OBVEZNI IZVOD REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. SEPTEMBER 2010, letnik XIV SEPTEMBER 2010 LOKALNE VOLITVE 2010: županski kandidati oglasne volillne strani voililni seznam Rokodelski center odprt Kozolec na Bregu srce skupnosti 35 let ribniškega sejma 35 metrov visok mlaj, postavljen 'po staro' Daljinsko ogrevanje od 15. oktobra dalje Ko je vode preveč ... Prvi Ribničanki na olimpijskih igrah Miran Miheli, prvi ribniški profesionalni nogometaš VOLITVE 2010 'VETER" NI ODPIHNIL DEŽJA, DEZ PA NI ODPLAKNIL SLOVESNEGA ODPRTJA KOZOLCA Kozolec naj bi postal srce skupnosti na Bregu Kozolec je simbol slovenske pokrajine, prvobitnosti in narodove biti. In od sobotnega slovesnega odprtja tudi simbol povezanosti, simbol vasi Breg in društva VETER. 18. septembra sta namreč predsednik društva VETER Tomaž Horžen in ribniški župan Jože Levstek slovesno prerezala trak, in tako kozolec, brški vaški dom, predala v uporabo. V njem se bodo srečevali vaščani in člani društva v snovanju novih projektov, prijetnem druženju in ob prireditvah. Letos mineva pet let od ustanovitve društva in društvo tega ni moglo lepše praznovati kot s postavitvijo vaškega doma, ki pa ni samo velika pridobitev za ves Breg, temveč sega njegov pomen preko vaških meja ter povezuje različne skupnosti raznih insteresov. Tomaž Horžen je v svojem govoru dejal, »da brški kozolec stoji morda ravno na tistem mestu, kjer so v sklopu gradu Willingrain pred davnimi stoletji zrasle prve brske hiše.« Willingrain pa ni samo spomin na preteklost in zdajšnji pogled na komajda vidne ostanke gradu, tako je naslov tudi eni izmed dveh zelo dobro zamišljenih in uprizorjenih iger. Prva pa je seveda Pot k Tobakovi hruški. A na Bregu se že dolgo zavedajo, kako je pomembno njihovo medsebojno ustvarjalno povezovanje. Leta 2004 so tako nastali prvi sadovi, postavili so kapelico sv. Ane, nato obnovili pot do Tobakove hruške in zaigrali že omenjeni gledališki predstavi. Lansko leto so izdali zgibanko društva, ki lepo predstavlja vse njegove dejavnosti, tako npr. tradicionalno šaharijado, praznovanje materinskega dne, prireditev ob žegnanju sv. Ane, kostani-jado, Brški kulturni dan (ki je letos žal zaradi dežja odpadel) in miklavževanje. Pripravili pa so še kar nekaj prijetnih prireditev, na katerih so se predstavili glasbeniki, pesniki in celo pisatelji, vsi pa doma z Brega. Kozolec naj bi služil namenu vaškega doma, kjer se bodo vaščani srečevali, družili in imeli prireditve, podobne tokratni. V drugi fazi predvidevajo zaprtje zgornjega dela. Tam nameravajo narediti dvorano za razne prireditve. Prav tako nameravajo zapreti tretjino spodnjega dela, kjer bo pisarna oz. društveni prostor za sestanke. Pot do parcele, kjer danes stoji kozolec, ni bila lahka. Nekoč vaška parcela je namreč postala državna, nato jo je občina uspela dobiti nazaj in jo je z najemno pogodbo oddala društvu VETER. Ko so uredili vsa dovoljenja, so resnično pljunili v roke, vse seveda pod skrbnim očesom gradbenega odbora, ki ga je vodil Andrej Klun, prvi predsednik društva. Aprila letos so začeli z deli, maja pa je bil kozolec Predsednik društv, PODEŽELJSKIMI ŽENA Zunanja podoba kozolca Gosti iz Ložnice so uprizorili skeč o stari KMETIJSKI MEHANIZACIJI že pokrit. Visok je, 7,2 metra, dolg 12 in širok 5 metrov. Po načrtu Franca Bartola z Vinic ga je izdelal Janez Arko iz Dolenjih Lazov. Vrednost investicije v prvi fazi je okoli 22.000 EUR. Spomladi bodo nadaljevali z drugo fazo. V postavitev kozolca je bilo vloženega ogromno dela. Sodelovala je cela vas, vsak je bil vedno pripravljen pomagati. Pridnih rok res ni manjkalo, je pridne vaščane pohvalil predsednik Horžen. S finančno ali materialno pomočjo pa je priskočilo na pomoč še preko sedemdeset pokroviteljev, podjetij, ustanov, samostojnih podjetnikov in drugih institucij. Nastopajoči v programu so ob odprtju kozolca in praznovanju petletnice društva dali vsem zbranim čutiti, da se prav tako kot VETER radi prijateljsko družijo s sosednjimi ali drugimi društvi. Tako so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Lončar, Vesele Ribn’čanke, z dramsko uprizoritvijo se je Prireditveni prostor pod kozolcem ima tudi ODER ZA NASTOPAJOČE predstavila štajerska skupina iz Ložnice, svojo frekvenco je lovil Radio Mlajku iz VETD Hrovača, iz TD Grmada pa je društvo in zagnane člane pozdravila in jim za petletnico ter novo pridobitev čestitala predsednica Mara Okorn. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob topli jedači, ravno prav hladni pijači, ob sladkih dobrotah izpod rok brških gospodinj in ob veselih zvokih ansambla Trio sama dva. Predsednik Horžen je ob koncu svojega govora razkril željo društva: »Danes ima VETER in vse tisto, kar se skriva v njegovem imenu, svoje prostore. To je naš kozolec, ki je simbol slovenske pokrajine in slovenskega podeželja. Želimo si, da bi se v njem čim več dogajalo, da bi vsak od nas našel svoje mesto in bi postal srce naše skupnosti.« Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ SEPTEMBRA PIŠEMO: PREGLED DOGODKOV V OKTOBRU DOGODKI MESECA Rokodelski center odprt 4 VOLITVE 2010 Jože Levstek 7 Janez Pucelj 8 Andreja Skrabec 9 Gregor Virant 10 KULTURNE DROBTINICE Kaj se dogaja z Miklovo hišo? 11 POJDIMO SE TURIZEM! Sejemskih 35 let 12 OHRANJAMO DEDIŠČINO Postavitev 35-metrskega mlaja na star način 13 KOJE VODE PREVEČ... VOLILNI OGLASI 24-34 200 podeželanov pelo ljudske pesmi 31 BRALCI PIŠEJO 46 PO DOLINI Integrirana sončna elektrarna 48 Fižolov dan s 16 fižolovimi tortami 49 ŠPORTNI UTRINKI Prvi Ribničanki na olimpijskih igrah 51 Miran Mihelič, v 55 prvi profesionalni nogometaš vsak ponedeljek in četrtek, ŠOLANJE PSOV - MALA ŠOLA 17h - 18h poligon društva, Opekarska cesta Ribnica 1.10. 13. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV ob 9. uri SLOVENIJE Rokodelski center Ribnica 2. 10. USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE 10h - 13h v prostorih TD Ribnica, Gallusovo nabrežje 10, Ribnica 2.10. prireditev bo potekala preko celega dne 7. 10. 17h - 20h Ribnica 7. 10. ob 19. uri 9. 10. ob 19. uri 12. 10. ob 18. uri 14. 10. ob 19. uri 15. 10. ob 19. uri 20.10. ob 18.30 22. 10. ob 19. uri 22. 10. ob 20. uri 23. 10. ob 19. uri 23. 10. ob 8. uri RAZSTAVA GASILSKIH VOZIL IN OPREME in TEKMOVANJE GASILCEV POSAMEZNIKOV "RIBNIŠKI GASILSKI IZZIV 2010" na parkirišču pri Miklovi hiši in v gradu USTVARJALNE DELAVNICE ZA ODRASLE v prostorih TD Ribnica, Gallusovo nabrežje 10, ZAKLJUČEK AKCIJE »RIBNIŠKA DOLINA -ČISTA IN UREJENA« in predavanje Ruth Podgornik Reš predavalnica Miklove hiše TEKMA RD RIKO HIŠE RIBNICA: CIMOS KOPER Športni center Ribnica PODELITEV ŠTIPENDIJ ŠKRABČEVE USTANOVE in pogovor z akad. Dragom Jančarjem, ki ga bo vodila dr. Simona Škrabec. Skedenj Škrabčeve domačije ODPRTJE RAZSTAVE STRIPOV TOMAŽA LAVRIČA Galerija Miklova hiša KONCERT DPŽ: OD SETVE DO ŽETVE Športni center Ribnica KUHARSKI TEČAJ: JEDI IZ DIVJAČINE jedilnica podjetja Inles PRAZNIK OBČINE RIBNICA, SLOVESNA PRIREDITEV. Vstop prost, vabljeni vsi. Športni center Ribnica OBČNI ZBOR DRUŠTVA KATOLIŠKE MLADINE RIBNICA župnišče Ribnica TEKMA RD RIKO HIŠE RIBNICA: GORENJE VELENJE Športni center Ribnica »Z ZNANIMI RIBNIČANI NA POT«, kulturno-rekreacijski pohod odhod izpred TIC Ribnica Ü J< v tl O M J/ / \\ Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 29. oktobra 2010 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. oktobra 2010 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Borut Šenk): Mlekar'ce na suhorobarskih igrah 0 WSSÜfffl: 3 i^j i>e ROKODELSKI CENTER ZDAJ TUDI URADNO ODPRT Direktorja se bo najverjetneje iskalo v prihodnjem mesecu Center naj bi sistematično skrbel za ohranjanje in razvoj slovenskega rokodelstva, s poudarkom na suhi robi in lončarstvu. Temeljna področja delovanja centra v Ribnici bodo promocija, izobraževanje, vzgoja tržnega načina mišljenja, sooblikovanje turistične ponudbe in razvijanje možnosti za različne zaposlitve. Slovesnost odprtja je potekala 24. septembra, pred vhodom pa so jo zaznamovali učenci glasbene šole, Ribniški pihalni orkester in govorniki. Zupan Jože Levstek je predstavil idejo projekta od začetka do realizacije izgradnje centra. Izpostavil je sistematično zbiranje dediščine, tako tehnoloških procesov kot tudi izdelkov, predvsem s strani Muzeja Miklova hiša in pa OOZ Ribnica. Med pridobitve poleg rokodelskega centa sodijo še nacionalna poklicna kvalifikacija “suhorobar" in geografska označba “Ribniška suha roba”, ki tako dobiva poseben pomen in nezamenljivost z izdelki drugih proizvajalcev. Slavnostni govornik je bil dr. Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo, ki je v svojem nagovoru povedal, da je ohranjanje dediščine pomembno za ohranjanje identitete, in da je to odprtje centra, ki je namenjen ohranjanju dediščine in spodbujanju razvoja. Dobršen del od približno 1,5 milijona evrov je prispeval Evropski sklad za razvoj regij (900,000) preostanek pa Občina Ribnica. Vsebine pretežno temeljijo na tradicionalni delitvi po panogah suhe robe, kot so postavljene na Stalni razstavi v Gradu, le da v rokodelskem centru vidimo sodobno produkcijo suhe robe in lončarstva. Razen razstave je moč v rokodelskem centru videti še izdelovalce pri delu. Šlo naj bi za tri delavnice: lončarsko, suhorobarsko in gostujočo, torej namenjeno ustvarjalcem domače ali umetnostne obrti iz slovenskega prostora in širše. Dobršen del prostorov je namenjen likovnemu izobraževanju, saj sta v sklopu centra tudi likovna in kiparska delavnica. Na vrhu je še manjša dvorana za cca 70 ljudi, pa prostori za upravo in študijski prostor, namenjen preučevanju dediščine. Razen župana in ministra je navzoče pozdravil tudi Štefan Groser, predsednik upravnega odbora Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki je sekretarju OOPZ Ribnica Pavlu Hočevarju tudi izročil spominsko darilo. Objekt je blagoslovil domači župnik mag. Anton Berčan, ki je v kratkem nagovoru pozval k sodelovanju in izrazil upanje, da bodo zaposleni v centru delali složno. Sledila je predstavitev prostorov in delavnic, kjer so se predstavili nekateri rokodelci: obodar, pod nar, rešetar, zobotrebčarka, lončarica, strugar in posodar s svojim delom in izdelki. Vendar pa se po slovesnosti odprtje še ni končalo, saj je ob 15. uri sledilo še odprtje občasne razstave Zlata vitica, na kateri so predstavljeni prejemniki nagrade zlata vitica za izdelke domače in umetnostne obrti. Predstavili so 12 prejemnikov najvišje rokodelsek nagrade Sloveniji, med njimi pa sta Ribničana posodar France Jaklič in lončar Jakob Nosan. Poleg tega pa so tudi končno podelili certifikate geografska označbe “Ribniška suha roba", tako da je končno zaključeno praktično petletno mrtvilo na področju geografske označbe, saj je bila pridobljena že leta 2005. Nekoliko kasneje pa so na svoj račun prišli ljubitelji likovne umetnosti, saj so ob zaključku dne odprli še razstavo izdelkov iz likovne šole, tako slikarske, kiparske in tudi fotografske. Samo upamo lahko, da bo Rokodelski center zaživel v vsej velikosti in vloženih sredstvih in nudil zadovoljstvo uporabnikom in zaposlenim ter skupaj z Muzejem uspešno ohranjal tradicijo in promoviral ribniško dediščino v svetu. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Minister za lokalno samoupravo v Končno so bili podeueni tudi certifikati POGOVORU Z ROKODELCI ZA PRIDOBITEV GEOGRAFSKE OZNAČBE V ROKODELSKIH DELAVNICAH JE VIDEN CELO- STALNA RAZSTAVA ROKODELSKIH OBRTI TEN PROCES USTVARJANJA IZDELKOV H Foto Milan Glavonjič LIKOVNA ŠOLA PREOBRAZILA LIKOVNO KULTURO NA SLOVENSKEM JUGU V rokodelskem centru ima zdaj svoje prostore tudi likovno izobraževalni center. Ta se je pred tremi leti začel v Miklovi hiši ter se nato zaradi velikega števila udeležencev in širokega programa preselil v ribniško Komunalo. Preko 100 tečajnikov ima zdaj tu svojo delavnico in razstavni prostor, vsa dela letošnje sezone pa so bila predstavljena ob samem odprtju rokodelskega centra. Značilnost prihajajoče sezone bo poudarek na likovni teoriji in grafičnemu oblikovanju. ileše 1 J IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Spoštovane, spoštovani! Nenehno smo udeleženi v teku časa, ki nam odnaša določene dele naše vsakdanjosti na rob pozabe in prinaša novosti, ki jih zopet vtkemo v svoje življenje. Od nekdaj smo živeli v stiku z naravo. Travniki, polja in gozd so nam omogočili preživetje. Zgodovina nam je prinesla razvoj; trgovino, industrijo, tehnološki napredek in globalizacijo. Travnik, polje, gozd, človeške roke in zdrava pamet. Asfalt, beton, računalnik in robot. Naš fizični in duhovni prostor se spreminja. Včasih smo vso hrano pridelali popolnoma naravno, danes je to vprašanje kemije in velike industrije. 