Odhod 26. junija ob 3. mi popoludnc. Vožnje cene za tja ln nazaj: Na »uiiit j II. r. gl. 18.- III. v. gl, 12.— V Tr**t ali na Reku II. „ „ 9.— „ „ „ 7.— V ■»eato II. „ „ 17.- „ „ p 11.50 Vozni listi veljajo 14 dni. Na potu v Trst obisk slavnoznane eb ktrieno razsvetljeno l*o«loJlu»*ke jame. Natančneje povedo plakati in programi. G. Schrbckl-ova udova, (450) konc. I. Dunajski potniški bureau. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luino KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkuian liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnim kataru, IIINKK MAT TO M.I A Karlovi vari i Widn. St. 192. Hazglas. (441—2) Podpisani Županstvo naznanja, da je letošnji someuj, ki bi imel biti na sv. Telesa dan (24 junija), preložen na tla« Junija. Županstvo v Bohinjski Bistrici, dne 16. junija 1886. Janez Mencinger, (L. S.) župan. V našem založništvu je izšla in se dobiva J>o vseh knjigotrlnicah knjiga: Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnoitna izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrczkom stane 2 gld., nevezana i gld. 20 kr. Ime Gregorčićeuo samo dosta priporoča. Opozarjava samo, da je cena tej istinito elegantni knjigi zeld nizka, in uverjena sva, da bode vsakdo, i~e ima uie tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa j* tudi drugi natis z mnogimi krasnimi, milnimi v srce" segajočimi pesmicami pomnoien. Ig. pl. KUinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. i SBf .......... wmm ***** •***> f*********5 (352- 5) (443—2) Iiii|>i He Fisharmonika. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Tu Jci: 21. junija. Prt Slonu i Grzegorz z Dunaja. — Raten, Nttrnberger iz Prage. — Herz z Dunaja. — Stech iz Zagreba. — Lowy iz Trsta. — Klanschek z Dunaja. — Reisig iz Budimpešte. — Zehner iz Gradca. Pri tlMltelt p'. Znahno-witch z Dunaja. — Folle iz Gradca. — Schols, Dečke rs, Basch z Dunaja. — Tripko-wit/. iz Rusije. — Schuster z Dunaja. Prieesavrjl avatrljsUeiii : Faidiga iz Pulja. — Nadrag iz Celovca. — Pollak iz Linca. Ičer Iz Kočevja. tJmrll so: 19. junija: Angela Blaž, mestnega stražnika hči, 1 leto 10 mesecev, Kapitalske ulico 13, za ošpicami. — Josip Pristig. črevljar, 73 let, ulice na Grad 4, za mrtvoudom — Antonija Tratnik, riavkarske^a nadzornika hči, 20 let, Streliške ulico 14, za jctiko. V deželnej bolnici: 18. junija : Leopold Sedaj, prisiljenec, 29 let, za osepni-cami. 19. junija: Frauc Jeršin, delavec, 19 let, za j etiko. — Fran Kranjc, krojač, 54 let, za plcvritičnim eksudatom. — Marija Učakar, krznarskega pomočnika žena, 59 let, /a plev-ritičnim eksudatom. H3 (D < o M S » L1 a 3 i— P o1 H' CD (J) 3 o Deželna I Uspešni lek za želodčne bolezni. ROff&Skcli^ v'nom mešana prijetna hla-O I dilna pijača. (149—8) ol o "j" "j Y~\ q f Dobiva so pri g. IfTim. Kngttter-ji, kakor tudi pri OXCA U1X ±CA« 4f?g'- Josijm Fabian-ut C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, fTlnmnol i n Vi in QtVTPiG TT1»d1dP I J- Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, iSc/iM««- lulllyulj0al 111 uLjflld'VlClDb. f nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v MJuitU**"*- b-ffi^ctsraTiaEsasi Blagorodni gospod Praguer, lekar v Pragi I Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzuma. kajti od kar ga uživa moja sopro-a, jo več ne boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega bulzama proti poštnem povzetji. Mihael Miklavelč, h. ftr. 44, občina Hum, pošta Rogatec. Častiti goBpod Fragner! Jaz, Matevž Zukal iz Strahenic na Moravskem naznanjam, daje dr. Robov zdravilni balzam mojej ženi, kije bolehala za krčem v želodci, pomagal, da jo krč popolnem nehal. Dal Hom ga nekaj nekej ženski, ki boleha *a padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še o steklenic. Matevž ZiiUa', v Strabcnicah na Moravskem. ■litra In u,«lova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljene, kajti to }o grlavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše i*a/gled pripravljun h. Razpošilja se na frankirane dopise na V3e krajo proti poštnemu povzetju svo^s. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno «lr. kosov zdravilni balaaii vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi ae samo v glavnej zalogi Izdelovaloa B. FruRtierJa, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecko iter Spomergaaao Nr. 205—3. V Ljubljani: Q. Pioooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eraa. Blraohitz, lekar; Jo». Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, Lekar, V Pos toj i n i: Fr. Bacoarolob, lek;ir. V Kranj i: K. Savnik, lekar. v Novom Mostu: Dom. Blzzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-■tofolotti, lekar: A. de Gironooli, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lokar. V Oglej i: Delia TJamaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiteuburg, lokar; O. Prendini, lekar; O. B. Fo-rabosohi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. gmT~ Vse lekarne ln večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Og-rskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: ^rstžlro ca.oxm.a,če xrxei2ilo zoper bul«, rane ia vnetje vsake vrste. Ako so ženam prsa vnamejo ali slrdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetjo v kolenih, v rokah, v ledji, čo si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-so in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast. divjega mesa in obvaruje pred snetoun (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprto in tekočo rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le so mazilo nanje prilepi. V itsattjicah pa 2.% in 3.3 Jkf. (252—8) ISalzam %a uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, iu po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av, velj. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivau Zeleznikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".