100 miligramov strupa je še dovoljena meja, 102 je že preveč?! Statistika in normativi. Naravno pridelavo nam opisuje le še strokovna literatura. Včasih smo vse surovine jemali iz narave in jih uporabljene v naravo vračali. Stopnja odpadkov na kmetiji je bila nič - odpadki so šli ali nazaj v naravo kot organska gnojila ali pa smo jih uporabili kot energetsko surovino. Danes gradimo ogromna smetišča, kamor odlagamo milijone ton nepredelanih odpadkov, energetsko pa smo odvisni od umetno pridelanih energentov. Včasih so bila naša doživetja vezana na naše ožje okolje, ki je omogočalo širok duhovni prostor, danes se moramo z letalom odpeljati v eksotične kraje, da dobimo čim več zunanjih dražljajev, naša notranjost pa je vse manjša in manjša. Včasih smo si pripovedovali zgodbe, peli pesmi, ustvarjali svoje domove, bili umetniki in ustvarjalci, danes prižgemo televizijo in smo le še aktivni potrošniki dobrin. Včasih je bilo sodelovanje nujno za preživetje, danes poudarjamo le še individualizem ... Podeželje je prostor, kjer moramo negovati ključne dejavnike svojega bivanja -naravno, kulturno dediščino in ustvarjalnost, razvijati obstoječe kvalitete, obujati pozabljene navade in vse skupaj nenehno uravnovešati z zahtevami razvoja. Zato so toliko pomembnejše pridobitve, ki na sodoben način obujajo našo preteklost. Društvo VETER, Breg je 18. septembra svečano odprlo za potrebe svojih dejavnosti kozolec. Kozolec je slovenska posebnost in zato tudi prepoznavnost. Velja za simbol trdnosti kmetije. Najdemo ga tam, kjer so se naselili naši predniki - tako rekoč po vseh naših pokrajinah, redkeje tudi na avstrijskem Koroškem in v Italiji, skratka, kjer so jih postavljali slovenski ljudje. Toda nikjer drugje se kozolec ni razvil v toliko konstrukcijsko, likovno in funkcionalno različnih izvirnih oblikah kot v Sloveniji. Prvi kozolci še niso imeli lastnosti stavb. Zasnovani so bili kot preprosta sušila v obliki navpičnih kolov ali stebrov in prečnih rant, šele pozneje so dobili streho. Tako je njihov razvoj šel postopoma naprej in pripeljal do zanimivih konstrukcijskih izvedb od dveh vzporedno stoječih enojnih kozolcev do dvojnega kozolca, pokritega z dvokapnico itd. Da ne naštevam samo njihovih tehničnih značilnosti. Predvsem dvojni kozolci so imeli vrsto drugih namembnosti. Tisti, ki imate kakšno leto več, kot mislite, se boste sedaj gotovo sladko nasmehnili. Na senu so ljudje spali, se ljubili, zabavali in marsikdo se je na njem tudi rodil. Ljudje so tako pod kozolcem preživljali prelepe ure svojega življenja. Ponekod so imeli v osrednjem hodniku urejene pode za mlačev, sobe za prebivanje in hranjenje živil. Pod kozolci so opravljali različna kmečka dela, kot so ličkanje koruze, luščenje fižola, mlatenje in pajtlanje žita. Dejstvo je, da ima prav vsak kozolec svojo zgodbo, nekaterim se je zaključila, saj so jih njihovi lastniki - kot tehnološki višek-, enostavno podrli. Tudi danes se gradijo novi kozolci, še zlasti toplarji, vendar sedaj ne več na naših tradicionalnih kmetijah, ampak jih postavljajo ljudje, ki znajo ceniti našo kulturno dediščino, in vse priznanje mojstrom za njihove tesarske in mizarske spretnosti, saj na ta način ne prepuščajo pozabi enega od biserov naše polpretekle zgodovine. Ribnica je 24. septembra odprla Rokodelski center, ki bo nudil dom rokodelstvu, muzeju in galeriji. Obnovili smo propadajočo stavbo na Marofu in ji dali nove vsebine, povezane s kulturo in našo dediščino. V / Geje kozolec simbol trdnosti kmetije, je rokodelstvo simbol naše kulturne in ekonomske identitete. Povezuje dva elementa, ki sta najbolj značilna za naše področje, naravo in kulturo, ter jima preko ribniškega človeka in njegove ustvarjalnosti doda vrednost, ki ji skorajda ni para v svetu. Preko 500 osnovnih izdelkov, z vsemi izpeljankami preko 10.000, ki jih izdelujemo v 11 suhorobarskih panogah že skoraj 1000 let. V zadnjih letih smo pridobili geografsko označbo »Ribniška suha roba«, umestili 8 poklicev iz suhorobarskih panog v okvir nacionalnih poklicnih kvalifikacij in s tem prispevali k prepoznavnosti rokodelstva doma in v svetu. Ob teh dveh dogodkih bi rad poudaril še najpomembnejše: SODELOVANJE. Pri kozolcu med društvom, vaščani, občino in državo. Pri Rokodelskem centru med občino, sosednjimi občinami, ključnimi inštitucijami, ki so sodelovale pri razvoju projekta, regijo, državo in Evropsko unijo. Uspeli smo poiskati skupen jezik in ugodne rešitve. Vsem velja zahvala in priznanje za razumevanje, vztrajnost, potrpežljivost in rezultate. Jesen je čas, ko žanjemo sadove svojega dela. Društvo Veter je letos postavilo prelep kozolec in iskreno upam, da ga bodo v naslednjih letih večkrat napolnili z dobro voljo, prireditvami ali veselim druženjem do zadnjega kotička. V enaki meri sem prepričan, da se bo Rokodelski center razvil v stičišče kulture, rokodelstva, turizma in našega druženja. Vse občane lepo vabim, da ga obiščejo. Župan Jože Levstek PRAZNIK OBČINE RIBNICA bomo obeleževali v petek, ZZ. oktobra ob 19. uri v Športnem centru Ribnica. V kulturnem programu bodo nastopali Boršnikov nagrajenec za mladega igralca Jure Henigman, glasbena skupina Tabula rasa, mažoretna skupina s plesno točko ERA in Glasbena šola Ribnica. V osrednjem delu bodo podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade. Po uradnem delu sledi še koncert narodnozabavnega ansambla Zakrajšek. Vstop je prost, pridružite se nam! OH Ustanova patra Stanislava Š k r a b c a V Ustanovi patra Stanislava Škrabca smo ponosni, da bo njene letošnje štipendije podelil akad. Drago Jančar, pisatelj, esejist, dramatik. Vabimo vas v torek, 13. oktobra 3010, ob 18. uri, v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bomo oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja, ki bodo v študijskem letu 2010 / 2011 varovanci Škrabčeve ustanove, ter prisluhnili pogovoru z akad. Dragom Jančarjem ter njegovo sogovornico dr. Simono Škrabec. llBšero 5 iwi fdo.d'zri voansaiBAi i>1 <>/vc>r>o«e LOKALNE VOLITVE 2010 JOŽE LEVSTEK KANDIDATI ZA ŽUPANE IMAJO V TEJ ŠTEVILKI, KI JE VOLILNO OBARVANA, MOŽNOST BREZPLAČNE PREDSTAVITVE. ZANJO SO SE ODLOČILI SKORAJ VSI IZMED PETIH EVIDENTIRANIH KANDIDATOV. VSEM SO BILA POSTAVUENA ENAKA VPRAŠANJA, PRI ODGOVORIH PA SO BILI SEVEDA OMEJENI S KOLIČINO PREDVIDENEGA PROSTORA. OSTALA OGLASNA SPOROČILA KANDIDATOV IN STRANK SO OBJAVLJENA NA PLAČUIVIH BARVNIH STRANEH, GRADIVO Z NOVINARSKIH KONFERENC PA JE OBJAVLJENO V RUBRIKI V POLITIČNIH KROGIH1. ŽUPANSKI KANDIDATI ANDREJA ŠKRABEC JANEZ MERHAR 'teŠETO 5 JOŽE LEVSTEK KAJ LAHKO POVEM O SEBI? Sem Jože Levstek, rojen sem bil leta 1958 v Ljubljani, kot najstarejši izmed treh bratov. Osnovno šolo sem obiskoval v Ribnici, gimnazijo pa v Kočevju. Pot me je nato vodila v Ljubljano na Biotehniško fakulteto, ki sem jo zaključil s strokovnim nazivom kmetijski inženir. Skoraj 25 let sem delal na kmetijskem posestvu v Kočevju, si z aktivnim delom pridobil status raziskovalca na področju prehrane domačih živali. Sem poročen, z ženo Martino imava pet otrok. V obdobju od 2007 do 2010 sem župan Občine Ribnica, prvi mandat. Verjamem, da ste moje delo pozorno spremljali in ocenjevali prav gotovo so še zadeve, ki bi se lahko realizirale, a se zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov niso. Vendar z gotovostjo trdim, da sem v delo za blaginjo Ribnice vložil vse svoje znanje, sposobnosti in energijo. V čem je Ribnica v zadnjem županskem mandatu napredovala ali nazadovala (primeri)? Ribnica je napredovala. Konsolidirali smo občinske finance, danes smo redni plačniki, z visoko stopnjo zaupanja vseh poslovnih partnerjev, povečali EU sredstva iz praktično 0 na več kot 1 mio eur/letno, povečali proračun občine od 6 na 10 mio eur, pripravili projekte, ki jih ob prevzemu praktično ni bilo. Danes na zalogi že čakajo novi projekti za področja kulture, športa, infrastrukture (grad, komunala, voda, toplotno ogrevanje...). Izboljšala se je učinkovitost občinske uprave. V novem zagonu je družabno življenje (Grajski večeri, Ribniški dnevi...), pozna se kakovostno delo društev, kjerse mladina lahko aktivno vključuje. V naslednjem mandatu bo poudarek prav na mladini in varovanju okolja. Vizija prostorskega in vsebinskega urejanja mesta (grad, Ideal, morebitno zaprtje centra za promet, TVD Partizan, bivša Kasarna in športni kompleks ...) Uredili bomo ožje mestno jedro (cesta skozi trg, trg pred Miklovo hišo, cerkvijo, pot ob Bistrici je že v fazi izdelave idejne študije). Cilj je upočasnitev prometa, ureditev sprehajališč, poudarek bo na družabnem življenju. Izdelan je že načrt ureditve vzhodnega dela gradu in letnega gledališča. Za športni kompleks pri osnovni šoli je že izdelan idejni načrt, v naslednjem letu sledi realizacija, kompleks v Kasarni pa čaka sprejem CRN, ki mu bo sledila izdelava načrtov in izgradnja športnega kompleksa z otroškimi igrišči. TVD Partizan 'lEŠEID in Ideal sta v postopkih prenosa na občino, sledili bodo načrti in prenova objektov z vsebinami, s poudarkom na mladini. V izdelavi so že načrti za celovito ureditev območja, namenjenega zdravstvu, vzgoji in izobraževanju (vrtec, dializni center, negovalna bolnica, VDC). Najnovejša pridobitev je nov javni zavod Rokodelski center. Znotraj njega sta tudi Muzej in Galerija. Pod katerimi pogoji to lahko postane uspešna zgodba? Rokodelstvo je že uspešna zgodba. Stvari, o katerih vsi v državi govorijo, da bi jih morali narediti, so v Ribnici realizirane. Rokodelski center bo končno omogočil zaščito naše kulturne dediščine, kot si le-ta zasluži. Še več, končno bo omogočena primerna predstavitev izdelkov suhe robe in lončarstva, promocija v Sloveniji in tujini. Likovna šola je dobila svoj dom, dobili smo konferenčno dvorano in predavalnice, študijski prostor, kjer bodo skrivnosti suhe robe spoznavali domači in tuji študentje ter profesorji. Odprta je široka možnost sodelovanja kulture in podjetništva. Ali smo pri ravnanju z odpadki I ekološko osveščena občina? V vsakem primeru argumentirajte. Ne še. Uspešni smo bili v akciji Očistimo Slovenijo, ko pa sedaj zavijete v gozd na sprehod ali po gobe, ponovno opazite nove odpadke. Eden od poudarkov novega mandata bo večja skrb za varovanje okolja, tudi s programi, s katerimi bodo že v vrtcu in šoli učili pravilnega ločevanja odpadkov. Uredili bomo tudi zbiranje bioloških odpadkov in sofinancirali nabavo kompostnikov. Ocena politike upravljanja in vodenja občinskega premoženja. V tem mandatu smo bistveno zmanjšali dolgoročno zadolženost, kratkoročne pa ni bilo, kakor tudi ne novega zadolževanja. Proračun je postal likviden in občina plačuje računevzakonitih rokih. Povečali smo vrednost občinskega premoženja (velik del Kasarne pridobili brezplačno) in s premoženjem dobro gospodarili. Vse odločitve, tako o nakupu kot prodaji, so obravnavali občinska komisija, vaški odbori, krajevne skupnosti in občinski svet. Upravljanje s človeškimi viri se dandanes imenuje profesionalen pristop in delo z ljudmi. Kako si zamišljate postavitev občinske uprave in kdo bo njen direktor? Načeloma večjih sprememb ni pričakovati, niso pa popolnoma izključene. Uspeh tega mandata vidim tudi v spremembah občinske uprave, prišli so novi, mladi, izobraženi ljudje in delovna klima je popolnoma drugačna kot prej. Ta ekipa je zaslužna tudi za prve z evropskimi sredstvi sofinancirane projekte, ki smo Najbolj se veselim izgradnje novega vrtca v Ribnici. Če sem pred štirimi leti verjel, da zmorem, sem zdaj v to prepričan. Za Ribnico. Za našo občino. jih naredili v Ribnici. V primeru, da postanete župan, struktura občinskega sveta pa bo morda za vas strankarsko neugodna (preglasovanje), ali in kako boste izvajali županske naloge? Osnovni nalogi občinskega sveta sta sprejemanje občinske zakonodaje in odločitev za čim boljši razvoj občine Ribnica. To praviloma ne sme biti odvisno od strankarske pripadnosti. Ne pričakujem odstopanj od utečene prakse, ki sem jo vedno gradil na upoštevanju kvalitetnih predlogov občinskih svetnikov. Prav je, da tak koncept v dobro Ribnice ostane tudi naprej. Romska problematika postaja vse bolj pereča, nasilje in kriminalna dejanja vse pogostejši. Je to za vas problem in kako ga boste reševali? Te probleme smo vseskozi urejali z državo. Kaj velikega ni bilo možno urediti tudi zaradi nekaterih Romov, ki so iskali samo pravice. Romi so enakopravni člani skupnosti in njihovih problemov ne moremo reševati drugače kot probleme ostalih občanov. Prav bi bilo, če bi tudi sami pokazali več želje po socializiranem vklopu v družbo, ne samo čakali na prispevek lokalne skupnosti ali države. Tega se bom držal tudi v prihodnosti. Mladi trdijo, da še vedno nimajo svojega mesta v okolju - ne fizično ne vsebinsko. Kako bi jim Ribnico predstavili kot stimulativno okolje zanje? Velik del mladih je aktiven in se vključujejo v razne dejavnosti. Vključeni so v študentski klub, športna, kulturna, turistična in ostala društva, ipd. In tu je še veliko možnosti, vse oblike organiziranja pa občina tudi sofinancira. Imamo tudi kvalitetne ansamble in druge aktivne skupine. Občina je sodelovala tudi pri prenovi prostorov študentskega kluba, športna društva sodelujejo pri idejnih projektih za ureditev športne infrastrukture. Preko 10 mladih sodeluje pri umeščanju vsebin v Rokodelskem centru. Kljub recesiji so v Ribnici tudi dobre zaposlitvene možnosti za mlade. Korak naprej vidim pri oblikovanju vsebin v Idealu in TVD. Ko bo urejeno lastništvo, bomo k oblikovanju vsebin povabili tudi mladino in njihove organizacije. S čim se kot Ribničan lahko pohvalite in česa se v ribniškem okolju morda sramujete? Kot večina Ribničanov sem ponosen na svoje korenine. Zato sem zadovoljen z vsako pridobitvijo, ne le z večjimi, ki jih tudi ni malo in so zelo opazne. Posebej izpostavljam društvene dejavnosti, ki so v zadnjih letih s kakovostjo obogatile družbeno in družabno življenje. Pohvala gre vsem javnim zavodom, ki so prepoznavno dobri doma in širše. Skratka, Ribničani smo lahko zelo ponosni, da smo Ribničani. Sicer pa se pridružujem Edith Piaf ko prepeva: Ne obžalujem ničesar. l n > ■ «*>>■ i/>j ■ >i <>/v< > r>< >«i ^xi ixio/xorx»«! KAJ LAHKO POVEM O SEBI? Star 51 let, živim v vasi Dane, poročen, oče treh otrok. Leta 1984 sem diplomiral na BTF, smer lesarstvo, se nato zaposlil na Inlesu, bil tehnični direktor podjetja, sedaj sem vodja PE RIKO Hiše. Sodeloval sem na strokovnih konferencah (Ljubljana, Zagreb, Bologna), sem soavtor strokovnih člankov v znanstvenih revijah. Sem družbeno splošno aktiven, na nivoju občine (občinski svetnik, predsednik odbora za gospodarstvo, predsednik NO ), kot tudi širše (član UO pri GZ Slovenije, član programskega sveta revije LES,...). Za sprostitev pa še polharstvo in čebelarstvo,nekaj časa likovna šola in izvedba scene za Pasijon. V čem je Ribnica v zadnjem županskem mandatu napredovala ali nazadovala (primeri)? Najlažje, vendar preveč ceneno je krtizirati. Verjamem, da je občinska uprava delala po svojih najboljših močeh. Ali je bilo to delo dovolj kvalitetno in v skladu s pričakovanji občanov, se bo pokazalo na volitvah. Videli bomo, ali imajo občani Ribnice večje ambicije in višje cilje, kot jih je bila v stanju udejanjiti sedanja občinska struktura. Vizija prostorskega in vsebinskega urejanja mesta (grad, Ideal, morebitno zaprtje centra za promet, TVD Partizan, bivša Kasarna in športni kompleks ...) Urbanizem in prostorsko urejanje sta vrsto zadnjih let v Ribnici manj upoštevana in poznana pojma. Stvari nastajajo slučajno, po trenutnem navdihu peščice zainteresiranih. Za dobre in ustrezne rešitve je potreben timski pristop, ki bo najprej analiziral trenutno situacijo ter nato z vključevanjem strokovne in civilne javnosti podal kvalitetne predloge za ureditev teh delov mesta. Zaprtje centra mesta bo lahko nekoč čudovita rešitev, vendar moramo pred tem mestno jedro prenoviti in napolniti s programi, ki bodo privabljali obiskovalce. Če ga zapremo danes, bo lahko center prazen. Ne pozabimo nečesa: center mesta pa mora predvsem omogočati kvalitetno življenje meščanom. Skrajni čas je, da se uredi stanje okrog Ideal centra, se ga umesti v urbanistično ureditev mesta in se mu najde ustrezno vsebino. Na to bom posebej pozoren. Najnovejša pridobitev je nov javni zavod, Rokodelski center. Znotraj njega sta tudi Muzej in Galerija. Pod katerimi pogoji to lahko postane uspešna zgodba? To vprašanje je postavljeno precej pozno, saj bi moral biti odgovor znan že ob pripravi projekta. Projekti, ki nimajo že od začetka vgrajene zgodbe o uspehu, imajo malo možnosti. Zgodba o rokodelskem centru je neprepričljiva že od vsega začetka. Sedaj smo priča trganju, lepljenju in dodajanju različnih vsebin, ki so pa tako različne, da je vprašljivo tudi njihovo združevanje. Ali smo pri ravnanju z odpadki ekološko osveščena občina? V vsakem primeru argumentirajte. Najbrž bi se v Sloveniji našlo kar nekaj občin, ki imajo to področje bistveno boljše urejeno. Ekologija je področje, kjer morata delovati skupaj “pripravljenost oblasti” ter zavest in želja prebivalcev. Ribničani imamo željo po lepem in urejenem okolju, saj se to kaže v urejenih domačijah. Pogrešam stalno informiranje občanov o trajnostnem delovanju in dolgoročno strategijo ravnanja z odpadki (zaprta deponija v Mali gori!!). Ena od idej za prihodnost: manj smeti - manjši znesek na položnici. Ocena politike upravljanja in vodenja občinskega premoženja. V obstoječem upravljanju z občinskim nepremičnim premoženjem ni zaznati kakšne vizionarske ambicije; tega, kar bi v prihodnje pomenilo razvojni potencial kraja (npr. rezervacija zemljišč za ureditev industrijsko-obrtne cone, priprava za umestitev centralnih dejavnosti v neposredno bližino centra mesta....). Primer ravnanja z občinskim premoženjem je poizkus s Struško ulico. Zelo poučna zgodba. Odločno premalo pa se posveča pozornosti nematerialnemu premoženju, to je enotni ribniški blagovni znamki. Kot da nas je sram. Upravljanje s človeškimi viri se dandanes imenuje profesionalen pristop in delo z ljudmi. Kako si zamišljate postavitev občinske uprave in kdo bo njen direktor? Profesionalen pristop pri delu z ljudmi zapoveduje, da je potrebno sodelavce in njihove sposobnosti najprej dodobra spoznati in jim dati priložnost, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti, voljo. Želim si in upam, da so vsi zaposleni na občinski upravi dobro strokovno usposobljeni in pripravljeni svoje znanje združiti za čim boljšo realizacijo nalog, ki so pred nami. Sodelavci potrebujejo jasno opredeljene cilje, dolžnosti in pristojnosti. Kadrovske revolucije ne bo, spremembe pa so vedno dobrodošle. V primeru, da postanete župan, struktura občinskega sveta pa bo morda za vas strankarsko neugodna (preglasovanje), ali in kako boste izvajali županske naloge? Seveda si želim, da bi občani na volitvah zaupali svoj glas tudi moji listi za občinske svetnike. Prepričan sem, da so predlagani kandidati vredni zaupanja sokrajanov zaradi strokovnosti, zavzetosti in bogatih delovnih izkušenj. Ker pa verjamem v moč argumentov, sem prepričan, da bom za realizacijo skupnih in dobrih projektov lahko računal tudi na pripravljenost in konstruktivno sodelovanje ostalih izvoljenih kandidatov v OS. Moj način dela temelji na usklajevanju in upoštevanju stališč, ne na sistemu strankarske prevlade. Romska problematika postaja vse bolj pereča, nasilje in kriminalna dejanja vse pogostejši. Je to za vas problem in kako ga boste reševali? Romska problematika je seveda kompleksen problem, s katerim se ne srečuje samo ribniška občina. Kot vemo, je v zadnjem obdobju to tudi eden vročih “kostanjev" tudi Evropske unije. Reševanje tega problema ne sme biti zaprto v lokalne kroge, saj nikakor ni in ne sme biti le ena od populističnih tem za potrebe volitev. Predvsem pa moramo dati poudarek vzgoji in izobraževanju Romov. Na to smo kar malo pozabili. Mladi trdijo, da še vedno nimajo svojega mesta v okolju - ne fizično ne vsebinsko. Kako bi jim Ribnico predstavili kot stimulativno okolje zanje? Za dobro sodelovanje z mladino, ki lahko prinese veliko nove energije v vsako družbeno okolje, je potreben dialog in še enkrat dialog. Vprašajmo jih, kaj je tisto, kar jim bo Ribnico naredilo prijazno. Jih zanima problematika dijaškega in študentskega življenja, preživljanje prostega časa ali perspektiva zaposlitve in družbenega delovanja v domačem kraju? S čim se kot Ribničan lahko pohvalite in česa se v ribniškem okolju morda sramujete? Ponosen sem na našo širom poznano ribniško identiteto, ponosen na velika imena ribniške doline, na uspehe v športu, ponosen na pridnost in podjetnost Ribničanov, na našo zaljubljenost v les, na zeleno okolje, v katerem živimo.... Priznam pa, da mi je vsakič neprijetno, ko ob cesti vidim odvrženo plastenko, pločevinko, plastično vrečko, v gozdu kup smeti, zaraščeno Bistrico in neizkoriščen grad. Tega nam res ni treba. s Rešeto ANDREJA ŠKRABEC KAJ LAHKO POVEM O SEBI? Maq. Andreja Škrabec, rojena v Ljubljani, 12 .junija 1966 Ljubezen me je leta 1994 pripeljala k možu v Ribnico, kjer sem našla svoj novi dom. Sem mati dveh sinov. Po izobrazbi sem magistrica znanosti, z bogatimi delovnimi izkušnjami. Po prvi zaposlitvi v podjetju Vektor sem se podala v modne vode, nato pa šest let delovala pod okriljem ameriškega podjetja Air Routing International iz Houstona ter si tako nabirala izkušnje na mednarodnem področju. Po poroki sva z možem ustvarila lastno podjetje, ki ga zadnjih 15 let uspešno vodim. Aktivno govorim dva tuja jezika in enega pasivno. Moja ljubezen so konji in glasba. Prvi mi nudijo sprostitev in zabavo in so neposredno povezani z mojim delom, na glasbenem področju pa sem končala nižjo glasbeno šolo in igram dva inštrumenta. Sem oseba, ki ji energije zlepa ne zmanjka. V čem je Ribnica v zadnjem županskem mandatu napredovala ali nazadovala (primeri)? Glede na stanje, ki ga danes kaže občina Ribnica, bi težko govorila o napredovanju, pa vendar bi pohvalila ureditev nekaterih vaških naselij, odprtje urgence in boljše upravljanje s finančnimi sredstvi. Kritična sem do severne obvozne ceste, saj je preozka. Moti me zapuščen center mesta, slabo vzdrževanje gradu in parka ter drugih športnih objektov in prepočasen odziv na slabo stanje vrtca. Le uravnotežen razvoj na celotnem področju občine pripomore k zadovoljstvu večine. Nepregledno poslovanje občine in aroganca občinskega vodstva naj postaneta preteklost. Vizija prostorskega in vsebinskega urejanja mesta (grad, Ideal, morebitno zaprtje centra za promet, TVD Partizan, bivša Kasarna in športni kompleks ...) Z dobrimi projekti, ki bodo doprinesli k razvoju občine, lahko pridobimo prostore, ki so v lasti države, s strokovno ekipo, ki bo delovala na področju javnih razpisov za pridobivanje evropskih sredstev, pa tisto finančno podporo, ki bo te projekte realizirala. To so Ideal center kot novi multimedijski center z najmodernejšo knjižnico, gledališko in kino dvorano, prostori za ples in druženje, v kletnih prostorih pa garažna mesta, ki tako rešujejo stisko parkiranja; mestno jedro oživiti, da bo opravičilo svoje ime. Obnovitev gradu in posodobitev parka kulturnikov bosta omogočila gostovanje najkvalitetnejših kulturnih dogodkov in sproščanje v parku; obnovitev športnega parka razvoj novih športov in večjo aktivnost mladih; za TVD Partizan - poskušati skleniti dogovor, da s kvalitetno obnovo stavbe, ki bo dala prostor gimnastiki, plesu in drugim dvoranskim aktivnostim, pridobimo objekt v brezplačen najem za več let z možnostjo odkupa. Najnovejša pridobitev je nov javni zavod, Rokodelski center. Znotraj njega sta tudi Muzej in Galerija. Pod katerimi pogoji to lahko postane uspešna zgodba? O tem sem že veliko pisala, zato menim, da uspešne zgodbe v takšni obliki ne bo. Bojim se, da je to še en športni center, ki bo finančno obremenjeval občino. Večjega učinka na kakovostnejše življenje občank in občanov pa s tem projektom ne pričakujem. Pa vendar, imamo ga, zato se bo zanj potrebno truditi, mogoče tudi s spremembo njegovih vsebin. Ali smo pri ravnanju z odpadki ekološko osveščena občina? V vsakem primeru argumentirajte. Kot koordinatorka največje čistilne akcije moram žal reči, da nismo ekološko osveščeni. Potrebno bo kvalitetnejše in bolj sistematično osveščanje občank in občanov. Novo vodstvo Komunale prinaša upanje za večji posluh pri upravljanju z odpadki. Ocena politike upravljanja in vodenja občinskega premoženja. Dosegljive bilance kažejo boljše finančno stanje kot pred štirim leti, vendar smo še vedno precej zadolženi. Pridobili smo nov objekt, ki vsaj na začetku ne bo prinašal dobička. Čas bo pokazal uspešnost te poteze. Upravljanje s človeškimi viri se dandanes imenuje profesionalen pristop in delo z ljudmi. Kako si zamišljate postavitev občinske uprave in kdo bo njen direktor? Večina zaposlenih na občinski upravi svoje delo opravlja profesionalno in dobro. Potrebna bo boljša organiziranost in komunikacija med zaposlenimi, večja preglednost poslovanja Občine in razumevanje vodstva. Direktor občinske uprave ima mandat in pri ponovni kandidaturi štejejo rezultati in uspešno poslovanje v preteklosti. V primeru, da postanete županja, struktura občinskega sveta pa bo morda za vas strankarsko neugodna (preglasovanje), ali in kako boste izvajali županske naloge? Predvolilno povezovanje med strankami je prvi znak pripravljenosti na širše sodelovanje v občinskem svetu. Želim si velike koalicije in takšnih svetnic ter svetnikov, ki ne bodo zgolj strankarsko glasovali. Projekti in ideje, ki prinašajo kvalitetnejše življenje, bi morali biti podprti z večino. Romska problematika postaja vse bolj pereča, nasilje in kriminalna dejanja vse pogostejši. Je to za vas problem in kako ga boste reševali? Romska problematika se mora reševati prednostno. Umestitev romskih naselij v prostorski plan in njihova ureditev sta nujni, hkrati pa moramo graditi na socializaciji Romov in njihovi boljši izobraženosti. Problem je potrebno reševati družno z vsemi vpletenimi (Romi, občina, policija, socialna služba, šola, vrtec, država). Mladi trdijo, da še vedno nimajo svojega mesta v okolju - ne fizično ne vsebinsko. Kako bi jim Ribnico predstavili kot stimulativno okolje zanje? Res je, nimajo ga in ga nujno potrebujejo, tako na športnem, kulturnem kot družbenem področju. Priložnost bodo našli v prijetnem okolju, ki nudi tako zaposlitev kot zabavo (mladinski center, športni park Ugar, novi center Ideal, podjetniški inkubator, socialno podjetništvo). S čim se kot Ribničanka lahko pohvalite in česa se v ribniškem okolju morda sramujete? Po rodu nisem Ribničanka, pa vendar sem ponosna na tukajšnje ljudi, saj njihova zagnanost in iznajdljivost rešujeta občino pred večjo nezaposlenostjo. Sramujem se ravno ne, mi pa ni vseeno, ko občina, ki je bila v samem vrhu uspešnosti, tako na gospodarskem, športnem kot kulturnem področju, danes ne kaže več svoje veličine. Realizacijo svojih načrtov vidim v povezovanju z drugimi strankami in ostalo zainteresirano javnostjo. Menim, da današnji čas potrebuje združevanje dobrih idej. Skupaj bomo prišli do tiste, ki bo na koncu najboljša in tako zadovoljila širši krog občank in občanov. Poleg povezovanja med političnimi opcijami in drugo zainteresirano javnostjo znotraj občine pa se zavzemam za povezovanje med občinami. Skupni projekti morajo biti usklajeni, saj bomo tako močnejši in prodornejši. Naj za konec obljubim, da bom prisluhnila vsakomur, ki bo želel svoje probleme deliti z menoj. Znam se zavzeti za človeka in sem dobra organizatorica. To sem v preteklosti že dokazala, dovolite mi, da vam to dokažem ponovno. iBšero 3 ;>i i/xi i^io/xo; voaisaii^vi i>e<>yV<>r>o«e KAJ LAHKO POVEM O SEBI? Sem Ribničan, nisem strankarsko opredeljen in tako dejansko edini neodvisni kandidat za župana. Sem dinamičen in aktiven na različnih področjih. Znanje in izkušnje sem uspešno pridobival na področju podjetništva in gasilstva, po čemer me verjetno najbolj poznate. V mladosti sem se ukvarjal še z jamarstvom, plesom, rokometom in alpinizmom, igral pri godbi na različne inštrumente, skrbel za onemoglo osebo, tako da sem ji več let nosil hrano. Med osamosvojitveno vojno sem organiziral prebege Slovencev iz JLA in pomagal TO. Petnajst let delovinih izkušenj sem začel pridobivati v trgovini, mehanični stroki, zatem spoznal težo špedicijskega poklica po Evropi in se ob delu dodatno izobraževal. Kot podjetnik sem 9 let upravljal 3 lokale z do 20- imi zaposlenimi. Imam čudovito ženo Petro, s katero imava tri otroke. Ker mi je družina prvo, sem se od gostinstva poslovil in se zaposlil kot vodja komerciale. V čem je Ribnica v zadnjem županskem mandatu napredovala ali nazadovala (primeri)? Ribnica je brez dvoma napredovala, vendar prepočasi in ne na vseh področjih (urejen-je prostora, ekologija, programi za mlade). Investicije v korist vseh občanov se niso izvajale transparentno in gospodarno. Ribnica je vidno nazadovala na področju celovite prometne ureditve, nerealiziranje prostorskih načrtov neposredno zavira gospodarski in demografski razvoj. Digitalizacija ni urejena, črpanje denarja iz evropskih skladov preslabo in zato zaostajanje za primerljivimi občinami. Zal so prepustili upravljanje stanovanjskih objektov, predvsem blokov, podjetjem, ki jih zanima le zaslužek in ne transparentno gospodarjenje. V teh primerih bi morali gospodarjenje dovoliti lastnikom. Vizija prostorskega in vsebinskega urejanja mesta (grad, Ideal, morebitno zaprtje centra za promet, TVD Partizan, bivša Kasarna in športni kompleks...) Grad je potrebno celovito urediti - od Miklove hiše do Marofa. Opremiti letno gledališče s premično streho. Park preurediti v kulturno-botanični vrt, ga ponoči razsvetliti in varovati. Obnoviti vse mostove in brežine Bistrice. Center Ribnice odpreti do parkirišča pred Miklovo hišo samo za pešce in trgu vrniti vodnjak na staro mesto. TVD Partizan, bivši Sokolski dom v celoti obnoviti in ga nameniti plesnim, gledališkim in ostalim kulturnim dejavnostim. Na Ugarju urediti moderen športni park in s tem dati možnost za razvoj bazičnega športa. Nogometni klub, atletika ... Najnovejša pridobitev je nov javni zavod, Rokodelski center. Znotraj njega sta tudi Muzej in Galerija. Pod katerimi pogoji to lahko postane uspešna zgodba? Rokodelski center je kot zgradba in javni zavod za zdaj za občane le draga embalaža. Galerija in muzej pa sta vanj zaradi izpada iz državnega statusa umeščena le kot mašilo. Uspešna zgodba bo le tedaj, ko bo zaživel s sistemskim financiranjem države in podjetniškim pristopom, predvsem pa, ko bomo izdelovanje suhe robe in lončarstva močno popularizirali. Ali smo pri ravnanju z odpadki ekološko osveščena občina? V vsakem primeru argumentirajte. Občina in komunala nista pravočasno začeli reševati vprašanja ekologije in odpadkov. To najbolj čutimo občani po več kot dvakratni podražitvi, brez končne rešitve. Namesto da za odvoz smeti drago plačujemo, bi z odpadki lahko celo služili. Prava smer je v sodobni predelavi odpadkov za ogrevanje ali proizvodnjo el. energije ter izraba anorganskega odpada v gradbeništvu. Zavzemam se za ločeno indu-vidualno zbiranje odpadkov pri vsaki hiši in plačevanje po količini oddanih smeti. Ocena politike upravljanja in vodenja občinskega premoženja. Upravljanje občinskega premoženja je bilo za proračun in občane negospodarno. Sedanji župan celo širi laži -na primer, da se del Struške ulice ne uporablja, in jo želi zapreti. Zapira dovoze na Merharjevo in ovira tamkajšnje prebivalce, sklepa škodljive pogodbe, namesto dosedanji Komunali prepušča dejavnost ogrevanja Petrolu in s tem manjša dohodek v občinsko blagajno za okrog 600.000 eur letno. Zeli zgraditi najdražji vrtec v Sloveniji, vrtec za 6 milijonov, ko za ta denar lahko zgradimo tri. Upravljanje s človeškimi viri se dandanes imenuje profesionalen pristop in delo z ljudmi. Kako si zamišljate postavitev občinske uprave in kdo bo njen direktor? Preučil bom organiziranost občinske uprave, njeno gospodarno in zakonito ravnanje in jo, glede na ugotovitve, optimalno sestavil. V primeru, da postanete županja, struktura občinskega sveta pa bo morda za vas strankarsko neugodna (preglasovanje), ali in kako boste izvajali županske naloge? V vsakem primeru, če bo struktura občinskega sveta po moji volji ali ne, svetniki ne smejo pozabiti, od koga in zakaj so bili izvoljeni. Delovati morajo samo za dobro Ribniške doline, pri tem pa jim bom lahko pomagal tako, da bom vse pomembnejše seje sveta prestavil v večji prostor. Občani boste lahko v večjem številu spremljali naše delo in seveda odločitve vsakega svetnika, za katerega ste volili, posebej. Romska problematika postaja vse bolj pereča, nasilje in kriminalna dejanja vse pogostejši. Je to za vas problem in kako ga boste reševali? Romsko problematiko je potrebno reševati z nacionalnim programom. Konkretne rešitve so potrebne v okviru regije. Ob tem bo občina poskrbela za prostorske in komunalne probleme oz. rešitve, pod pogojem, da bo financer država. Vsekakor se bom zavzemal za socializacijo Romov, pod pogoji, ki veljajo za vse nas občane. Mladi trdijo, da še vedno nimajo svojega mesta v okolju - ne fizično ne vsebinsko. Kako bi jim Ribnico predstavili kot stimulativno okolje zanje? RMIadi morajo dobiti svoje prostore, da "izživijo” mladost v polni meri, kot smo jo lahko mi. Prostore je možno urediti v Ideal centru, in sicer za razne bende, kino, bovling, na strehi narediti panoramsko predstavitev Ribniške doline, in kar je najpomembneje, sobe in prostore v zgornji etaži preurediti in odpreti hostel, hotel za mlade, katerega bi sami tudi vodili. S čim se kot Ribničan lahko pohvalite in česa se v ribniškem okolju morda sramujete? Izpostavil bi naše lastnosti kot so: podjetnost in iznajdljivost, hudomušnost in poštenost. Kot prebivalcu pa mi je zelo všeč narečje, govor, po katerem smo prepoznavni daleč naokoli. iEšero Ko bom v občini zasedel mesto kot župan, bom najprej pregledal tekoče projekte, z revizijo postopkov preveril njihovo stanje in koristi za občane ter ustrezno ukrepal. Deloval bom transparentno.Ustanovil bom strateški svet, vanj povabil zaupanja vredne strokovne ljudi, ki so za Ribnico že veliko naredili, in tudi preproste ljudi, saj največkrat manjka ravno zdrave kmečke pameti. Da kandidiram za župana, je moj izziv in velika želja, saj kot operativec in velik prostovoljec na različnih področjih vidim probleme tam, kjer nastajajo, zato jih lahko hitro in učinkovito rešujem. Ker sem edini izmed kandidatov neodvisen in neobremenjen s političnim ozadjem, lahko odločam učinkovito, strokovno in gospodarno. Podrobnejši in celovitejši program vam bomo predstavili v publikaciji, dostavljeni na dom. Zdravih idej mi ne manjka, prav tako sem prepričan, da vam ne manjka poguma in odločnosti, da me podprete in mi namenite svoj glas. 10 A Kaj se dogaja z Miklovo hišo? Ko beremo članke o Miklovi hiši in o Rokodelskem centru ali poslušamo, kaj se ljudje pogovarjajo, predvidevajo in nas prepričujejo, dobivamo zelo nasprotujoče si informacije. Prav se mi zdi, da situacijo pojasnim tudi s strokovnega stališča. Miklova hiša je nastala kmalu po osamosvojitvi, z donacijo stavbe Miklove družine v kulturne namene. V njej so združili knjižnico, muzej in galerijo. V slabih dvajsetih letih delovanja se lahko, tako muzej kot galerija, ponašata z zavidljivimi rezultati. Miklova hiša je postala blagovna znamka, imeti razstavo v Miklovi hiši je prestižnega pomena, kustosi zbirajo, obdelujejo pridobljene muzealije in jih razstavljajo s predstavitvami, ki so prijazne tako obiskovalcem, zanimive pa so tudi za najbolj zahtevno publiko. Ponudbo je obogatila še muzejska trgovina, ena redkih na Slovenskem, ki izstopa s svojo izvirnostjo notranje opreme in seveda ponudbo. V tem momentu nastopi preureditev Marofa in iskanje vsebin, s katerimi bi Občina napolnila obnovljene prostore. V aktualni politiki se je izoblikovala ideja, da se Muzej in Galerija Miklova hiša združita z Rokodelskim centrom in novo nastali javni zavod bo lepo zaživel. A stroka zahteva drugačne pogoje. Zakaj se je muzejska stroka izrekla proti združevanju teh treh institucij? Tako muzeji kot galerije so, po svojem poslanstvu, statutu, sklepu o ustanovitvi in po kodeksu poklicne etike, neprofitne ustanove, kar pomeni, da svojega inventarja ne prodajajo, ampak z njegovim razstavljanjem in preučevanjem ozaveščajo ljudi o : njihovi zgodovini, koreninah, njihovih prednikih. Muzejskega gradiva, ki je vpisano v inventar muzeja, ni mogoče kakor koli odtujiti in gaje potrebno varovati pod ustreznimi pogoji. Gradivo predstavlja spomenik časa in dejavnosti, ki so na tem, da izumrejo, a v muzeju se ohranijo na tak način, da ga bodo lahko videle tudi prihodnje generacije. Inventar muzeja predstavlja visoko raven civilizacijskih vrednot in je neprecenljivega, enkratnega pomena za narod, ki se poistoveti s tem materialom, skratka, pravimo, da muzeji in galerije predstavljajo identiteto naroda. Na lanskoletni seji občinskega sveta je eden od občinskih svetnikov predlagal prodajo inventarja Galerije Miklove hiše, češ da bodo s tem rešili finančne težave ... Recesija bo res prisilila muzeje, da bodo zmanjševali in skrbno tehtali stroške delovanja, a prodaja muzejskih eksponatov je še vedno prepovedana in bo tako tudi ostalo. Le kulturne industrije so profitna dejavnost, ki se lahko porajajo s strokovno podlago delovanja obstoječih muzejev in galerij, uporabljajo njihov material, ga nadgrajujejo, posodabljajo, naredijo uporabnega in ga kot takega potem tržijo. Med te industrije štejejo tudi rokodelski centri in muzejske trgovine. tsšsro Kaj sta Muzej in Galerija Miklova hiša naredila narobe, da se nista uvrstila v nabor muzejev z državnim financiranjem in da sta ostala na milost in nemilost lokalni, občinski oblasti? Morda bi se najprej vprašali, kaj je Miklova hiša naredila za to, da je postala prepoznavna blagovna znamka. V bistvu je to mlad muzej, ki je zelo pozno začel izvajati javno službo (to je služba, ki jo zavod izvaja v interesu družbe) na svojem teritoriju. V tem kratkem času svojega delovanja je MK zbrala ogromno muzejskih predmetov, ki so jih vzorno dokumentirali in preučili, zbrali so razna pričevanja, zaposleni kustosi so postali prepoznavni. Domačini so začeli muzeju zaupati, in ljudje so začeli Muzeju in Galeriji poklanjati predmete. Narejen je velik korak, ko muzej pridobi tako verodostojnost in kredibilnost, da človek pokloni delček svoje osebne zgodovine muzeju, saj mu zaupa. Muzej bo te predmete preučeval, razstavil in veliko ljudi bo delilo užitke ob obisku razstav. Predvsem pa teh predmetov potomci ne bodo mogli ali prodati ali zavreči, saj jim kaj dosti ne pomenijo, ker ne prepoznajo njihove vrednosti. Največje zadovoljstvo zaposlenih v muzeju pa je, ko obiskovalci razstave eden drugemu razlagajo, glej, točno tak predmet smo imeli tudi mi doma, ali, ko na zbledeli fotki prepoznajo soseda iz sosednje vasi - spletejo se nove zgodbe, nova pričevanja. Kaj je bilo narobe? Obveljali sta miselnost in argument politične moči. Tako s strani Ministrstva za kulturo kot s strani Občine Ribnica. Stroko so nestrokovnjaki dobesedno povozili. Kakšna je perspektiva Miklove hiše? Država, oziroma pristojni organi so dolžni narediti, kar jim je naloženo po veljavni zakonodaji, v smislu zavarovanja zbirk pred odtujitvijo. Po drugi strani bo potrebno JZ Knjižnica Miklova hiša izbrisati iz registra, razvida slovenskih muzejev. Torej bosta Muzej in Galerija prepuščena nadaljnjemu uničevanju s strani občinskih veljakov. Prav na tem mestu pa me zanima, ali si prebivalci Ribniške doline res to želijo? Vsi vemo, da je z delovanjem Miklove hiše le prišel tudi kulturni veter v Ribniško dolino. Ali res želimo, da se cela dolina spremeni v novodobno krošnjarjenje, s kitajskimi kuhalnicami, tajvanskimi metlami in bifeji ter kebabi na vsakem koraku? Aktualna ribniška politična oblast se rada ponaša s financiranjem Miklove hiše skozi leta. A to je tudi vse. Vse pobude, načrte (spomnimo se samo načrta prenove Marofa za slovenski muzej sodobne umetnosti ali slovenski Guggenheim, ki ga je pripravil arhitekt Mušič, ki pa se je zdel ribniškim politikom preveč za Ribnico), so ribniški politiki zatrli, vsaka priprava razstave je bila pogojena z neskončnim prepričevanjem in upravičevanjem. Če na Miklovo hišo gledamo s tega zornega kota, pa ugotovimo, da ribniški občinski politiki za Miklovo hišo niso naredili prav veliko. To lahko trdim s poznavanjem in primerjavo situacije v drugih slovenskih muzejih, kjer je vrsto let edina financerka zavodu - občina (Gornjesavski muzej, Muzej in galerija Lendava, Muzej Podzemlje Pece itd.). Perspektivo Miklove hiše vidim širše. Sodelovanje z rokodelskim zavodom je nujno, a ne v vsiljeni obliki, pod taktirko neukih Občinarjev. Nadalje se sprašujem, zakaj Rokodelski center? Čenter česa? Rokodelski centri, katerih ustanavljanju uspešno botruje pobudnik dr. Janez Bogataj, delujejo v organizacijski shemi, kateri pa žal ribniški ne pripada. Zaradi hudih in nepremostljivih nesporazumov s strani ribniških političnih veljakov je ribniški rokodelski center ostal sam, izločen in brez povezovanja in sodelovanja z ostalimi rokodelskimi zavodi. Tu pa mu ne Muzej ne Galerija ne moreta pomagati in ga povleči iz nastale situacije. Celotno področje JV Slovenije bo brez delovanja javne službe ostalo siva lisa. To se že kaže v nenačrtnem ravnanju s kulturno dediščino, kot so na primer Ortneški oltarji. Ortneški oltarji bodo premični spomenik državnega pomena in jih bo nemogoče premeščati v katero koli cerkev, tudi če je to samovolja lokalnega župnika. Vsi si moramo prizadevati, da oltarji pridejo nazaj na mesto, za kamor so bili narejeni, kar pomeni: pridobiti evropska in razpisna sredstva Ministrstva za kulturo za rekonstrukcijo cerkve sv. Jurija nad Ortnekom, vzpostaviti okolico kraja, da bo celotno območje zaživelo za tako imenovani kulturni turizem. Do takrat pa morajo biti oltarji skrbno varovani pod posebnimi pogoji, saj so bila v oltarje vložena ogromna državna sredstva, da so jih restavratorji sestavili v prvotno obliko. Če kateri koli zavod v Ribnici teh pogojev ne more zagotoviti, jih bo prevzel drugi državni zavod, a ta bo v Ljubljani. Dolgoročno je potrebno zagotoviti nemoteno delovanje javne službe za naravno in kulturno dediščino in bo pokrivala več občin : od Iga, Raščice, Sodražice, Blok, Vidma-Dobrepolja, do Kočevja, od Male do Velike gore. Tudi muzej v Kočevju le še vegetira in že dolgo več ne opravlja javne službe, saj ima borno kadrovsko ekipo in za ustrezno delovanje premalo sredstev. Vsa prizadevanja in prizadevanja obstoječih javnih zavodov bi bilo smiselno združiti v en zavod, recimo mu regionalni zavod za naravno in kulturno dediščino za območje JV Slovenijo, katere državna javna služba se bo financirala iz državne blagajne, vse ostale dejavnosti pa iz naštetih občinskih. Ne gre pozabiti tudi kulturnih industrij, ki jih že ponujajo danosti Ribniške doline: rokodelstvo, muzejska trgovina in še bi lahko naštevali, ki pa štejejo za nezanemarljiv vir dodatnega zaslužka za zavod. Prav za tako združevanje se sedaj dogovarjajo v Prekmurju. Javni zavodi na tem koncu Slovenije so prepoznali izzive današnjega časa, recesije, opiranja na lastne sile in dali pobudo županom pomurskih občin o skupnem javnem zavodu. Primer dobre prakse, ki mu lahko sledi tudi območje JV Slovenije. dr. Marjeta Mikuž 77 IZJL$10«ICE i i/vi^r i.■. ais oi/AJ ki i*<> 35. ribniški semenj obeležile jubilejna razstava in prve suhorobarske igre NJEGOVIH 35 LET Razstava ob jubileju Ribniškega sejma Vreme, ki je sicer kazalo na sonce, pa ga ni bilo, vsaj dopoldan, množica ljudi in bolj ali manj ustaljen program, ki sejem tudi predstavlja. Vse skupaj se je uradno pričelo s povorko, v kateri so se tradicionalnim udeležencem, krošnjarjem, godbi in mažoretkam pridružila še nekatera društva in pa nekaj malega predstavnikov vasi, ki so sodelovale v poznejših suhorobarskih .-V Jaklič je tekmovalce pošteno namučil igrah. Ne prav poln trg so najprej nagovorili predsednik Turističnega društva Ribnica Jože Zakrajšek pa ribniški župan in gost, župan pobratene občine Arcevia, Andrea Bomprezzi. Slavnostni govornik je bil evropo-slanec iz vrst SDS dr. Milan Zver. Poglavitni poudarki iz nagovorov in pozdravov so bili, da je ta semenj največji po svojem obsegu Enegaizmedhumorističnihvložkovjepripraviltudi 'veter ' (Zakrajšek), da prikazuje trenutno proizvodnjo suhe robe in deluje v obratni smeri kot zdomarstvo, torej privablja kupce v Ribnico (Levstek) in daje semenj priložnost za prezen-tacijo lokalne umetnosti in kulture, ki jo na ta način predstavljamo številnim obiskovalcem (Bomprezzi). Milan Zver pa je v svojem nagovoru pohvali Ribničane, da preko negovanja tradicije oblikujemo posebno entiteto ter svoji tradiciji še danes dajemo uporabno vrednost. Žal je skozi dolga leta v povorki ostalo le malo od nekdanjega blišča, ko je v njej sodelovalo nekaj sto ljudi, ki so prikazovali tradicionalne spretnosti ali pa takratno društveno ali družbeno življenje. Prve suhorobarske igre V Gradu je po odprtju semnja in razstave kot po navadi potekal program, ki naj bi samo odprtje semnja spremenil v nekoliko obsežnejši dogodek. Letos so pripravili suhorobarske igre, za katere želijo, da bi postale tradicionalne. Zopet je prišel do besede Medard Pucelj, ki zaradi znanega ostrega jezika in neusmiljene kritike oblasti pred nekaj leti ni bil več vabljen na prižnico ob odprtju sejma. Sedaj je nazaj - in najprej je predstavil svojo novo obleko, ki je izdelana po vzoru oblačil iz začetka 20. stoletja, pri njenem nastanku pa je sodelovala Alenka Pakiž. V suhorobarskih igrah, za katere so zbirali prijave vse poletje, so se pomerile 4 ekipe, vsaka s po šestimi člani - iz Slatnika, z Brega, Gorenjih Lazov in Velikih Poljan. Tekmovali so v štirih igrah: v prvi so prodajali suho robo, v drugi pa odgovarjali v kvizu o Ribnici. Tukaj se je sestavljavcem malo zalomilo, saj so čarovnico Marino Češarkovo razglasili kar za zadnjo obsojeno čarovnico na Kranjskem. Ni bila zadnja obsojena, pač pa zadnja zažgana, zadnja obsojena čarovnica pa je bila 44 let pozneje v Metliki. Sledil je skoraj predolg predah s hrovaškim Radiem Mlajku. Treba jih je pohvaliti, da ažurno spremljajo domači tisk. Sledili sta še dve nekoliko bolj aktivni igri: v tretji igri so sestavljali škaf. Za mentorja in ocenjevalca je bil France Jaklič, saj po njegovih besedah lesen obroč, ki drži škafu skupaj, znajo izdelati le še trije v naši dolini. Po temeljitih inštrukcijah in praktičnem prikazu so se podali v tekmo in v dokaj omejenem času je uspelo štirim tekmovalcem sestaviti dva obroča od predvidenih osmih. Očitno se je ta disciplina izkazala za nekoliko pretežko. Zadnja igra pa je bilo iskanje zlate ribice, ki so bile raztresene vsepovsod po Gradu. Bilo jih je kar 80, tekmovalci pa sojih morali v treh minutah zbrati kar največ. Pri tej igri so se najbolje odrezali Slatničani, ki so imeli tudi številno podporo v majicah s slatniško kobilico. Pa jim vendar tudi močna podpora ni pomagala premagati ekipe z Velikih Poljan. Končni vrstni red je bil: Velike Poljane 17 točk, Slatnik 15 točk, Breg 14 točk in Gorenji Lazi 13 točk. Primož Tanko, foto Borut Šenk Res verjamem, da si tako zelo vpet v delo, da nikoli niti ne pomisliš, da bi se v 35 letih lotil še obeleževanja vsega svojega dela. Toliko organizacije, priprav in dogovarjanj je vsako leto potrebno, da pride na prvo septembrsko nedeljo semkaj 500 razstavljavcev in 30.000 obiskovalcev, da je razstava res prišla na vrsto šele po 35 letih Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva. Turistično društvo Ribnica je k sodelovanju povabilo muzealko Miklove hiše Marino Gradišnik, da bi strokovno bdela nad vsebino razstave in se prebijala skozi arhiv, ki je v lasti tako društva kot sorodnikov ustano- Avtorica razstave v pogovoru z mediji viteljev sejma, ter oblikovalko Leo Divjak Radivojevič, ki je ideje prenesla v fizično obliko. Fotografske spomine je odela v obode, ki ponazarjajo krog, ti pa večnost. Skozi obode se je nizala pesem ustanovitelja sejma Andreja Klemenca, ki je kot Sergo izdal svojo pesniško zbirko, v njej pa slikovito pesem Ribniški semenj. To je bil prvi del razstave, ki vas je pozdravljal pod grajskim arkadami, za ogled drugega pa ste morali na semanji dan stopiti v Petkovo galerijo, kjer so bili vidni ključni momenti naše tradicionalne prireditve, tudi s Klemencem, Janezom Debeljakom in Medardom Pucljem -slednji je po prepričanju Gradišnikove s svojim značilnim humorjem sejmu dodal tretjo dimenzijo. Razstavo so si na dan odprtja ogledali tudi vsi protokolarni gosti z Milanom Zverom na čelu, ostalih obiskovalcev pa se ni beležilo, čeprav je večina tudi zavila tja. Razstava bo odprta vse do naslednjega sejma. Izdana je tudi zloženka, ki na jedrnat način oriše sejem in njegovih 35 let. Dobrodošla je tudi zato, ker je izdana še v angleškem jeziku. Še dobro, kajti na letošnjem sejmu smo opazili res veliko število tujcev (Američani, Japonci, Francozi, Italijani, Avstrijci, Nemci), ki so očitno želeli po sledi slovenske dediščine. Alenka Pahuue ftEšaro MMitd38Siuirtgäg«-4ri 9iti Pred semnjem so fantje iz Goriče vasi sklenili, da bodo postavili pravo konkurenco mlaju, postavljenem med Bregom in Ribnico. Da pa ne bi vsa stvar bila zgolj tekmovanje, soji dodali še tradicionalno noto, tako da so mlaj pripeljali s konjsko vprego in postavili na tradicionalen način, ročno, brez sodobnih pripomočkov. Zadnji mlaj pred tem so - po večini očetje letošnjih postavljavcev - postavili ročno okoli leta 1983, tako da je letošnje postavljanje pomenilo tudi prenos tradicije in znanja na mlajše generacije. Seveda pa k tradicionalni postavitvi spadajo tudi prevoz mlaja in konji. Mlaj, pravzaprav zelo visoko smreko, je podarilo Posestvo Ugar (Jurij Rudež). Ko je padla na tla, je merila kar 32 m. Priprave mlaja so se začele že v četrtek, ko je manjša skupina goričevskih fantov posekala smreko in jo obelila, težji del pa se je nadaljeval v soboto. Dva voza, eden s parom kobil, ena Pečkova (Prelesnik) in druga Kovačeva (Pogorelec) - pa ne bosa - sta peljali voz s smreko za mlaj, na drugem pa so se peljali fantje, nakladači. Ker je nemogoče peljati tako dolg tovor na običajnem vozu, so le-tega razvrli, to je ločili prednji in zadnji konec, ter ju z verigami pritrdili na smreko. Nekdaj so za vožnjo zelo dolgih hlodov uporabljali posebej prirejeno soro, ki je bila zvita navzgor, tako da so lahko deblo in voz trdno porajtljali. Ker pa takšne sore ni bilo mogoče nikjer dobiti, jo je izdelal Marko Pogorelec ( pravi pa, da je ni izdelal samo za letos, ampak da bo v uporabi tudi druga leta). Zadnji konec voza so prav tako trdno porajtljali ob deblo, približno 14 metrov za prednjim koncem, paziti pa je bilo treba, da sredina in zadnji konec voza popolnoma poravnana z bodočim mlajem, drugače med vožnjo vsak sili po svoje. Kobili sta peljali brez težav, tudi klanec od Ugarja proti Ribnici ni bil težaven, čeprav so fantje sestopili in ga peš premagali. Zaradi dolgega tovora je bilo treba najti tudi pravo pot od Ugarja do Goriče vasi. Edina, kjer je možno zavijati s kompozicijo, dolgo približno 35 m, pelje skozi Kasarne, sedanjo Industrijsko cono Ugar. Po nekaj presekanih ovinkih in preskočenih robnikih je sledil najtežji del. Ovinek za 180 stopinj v Goričo vas, saj je bilo treba smreko obrniti tako, da je debelejši konec, ki je bi bil na vozu spredaj, gledal proti Ribnici. Nekoliko škode so utrpele le rože na sosedovem vrtu, drugače pa je šlo brez težav, a šlo je za komaj nekaj centimetrov prostora. Ko je bilo deblo na mestu, so mu s sponami dodali lep vrh, nanj pritrdili zelen venec in zastave, nato pa seje začelo zares. »Gremo,« in nastala je tišina, da so vsi lahko slišali “hoo-ruk" Pečkovga Toneta (Prelesnik), ki je bil vodja. Ko so roke postale prekratke, pa so iz okroglic, povezanih z verigo, postavljači naredili »škarje«, ki so segale precej visoko. Skupaj so bile potrebe četvere škarje, na vsakem kraku le-teh pa pet do šest fantov in mož. Pomembna je bila namreč dobra usklajenost, da mlaj ne bi zanihal levo desno, in pa precej moči, da se je počasi dvigal. Seveda je ob tem treba ves čas paziti, da gre debelejši del v že prej izkopano in pripravljeno luknjo, pa tudi malo poriniti in pomagati je nujno. Sprva se je mlaj hitro dvigal, ko pa je prišel do približno 45 stopinj naklona, je postal neverjetno težak, tudi dvigal se je vedno počasneje. Proti koncu pa je šlo vedno lažje. Malo pred koncem je bilo treba ene škarje premakniti na nasprotno stran, da mlaj slučajno ne bi padel čez, in po še nekaj popravkih je mlaj stal. Treba ga je bilo samo še zagozditi, da ga ne bi premaknil veter in da bo stal naravnost ... Se gasilska slika in zasluženo okrepčilo ... In mlaj stoji! Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Op. lektorice: Da bi mlajši bralci lažje razumeli, podajamo nekaj pojasnil: Dokler nima smreka vseh atributov mlaja, to je okraskov, pritrjenih pred dvigovanjem, še ne moremo govoriti o mlaju, ampak o smreki za mlaj. rajkelj = sveže deblo za povezovanje, SP 1313, narečno rajtelj; porajtljati. sora = del kmečkega voza. Naslednja številka Rešeta izide 29. OKTOBRA. Gradivo oddajte DO 18. OKTOBRA. 5CAHrVAJL,E 015 SUVIKT* Mirno počivaj, sladko spi, saj v grobu ni gorja, ne skrbi. Naša srca pa bolečina mori, ker te med nami več ni. Upamo, da enkrat v nebesih snidemo se, kjer bodo poravnane pomanjkljivosti vse. Z--s ZAHVALA Ob izgubi očeta, tasta in dedija ANDREJA ZBAŠNIKA Iz Dolenjih Lazov se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem Župnijskega pevskega zbora Ribnica, veteranom VZS, g. župniku Berčanu za opravljen obred in Komunali Ribnica ANDREJ IN LOTI Z DRUŽINAMA ZAHVALA ob boleči izgubi našega JOŽETA ČAMPA iz Ribnice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Zahvaljujejo se dr. Alenki Nadler Žagar in Centru za socialno delo za vso pomoč, PGD Bukovica za spremljanje na pokojnikovi zadnji poti, pevcem in g. župniku ter kaplanu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj. Ni me tu. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki pihajo. Sem diamantni lesk snega. Sem sončni žarek na zrelem žitu. Sem jesenski dež. Ko se zbudiš v jutranji tihoti, sem uren, dvigajoč polet ptic, krožečih v zraku, njih vesel ščebet. Sem zvezde, ki sijejo v noči. Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj. Ni me tu. Ne spim. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice MARIJE RUS ( 1929 - 2010) iz Nemške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Ribnica, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA v 87. letu se je poslovila od nas draga mama, sestra, babica in prababica VIDA OBLAK z Riglja pri Ortneku Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, ko je bila še doma in tudi v domu ostarelih. Hvala osebju Doma starejših občanov v Ribnici za vso nego in skrb, ki ste jo izkazovali v času njenega bivanja pri vas. Iskrena hvala tudi sestri Olgi, ki nas je poklicala, da smo bili pri njej ob zadnji uri. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše za pokojno. Hvala župnikoma Francu Bizjaku in Jožetu Matetu za opravljeno pogrebno sv. mašo ter pevcem za lepo izbrano petje. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Življenje celo pošteno ste garali, vse za dom, družino dali. Sledi ostale so povsod od dela vaših pridnih rok. / I ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata JANEZA TRDANA (20. 6. 1916 - 31. 8. 2010) iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali sveče, cvetje in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Šmalčevi ter patronažnima sestrama Darinki Bojc in Alenki Novosel za vso pomoč in oskrbo. Globoko hvaležnost izrekamo duhovnikoma Branku Potočniku in Tonetu Pahuljetu za lepo opravljen obred slovesa in besede tolažbe. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi Komunalnega podjetja Ribnica. »Ata, vedno boste ostali v naših srcih, zelo vas pogrešamo.« Vse življenje si garal, £ vse za dom, družino dal, 1 ostale so sledi povsod ,W rrr od dela tvojih pridnih rok. J / N I ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega sina, moža, atija, ata, brata, tasta, zeta in svaka Ml ROTA BOJCA (1959-2010) iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi župniku, g. Branku Potočniku, osebju ZD Ribnica, Komunalnemu podjetju Ribnica, pevcem ter vsem zaposlenim iz podjetij Copex d.o.o in Tuš Kočevje. Hvala tudi vsem za darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste Mirota v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: ŽENA NEŽKA TER OTROCI JANEZ, EDI, ANICA IN MARIJA Z DRUŽINAMI ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Jezus, pridi, pridi preženi grehov noč, naj duša moja vidi ljubezni tvoje moč. 4'^ - A ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, matere in stare mame IVANE NOVAK (1924 - 2010) iz Prigorice 59 se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala zdravnikom in medicinskim sestram UKC Ljubljana. Hvala dr. Šmalčevi. Zahvala družini Samide za pomoč v času bolezni in smrti. Hvala pogrebnemu zavodu AVE, Komunali Ribnica in pogrebcem. Hvala gospodu župniku iz Stare Cerkve za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. ŽALUJOČI VSI NJENI RAZPISA ZA ZDRAVNIKA Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista splošne/ družinske medicine (zdravnik specialist TV PPD S) za delo v ambulanti v socialnovarstvenem zavodu in splošni ambulanti v Ribnici in Loškem Potoku. Možno je najeti kadrovsko stanovanje v Ribnici. IN prosto delovno mesto zdravnika specialista splošne/ družinske medicine (zdravnik specialist IV PPD S) za delo v splošni ambulanti na Zdravstveni postaji Sodražica. Pogoji za zasedbo: - Končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljena specializacija iz splošne /družinske medicine, veljavna licenca za delo, znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B - kategorije, osnovno znanje za delo z računalnikom, zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica, v roku 15 dni od objave. messT@ is oe$ siverht* r> :■ ci^ N KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc Čokolada - nezdravo živilo ali super hrana? Čokolada je lahko oboje, odvisno od tega, kakšno izberemo. Kakovostna temna čokolada, z vsaj 65 % kakava nas preskrbi z rudninami, kot sta magnezij in železo, ter z antioksidanti. Če dobro izberemo in smo pri uživanju zmerni, se lahko torej brez skrbi za zdravje prepustimo slastnemu užitku ... in še čemu drugemu ... V resnici je kakav dragocena rastlina, ki vsebuje dvakrat več železa kot rdeče meso. Je eden izmed največjih virov magnezija, zaradi tega ženske čutimo pred menstruacijo potrebo po čokoladi, ker takrat magnezij upade. Kakav vsebuje tudi poživilne snovi, ki vplivajo na razpoloženje in budnost. To so t. i."hormoni sreče”: serotonin, triptofan, anandamid, dopamin, feniletilamin ter arganin. Feniletilamin popularno imenujejo tudi molekula ljubezni, ker izboljšuje razpoloženje in je naravni antidepresiv. Feniletilamin naravno nastaja v možganih, kadar smo zaljubljeni, največ pa se ga sprošča med doživljanjem orgazma. V 18. stoletju so zdravniki čokolado priporočali za povečanje libida in še danes jo štejemo med afrodiziake, (op. p. na svojih ‘osvajalskih pohodih’ sta si z njo pomagala tudi Madame de Barry ter ljubimec in lomilec ženskih src Casanova). Čokolada povečuje tudi tvorbo endorfinov - endogenih snovi proti bolečinam, ki ustvarjajo občutek splošnega ugodja in imajo močno protistresno delovanje. Težava s čokoladami je predvsem pri čokoladah, v katerih je kakava zelo malo, veliiiiiko pa je sladkorja, barvil, umetnih kakavovih arom, hidrogeniziranih maščob, itd. Z vidika hranilnih vrednosti je takšna čokolada zelo nezdravo živilo. Izogibajte se čokoladam, polnjenim s karamelo, nougatom in podobnimi polnili, ki le dodajajo količino sladkorja in maščob, ter zmanjšujejo potencialne pozitivne učinke kakava. Na tržišču je vse več čokolad z visokim deležem kakava, a niso vse enako kakovostne. Manj kot je bil kakav predelan, čim manj kot ima čokolada dodatkov, več koristi boste imeli od zaužite čokolade. Če uživamo čokolade, ki so kakovostne, t.i. iz ekološke pridelave, to pomeni, da niso obremenjene s težkimi kovinami. Pri gojenju kakava, ki je v konvencionalnih čokoladah, je namreč uporabljenih kar 30 vrst pesticidov, med katerimi je kar nekaj strupenih. Tudi instantni kakavovi napitki niso pri tem izjema. Nemška potrošniška revija Öko test je vzela pod drobnogled 26 kakavovih napitkov. Oceno »zelo dobro« je dobilo le šest izdelkov iz ekološke predelave (Alnatura Trink Kakao, Bio Cocoba, Makao Kakao, Rapunzel Tiger Quick...). Pri vseh konvencionalnih kakavih so ugotovili zelo velik delež sladkorja ter druge problematične snovi. Tako npr. kakav znane blagovne znamke Nesquik (Nestle) vsebuje približno 3,5 kocke sladkorja na 2 del kakava!!! V večini izdelkov so našli tudi sintezne vitamine, umetne arome in anorganske rudnine. Te proizvajalci radi dodajajo, da staršem olajšajo vest, češ, »kakav je zdrav, ker vsebuje veliko kalcija, magnezija in drugega, o čemer pripovedujejo reklame«. Ko kupujete kakav ali čokolado, preberite sestavo. Snovi, ki so v izdelku, so naštete po vrstnem redu, od tiste ki je je največ, do tiste, ki je je najmanj. Če je sladkor zelo na vrhu, je to - bolje rečeno - sladkor .obarvan s kakavom. Kakavova zrna pri predelavi izgubijo precej koristnih snovi, zato boste dobili največ z uživanjem surovega bio kakava, ki ga dobite v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano ter nekaterih hipermarketih. Tudi pri nas pa je že na voljo presna čokolada, ki zaradi načina predelave ni utrpela izgube koristnih lastnosti kakava (ročno narejena pri temperaturah pod 48°). Takšnim čokoladam so lahko dodani razni oreščki, suho sadje, začimbe ... Z nakupom čokolade iz ekološke proizvodnje si zagotovimo, da z njo ne bomo zaužili kakšnega od 30 vrst pesticidov, ki se uporabljajo pri konvencionalni pridelavi kakava. Oznaka pravične trgovine (FAIRTRADE) pomeni, da so bili kmetje, ki pridelujejo kakav, za svoje delo pošteno plačani. Izbirajte čokolade, ki imajo delež kakava vsaj 65 %. Pri ekoloških čokoladah proizvajalci beli sladkor nadomeščajo s surovim trsnim sladkorjem, ki je veliko prijaznejši našemu telesu. O negativnih učinkih belega sladkorja smo že govorili. Če želimo čokolado uživati zaradi železa, jo je potrebno zaužiti na tešče oz. pred spanjem ali vmes med dvema obrokoma. Uživanje čokolade z mlekom po nekaterih študijah zmanjša zmožnost absorpcije antioksidantov v kakavu, zato raje pripravite kakav z riževim mlekom, v katerem se odlično raztopi. Pa veliko sladkih užitkov - brez občutka krivde pri uživanju prave čokolade in kakava - seveda brez pretiravanja. DALJINSKO OGREVANJE - obvestilo Petrola S podpisom pogodbe v začetku letošnjega leta med Občino Ribnica in konzorcijem družb Petrol d.d., Ljubljana, Petrol Energetika d.o.o. ter podjetjem Ekoena d.o.o. je bila konzorciju podeljena koncesija za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, proizvodnjo toplote na lesno biomaso in druge obnovljive vire za daljinsko ogrevanje na območju občine Ribnica. Družba Petrol d.d. bo imela v sodelovanju s kon-zorcijskimi partnerji koncesijo upravljanja za 25 let. Petrol se je ob podpisu pogodbe zavezal, da bo v sklopu svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe izpolnil vse obveznosti do pričetka ogrevalne sezone, ki se bo letos pričela 15. 10. Občanom Občine Ribnica, predvsem pa vsem bodočim uporabnikom, zagotavljamo, da bomo svojo obveznost glede roka izpolnili. Biomasni kotli, v skupni moči 2.5 MW, bodo pričeli s poskusnim obratovanjem IS 4. oktobra, rezervni kotel na ekstra lahko kurilno olje pa že teden prej. Dne 23. 8. 2010 smo od Ministrstva za gospodarstvo od Direktorata za notranji trg pridobili soglasje o izhodiščni ceni daljinskega ogrevanja, ki znaša 69,5770 EUR/MWh brez DDV in bo veljala do konca januarja 2011, kot smo se zavezali v svoji ponudbi. Cene ogrevanja, ki smo jih odjemalcem že predstavili ob sklepanju pogodb o dostopu in dobavi toplote, predstavljajo znatno znižanje stroškov ogrevanja v primerjavi z dosedanjim načinom ogrevanja. Poleg nižjih stroškov pomeni prenovljeni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za občino Ribnica in njene občane tudi najsodobnejšji način ogrevanja v urbanih naseljih, saj izpolnjuje najvišje okoljske standarde. Vse, ki se želite ogrevati preko daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, pa še nimate sklenjenih pogodb o dobavi in dostopu, vabimo, da to uredite še pred pričetkom ogrevalne sezone, ki se bo uradno pričela letos 15. oktobra. Prvi teden kurilne sezone (od 15. do 22. oktobra - kolikor temperature zraka ne bodo previsoke) bo namenjen vzpostavljanju funkcionalnosti sistema in nastavitvi regulacijskih parametrov krmiljenja toplotnih postaj. Zato bo v prvem tednu kurilne sezone ogrevanje brezplačno. Vsem uporabnikom daljinskega ogrevanja svetujemo, da do pričetka poskusnega obratovanja izvedete izboljšave obstoječega centralnega ogrevanja (vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje sistema, menjavo radiatorjev ...), s čimer si boste zagotovili nižjo porabo energije. PETROL D.D., Ljubljana Razpis za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice, ki ga je sprejel svet zavoda Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica na svoji 16. seji, dne 25. 8. 2010. Razpis je objavljen v Razglasnem delu Uradnega lista RS (http://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ra/ r2010072.pdf ) št. 72/10, z dne 10. 9. 2010. V A B I L O NA DAN ODPRTIH VRAT NA UPRAVNI ENOTI RIBNICA Upravna enota Ribnica vabi občanke in občane Občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok na dan odprtih vrat, ki bo v sejni sobi Upravne enote Ribnica, Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica, dne 20. OKTOBRA 2010, z začetkom ob 10. in 16. uri. Na »Dnevu odprtih vrat« bo podana kratka predstavitev določenih postopkov in delovanja Upravne enote Ribnica. Janez Henigman, univ. dipl. org., načelnik Harmonija telesa, duha in duše Se želite dobro razgibati, obenem sprostiti, znebiti stresa, bolečin in še marsikaterih sodobnih zdravstvenih težav? Vnesite v svoje življenje več energije, zadovoljstva, zbranosti, harmonije telesa in duha. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas vabi v oktobru v vsak četrtek ob 20. uri v Srednjo šolo Kočevje in v poslovno stavbo na Riku v Ribnici; vsako sredo, ob 20. 00 v OS v Velike Lašče in ob ponedeljkih ob 19.30 v OŠ v Sodražico k redni začetni vadbi joge. Spletna stran: www.jogaribnica.si Prijavite se po telefonu: 041 316 989 in 041 397 789 ali na e-mail: info@jogaribnica.si AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA Ribniški skavti vabimo na akcijo zbiranja starega papirja, ki bo potekala v soboto, 23. oktobra 1.1. Papir takrat lahko pripeljete v prostore JKP Komunala Ribnica v Goričo vas, kjer bo stal zabojnik od 9h do 14h. Tisti, ki nimate možnosti, da bi sami dostavili papir, se lahko do srede, 20. oktobra, predhodno “prijavite" pri Roku Trdanu (040 525 511) in vam bomo mi odpeljali papir. Vse pa prosimo, da ločeno zberete papir in karton. Hvala podjetju Komunala Ribnica in vsem, ki sodelujete in skrbite za čistejše okolje. VOTfiC HBNICA VRTČEVE USTAVARJALNICE Vabimo vse otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca in so stari od 4 do 6 let, da se nam pridružijo na VRTČEVIH USTVARJALNICAH vsak torek od 16.00 do 18.00 ure. Prvo srečanje bo v torek, 12. oktobra ob 16. uri v igralnici Želve (oranžni vhod). Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica/ uprava vrtca - oranžni vhod. Izpolnjene obrazce »Prijava na Vrtčeve ust-varjalnice«, ki jih dobite na upravi vrtca, v vrtec vrnite najkasneje do 5. oktobra. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 620 93 75 vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 15. ure. Veselimo se ustvarjanja z vami! JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011 Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa »Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko«, je v ponedeljek, 6.9. 2010, objavil na svoji spletni strani Javni razpis štipendij enotnih Regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije. Rok za oddajo vlog: 10. oktober 2010. Razpisna dokumentacija javnega razpisa štipendij Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani www.rc-nm.si. Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 984, kontaktna oseba: Miljana Balaban ali pišite na e-naslov: miljana.balaban@rc-nm.si. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojna prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« in v okviru prednostne usmeritve 1.3 »Štipendijske sheme«. V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ne bodo pravočasno zagotovljena sredstva za financiranje štipendij, si komisija za štipendiranje pridržuje pravico, da ne podeli oz. ne podeli vseh razpisanih štipendij. Vabimo vse zainteresirane dijake in študente k sodelovanju! S štipendijo do delovnega mesta! EVENTIM PRIREDITVE Turističnoinformacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Skrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu oktobru letos. • Jose Carreras, eden najlepših tenorskih glasov našega časa, v Ljubljani nastopa s posebno gostjo, sopranistko Celine Byrne ter s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davida Gimeneza. V soboto, 2. 10., ob 20. uri, v ŠRC Stožice. Cena vstopnice je 49,00 - 99,00 evrov. • Grinderman, Nick Cave, bo z bendom nastopil v okviru promocijske turneje novega albuma v ljubljanskih Križankah v soboto, 9. 10., ob 20. uri. Cena vstopnice je 35,00 evrov. • Leonard Cohen, kanadski pesnik, pevec in novelist, prireja koncert v torek, 12. 10. 2010, ob 20. uri v ŠRC Stožice. Cena vstopnice je od 43,00 do 120,00 evrov. • Starogradska glasba - Zvonko Bogdan: Panonija i ja. Nastopil bo balkanski Frank Sinatra s panonskimi šansoni, romancami in starograds- — kimi pesmimi v četrtek, 21. 10., ob 20. uri v Hali Tivoli. Cena vstopnice je 30,00 - 33,00 evrov. • Kuhna. predstava govori o sveže poročenem paru na poti v idilično družinsko življenje. Ko mož izgubi službo in postane suženj stanovanja in lastne žene, se stvari zapletejo. Igra Violeta Tomič. Siti Teater, v petek, 22. 10., ob 20. uri. Cena vstopnice 15,00 evrov. • The Doors Alive, tribute band, ki poustvarja zvok, videz in nastop pravih Doorsov v 60-ih, bo nastopil v soboto, 30. 10., ob 21. uri v Cvetličarni. Cena vstopnice je 14,00 evrov. I 0 V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in nekatere športne dogodke. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! mesen n Rišemo zlate ribice Obvestilo našim mladim ustvarjalcem ZLATA RIBICA- NASELJE URESNIČENIH ZELJA Ob dnevu odprtih vrat stanovanjskega naselja “Zlata ribica” v Ribnici, želimo obdarovati naše mlade ustvarjalce stare do 14 let. Za vse sodelujoče smo pripravili uporabna darila in nagradno igro. • Vabimo vas, da po svoji domišljiji narišete svojo pravljično zlato ribico. • Vašo umetnino prinesite v spremstvu staršev na dan odprtih vrat, 7. oktobra, v “Zlato ribico”. • V zameno za vaše umetnine, s katerimi bomo okrasili stanovanja v “Zlati ribici”, vam bomo podarili zanimiva in uporabna darila za ustvarjanje v šoli ali prostem času, ki smo jih pripravili v sodelovanju s podjetjem Sort. • Vsi mladi ustvarjalci boste sodelovali tudi v nagradnem žrebanju, v katerem bomo dvema srečnežema podarili vsakemu po dve vstopnici za pravljično deželo Gardaland. DAN ODPRTIH VRAT 7. OKTOBER, OD 120tl DALJE VABLJENI NA OGLED SOSESKE IN VZORČNEGA STANOVANJA ZLATA RIBICA PRIČAKUJEMO VAS IN VAŠE ŽELJE! VEČ INFORMACIJ NA: WWW.ZLATA-RIBICA.COM ZLATA. RIBICA@G RAMIZ. Sl 051 653 142 - ROK OBERČ GRAMIZ, D.D., KOČEVJE _____________________________ Z OBOJESTRANSKO PREKRIVNIM POLNILOM 85mm * S SPECIALNO TOPLOTNO PREGRADO V BRAZDI MED KRILOM IN OKVIRJEM PATENTIRANO IZVEDBO KRILA, KI VSEBUJE DILETACIJSKO PLAST S POLIURETANOM POLNJENI PROFILI (TUDI V STRANSKIH DELIH IN NADSVETLOBAH) 3 • točkovna zapora s kavlji iz nerjavečega jekla z odmikom cilindra od vertikalnega roba krila 45 mm in neprekinjeno priporno pločevino 3 • mm debela zunanja in notranja plošča polnila iz aluminija 3 • slojna izolativna stekla z motivi in različnimi ornamentnimi stekli (U-Wert=0,50 W/m2K) Model AGT1180 Model AGE 1180 Model AAT1090 Model AAE1090 INOTHERM d.o.o.« Prigorica 98,1331 Dolenja vas, Ribnica♦T:01 835 07 09, 01 835 07 10« E: prodaja@inotherm.si« www.inotherm.com m Vzajemna Jaz zate, ti zame. www.vzajemna.si PE NOVO MESTO Zastopstvo Kočevje Trdinova 4 Ljubljanska 25 Tel.: 07/393 53 60 Tel.: 01/89 38 612 V poslovalnici v Ribnici vas pričakujemo ob torkih v Zdravstvenem aomu. Turistično društvo Ribnica se zahvaljuje vsem sodelujočim društvom, klubom, krajem, javnim ustanovam, posameznikom, ki ste sodelovali na letošnjih Ribniških dnevih in 35. Ribniškem sejmu. Hvala tudi vsem, ki ste se sejma in sejemskih ter ostalih prireditev udeležili kot obiskovalci. Dobrega sodelovanja z vsemi, ki ste bili in še boste z nami, si želimo tudi v prihodnje! USTVAR JALN Edelavnice. °^roA:e sobota, 2.oktober 2010 od 10h-12h h IZDELOVANJE lesenih OBESKOV, okras OKVIRJEV za SLIKO... qqrASLE četrtek, /.oktober 2010 od 18h-20h IZDELOVANJE lesenega NAKITA I okras ŠATULJIC za NAKIT... I bomo: l (tehniko Obvezna prijava (vsaj 1 dan prej) na tel.: 041/614-042 Delavnice bodo potekale v prostorih TURISTIČNEGA DRUŠTVA RIBNICA,na Gallusovem nabrežju 10 v Ribnici. Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA VELIKA IZBIRA OČAL svetovanje UGODNE CENE vremenske postaje Anita Osvald s.p. Majnikova ul.1 1310 Ribnica Tel.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, tor-pet: 9-14,15-17, sobota: 9-12 RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Irena Begič, dr.med. Praproče 4/a. Ortnek Telefon: 040 274 205 AKUPUNKTURA - zdravljenje migren, - kroničnih glavobolov. - lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat, križ ) - zmanjševanje težav menopavzi. - pomoč pri odvajanju od kajenja, - pomoč pri hujšanju, - krepitev odpornosti.. Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem. Možnost uporabe solarija in infrardeče savne. Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo. Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375x2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 875 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 929 € POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 PROIZVODNI PROGRAM - LESENA okna in vrata — LES/ALUMINIJ okna in vrata ~~ PVC okna in vrata —- PVC/ALUMINIJ okna “““ ALUMINIJ okna in vrata ..... senčila, polkna. komarniki... Inles, proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl - 1310 RIBNICA REZERVIRAJTE Sl PETKOV VEČER ZASE IN ZA PLES V DRUŽBI PLESNE ŠOLE BOLERO Spoštovani ljubitelji plesa! Vsak petek popoldne oziroma zvečer se bo v športnem centru v Ribnici plesalo, saj Plesna šola Solero razpisuje plesne tečaje za mlade in odrasle. Če ste stari med 15. in 22. let in bi radi plesali, pa ne veste kaj vas najbolj pritegne, potem je tečaj BOLERO TRENDI, ki bo potekal vsak petek od 1 Ö.OO-19.30 ure, primeren ravno za vas. Tečaj namreč nudi vse trenutno najbolj popularne - trendi - plesne zvrsti, in sicer vedno moderen in aktualen hip hop, shovv dance, salso, reggaeton, poskočen rock'n'roll, charlestone ali latinsko ameriški jive, sambo, cha cha in še in še. Vse plese in koreografije smo prilagodili za plesanje v skupini, torej brez plesnega partnerja. Če pa plesnega partnerja imate in bi radi spoznali klasične družabne plese, potem pridite na TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV. Prijavite se lahko tako čisti začetniki, kot tudi tisti, ki ste nekoč že plesali. Tisti, ki bi se radi sistematično naučili osnov počasnega ali angleškega valčka, hitrega ali dunajskega valčka, polke, najbolj uporabnega plesa -fokstrota, latinskoameriške rumbe, cha cha-ja in jive-a ter modernega techno swinga, si vzemite čas med 19.00-20.30 uro. V primeru, da ste že plesali in bi svoje znanje različnih plesov le obnovili ali celo izpopolnili, potem boste zagotovo prišli na nadaljevalni tečaj od 20.30-22.00. Prisrčno vabljeni! Vaša Plesna šola Bolero Ne pozabite...PRVO SREČANJE 30 ŽE V PETEK, 1.10.2010 V ŠPORTNEM CENTRU V RIBNICI, MAJNIKOVA 2! blesk fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis Tone Pogorelec, Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Gsm: 031 64 71 88, 05133 48 26 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info@blesk2.si TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE (stiropor, volna) Brezplačna izdelava barvne študije objekta. Poskrbimo za ugodno kreditiranje in možnost subvencij (EKO sklad). SLIKOPLESKARSKA DELA Barvanje fasad, napuščev, montaža mavčnih plošč. POLAGANJE VSEH VRST PODOV Parket, laminat, PVC. VSE VRSTE ČIŠČENJA Generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog. nmm MASAŽE IN VADBE LDLULD.mudra.si Sandra Pucelj s.p., Goriča vas 18,1310 Ribnica Delavnica tibetanskih vaj Pilates Masaže ~ refleksna masaža stopal in dlani -^1et?.morfna tehnika ~ klasična masaža ~ nias_aža hrbta ~ zuočna masaža s himalajskimi Posodami in gongom... Zvočna sprostitev z gongi 15.10. ob 19h emait: info@mudra.si tel.: 031 218 550 OTROŠKA TRGOVINA igrače • oblačila • oprema • kozmetika • hrana www.dolgouhec.si NOVA KOLEKCIJA JESENSKO / ZIMSKIH OBLAČIL TZO 20, 1330 Kočevje, Tel.: 01 / 895 21 93, dolgouhec.kocevje@siol.net v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje STEKLARSTVO Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla S Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan GOSTINSTVO - TVR1ZEM Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 PVGEL) Sprejemamo rezervacije ia družinska srečanja mmm ZA KUUJJjCtNt&D RUZBi DjOSTAVAIHnANE NA /=S35B? , , BIRM FETO 8 HA JI LA R OJSiTiNUDNEVI OBLETNICE O O ESP0GRE8SCINE TORRSTEN LEVSTEK David-Torsten s.p. OKNA - pvc Za vodo 5 1331 Dolenja vas 031-741-658 WWW.TORRSTEN.Si - lesena - strešna VRATA - vhodna - garažna - dvoriščna prodaja@torrsten.si OGRAJE - BALKONSKE - VRTNE - STOPNIŠČNE - lesene - inox - kovane NADSTREŠKI - KOVINSKE KONSTRUKCIJE ADAPTACIJE BALKONOV, KOPALNIŠKO POHIŠTVO PRI NAS KUPLJENO TUDI ZMONTIRAMO BREZ POŠKODB IN POSPRAVIMO ZA SEBOJ TOR K ST L-N 031-741-658 MOBITEL zastopstvo DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 8.30h - 11.30h microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica Tel: 01/8373116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si POPUST 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH MOBITEL! Www.microera.si WWW.TORRSTEN.SI prodaja@torrsten.si Nekaj centimetrov do preliva Voda - je hudo, ko je ni, še hujše, ko jo je preveč Po dveh zelo deževnih dneh je prišlo nedeljsko jutro 19. septembra. Na videz tih povprečen dan. Deževati je prenehalo, celo sonce se je kazalo nekje izza oblakov. Že naslednji hip pa je vse postavljeno na glavo. Zazvoni telefon in prijateljev glas pravi, da voda narašča. Po ogledu Snožet (kraja med Otavicami 'n Prigorico) je bil res občutek neprijeten, povsod voda, kar leze in narašča iz minute v minuto ie je več. Na vprašanje, bo dosegla vas, na odgovor ni potrebno dolgo čakati. Voda je že v Pfvi hiši, pri drugi se s prečrpavanjem borijo s Podtalnico, da ta ne bi zalila kletnih prostorov. Pri naslednji gradijo nasip, da bi se preusmeril tok vode. A voda gre dalje, vztrajno narašča in ni več pomisleka, da ne bi prišla tudi v našo hišo; če ne površinska, bo prišla voda iz globin - podtalnica. To se je okoli 16. ure v nedeljo popoldne tudi začelo dogajati. V jašku pred garažo se nivo v°de iz minuto v minuto viša. Postavimo prvo Motorno brizgalno in ta v začetku uspe vodo Prečrpati z minimalno močjo, a ne dolgo. Kmalu Se ji pridruži še druga brizgalna, ne dolgo za to še t^tja. Nekako ob deveti uri zvečer delujejo vse tri brizgalne s polno močjo in to traja vse do torka, čo druge ure zjutraj, ko pritisk toliko popusti, ča lahko brizgalne delujejo z normalno delovno Močjo. Samo majhna napaka pri uravnavanju brizgaln ali napaka na sistemu je v nekaj sekundah povzročila dvig vode, da je dotekala v hišo. Stanje se je začelo umirjati šele v torek. Okoli tretje ure popoldne smo ustavili prvo brizgalno, drugo okoli šeste ure zvečer in tretjo ob enajsti uri v torkovi noči. Gladina vode je še nekaj časa 0stala na nivoju vhoda v garažo, potem pa je začela upadati. Z vodo smo bili 54-urni boj. Dobili smo ga. V tem času so brizgalne prečrpale Povprečno 2500 L/ min. Mogoče se bo kdo vprašal, če se je splačalo. Kdor je bil na mestu dogajanja tako kot jaz, ve, da se je splačalo. Kajti če vode ne bi prečrpaval, bi bilo v hiši nemalo sledov ujme. Tega si pa verjetno nihče ne želi. tem mestu bi se rad zahvalil vsem tovarišem Qäsilcem, sorodnikom, vaščanom, tudi tistim, ki ste bili morda samo v mislih z nami in za katere Morda še ne vem, da ste bili vojaki v tem boju z vodo pri Arkovih v Otavicah. HVALA še enkrat. .Ker pa je pri vsaki slabi stvari tudi nekaj lepega, J® bilo tudi tokrat tako. V ponedeljek okoli poldneva sva nečakom Dominikom opazila, daje v jašek Prineslo nekaj belega. Skoraj v en glas sva zavpila “ RIBA«. Že že, riba, samo to ni bila čisto navadna r'ba; bila je prava človeška ribica. Brez oklevanja s®M jo prijel in položil v vedro, saj bi v jašku pod Močnimi sesalnimi koši zagotovo naredila konec, ^reko popoldneva je postala prava atrakcijo, saj s' j° je ogledalo mnogo radovednih oči. P° pogovoru z g. Matetom z občinske civilne zaščite sva prišla do ugotovitve, da bo najboljše, ®® ribico oddamo na biotehniško fakulteto v Hubljani. Tako smo tudi storili in po zadnjih Podatkih je le-ta preživela vse poziranje in prevoz v Ljubljano. •Jože Arko, Otavi ce Kot da se je vzela od nikoder. Dan poprej poslušamo, da bodo vode narasle, da lahko pričakujemo enako povodenj, kot je bila pred tremi leti v Železnikih, in to bi bilo skoraj to. Ogledala sem si zemljevid, kjer naše področje ni bilo obarvano rdeče, kar pomeni silovite poplave, in strah ni našel mesta. Ko se je naslednji dan dve tretjini Slovenije soočalo z močnim deževjem, je pri nas začelo hudo liti šele pozno zvečer in drugo jutro smo se v Ribnici spet zbudili na suhem. Dokler si na suhem, se ti zdi svet drugačen. Vse podobe, ki so nato prihajale s TV- ekrana in sem jih lovila po spletu, so bile kot neresnične. Um jih ni dojel vse dotlej, dokler me niso tri dni zatem, ko so se drugod vode začele umirjati, klicali iz Otavic. Pri Jožetu Arku je podtalnica na svetlo prignala belo človeško ribico. Kako čudo. Bila je živa. Ker je niso želeli jamarji, je odšla na fakulteto, kjer jo bodo bržkone ogledovali, če ne bo preživela, pa secirali. Nekaj ur prej mi je občinski predstavnik za civilno zaščito dejal, da ljudje govorijo, kako je zadrževalnik v Prigorici dokaj prazen. Tisti hip je bil komaj pol metra pod zadnjo varnostno mejo, ko bi se voda začela nenadzorovano prelivati. Zadolje je bilo odrezano od sveta, ugar-sko polje preplavljeno, konji pa so se pasli na otočku, do katerega je njihov skrbnik prihajal s čolnom. Še nikoli toliko vode. Na poti po klancu navzdol sem opazila zadnjo hišo na desni, kjer so s črpalko odvajali vodo, visoko dober meter. Vreče s peskom so uspešno zadrževale vodo, ki je rasla iz ure v uro. Kako nenavadno. Mimo je priplaval velik modras, iz vode nasproti okna so skakale ogromne ribe in okoli so plavali bramorji. Rakitniško jezero je bilo grozeče. Nekomu je zalilo stroje, in ni bil edini, ki mu je vdrla voda, a posamezniki niso zganjali drame. Vse so prenašali mirno, bržkone gre za element solidarnosti, saj podoba ni bila tako strašljiva kot drugje po državi - skorajda bi morali biti hvaležni, da nas ni doletela katastrofa. Čeprav je bilo tisto minuto le še štiri centimetre do preliva vode skozi zadnjo varnostno pregrado na, k veliki sreči, prenovljenem jezu v Prigorici. Komaj sem napisala tole, presunejo podobe iz povsem potopljenih Strug in potoških Retij. Občudovanja vredna je lastnost ljudi, da se dvignejo nad vsako nesrečo in začnejo znova. Le zmeda novinarjev je prevelika. Pozabili so poročati prav o tistih, ki so bili docela pod vodo - do osem metrov visoko je segala v Dobrepoljski dolini. Absurd. Prekletstvo juga. ga še določene rezerve, je povedal Lado Mate z občinske civilne zaščite. Najmočnejši dež smo dobili v petek, v soboto zjutraj je že bila poplavljena spodnja cesta za Breže, popoldan pa so se že začele gasilske intervencije. V Goriči vasi je pri eni hiši zalilo okolico hiše, probleme je imela Čolnarska ulica, Jožetu Arku v Otavicah so namestili črpalke. Površinske in podtalne vode so udarile v Blatah in Rakitnici. Najmočnejše je voda udarila v ponedeljek in torek, ko se je vodostaj v zadrževalniku od začetnih 3,5 metra v nedeljo zjutraj v torek dvignil na 7,75 m. Gasilci so napolnili 700 vreč s peskom, ki so jih nato razporejali po potrebi. Poplava v Rakitnici V Otavicah pri Jožetu Arku je s podtalnico na plano PRIŠLA TUDI BELA ČLOVEŠKA RIBICA Alenka Pahulje, foto Ladislav Mate Vikend med 17. in 19. septembrom je bil črn. Bistrica ni poplavila, ker so v Gorenji vasi narejeni podzemni odvodni kanali, ki vodo usmerjajo drugam, drugače bi bilo Gallusovo nabrežje poplavljeno vsaj do višine pol metra, kot je bilo nekdaj. Je pa bil pretok Bistrice tako zelo hiter in močan, da je zadrževalnik postal tudi naglo poln in je dosegel mejo stoletnih voda. Manjkali so še štirje centimetri, da bi se voda začela nenadzorovano prelivati, kar bi pomenilo, da bi začelo poplavljati dvorišča nižje ležečih hiš. Jez v Prigorici je zdaj narejen tako, da ima tudi sama stru- 1. Dopolnitev kulturnih programov za dogajanje v poletnih mesecih 2. Ureditev mestnega jedra Ribnice (struga Bistrice, ureditev Gradu, javna razsvetljava) 3. Ureditev športnega parka Ugar 4. Širokopasovno povezavo v vsak dom 5. Zaključek prostorskega plana 6. Zagotovitev novih parkirnih površin in ureditev že obstoječih 7. Izgradnjo dvorane v Dolenji vasi 8. Izgradnjo novega vrtca v Ribnici 9. Nove prostore za mladino - mladinski center 10. Izgradnjo športnih igrišč, kjer so ta potrebna 11. Ureditev trim steze 12. Ribnico, prilagojeno in prijazno invalidom 13. Ureditev kolesarskih stez 14. Izgradnjo kanalizacijskega omrežja 15. Modernizacijo ribniške komunale 16. Sanacijo divjih odlagališč 17. Ureditev statusa centra Ideal 18. Ureditev statusa TV D Partizan 19. Reševanje romske problematike 20. Vzpostavitev modernizirane cestne povezave Ljubljana - Ribnica - Kočevje 21. Dodatno turistično ponudbo 22. Razvoj ekološkega kmetovanja (povečanje lokalne samooskrbe) 23. Ureditev lokalnih poti 24. Modernizacija gasilski SLS, Slovenska ljudska stranka j Volilna enota 1: Jože Šobar, Knafljev trg Marjan Pete h, Lepovče Manca Češarek, Škrabčev trg Aljoša Kous, Prijateljev trg Slavko Ivančič,Kolodvorska ulica Ana Šobar, Knafljev trg Volilna enota 2: Luka Ilc, Goriča vas Janez Levstek, Rakitnica Ivana Starc, Goriča vas Domen Peček, Dolenja vas Leon Klun, Nemška vas Rozalija Ilc, Goriča vas Volilna enota 3: V Slovenski ljudski stranki se dobro zavedamo realnosti, v kateri živimo. Zavedamo se, da brez trdega dela in sodelovanja ne bomo želi rezultatov. Za letošnje lokalne volitve smo sestavili ekipo pogumnih ljudi. Nekateri izmed njih imajo izkušnje s političnim delovanjem, drugi pa so na naši listi novost, ki smo jo še kako veseli, saj prinašajo novo energijo in nove ideje. Od tod tudi izhaja slogan 00 SLS Ribnica za letošnje volitve, ki se glasi NOVI OBRAZI, NOVE IDEJE. V SLS smo prepričani, da lahko novi obrazi in posledično nove ideje pripomorejo k višji kvaliteti bivanja v občini Ribnica. Alojz Marn, Jurjeviča Stanko Oblak, Sveti Gregor Marija Gornik, Jurjeviča Franc Petrič, Vintarji Tatjana Marolt, Dolnje Podpoljane Jože Lovšin, Breže Luka Ilc predsednik 00 SLS Ribnica M.Si Nova Slovenila Krščanska ljudska stranka Kandidati za občinski svet: Volilna enota št. 1: 1. Drago Škulj, Lepovče 31, Ribnica, rojen 22. 3. 1952, mizar-serviser 2. Snežana Andoljšek, Kettejeva 1, Ribnica, rojena 12. 10.1967, ekonomska tehnica 3. Jaka Klun, Stroška 5, Ribnica, rojen 8. 9. 1974, univ. dipl. inž. gozdarstva 4. Martin Podobnikar, Vrtnarska 4. Ribnica, rojen 20. 4.1955, strojni ključavničar 5. Marija Pahulje, Ljubljanska c. 17, Ribnica, rojena 14. 8.1956, prodajalka 6. Vinko Rigler, Gornje Lepovče 67, Ribnica, rojen 19. 11.1949, upokojeni šofer avtobusa Volilna enota št. 2: 1. Andrej Pucelj, Goriča vas 32, Ribnica, rojen 30. 1.1952, el e kt rote h n i k-sam ostoj n i podjetnik 2. Ana Benčina, Hrovača 12, Ribnica rojena 24. 3.1936, upokojena predmetna učiteljica 3. Franc Dejak, Lončarska 32, Dolenja vas, rojen 20. 8.1962, univ. dipl. inž. gozdarstva 4. Feliks Podgorelec, Prigorica 73, Dolenja vas, rojen 20.10.1966, elektrikar 5. Francka Drobnič, Goriča vas 44, Ribnica, rojena 12. 11.1946, upokojena ekonomska tehnica 6. Anton Čebin, Otavice 4a, Ribnica, rojen 28. 11.1955, trgovski poslovodja Volilna enota št. 3: 1. Janez Merhar, Sajevec 32, Ribnica, rojen 21. 6.1947, upokojeni lesarski tehnik 2. Zdenka Tomazin, Jurjeviča 45a, Ribnica, rojena 9. 8.1953, upokojena vodja servisa 3. Robert Šmalc, Breže 5a, Ribnica, rojen 28.1.1967, strojni tehnik 4. Jože Kljun, Pusti Hrib 1, Ortnek, rojen 20.12.1938, upokojeni kmet 5. Tina Lovšin, Sajevec 36, Ribnica, rojena 8. 10.1988, tehnologinja poštnega prometa 6. Metod Oblak, Grič c. I/IX, Ribnica, rojen 19. 5.1955, samostojni podjetnik Svet krajevnih skupnosti: Krajevna skupnost Ribnica 1. Jaka Klun, Struška 5, Ribnica, rojen 8. 9.1974, univ. dipl. inž. gozdarstva Krajevna skupnost Sveti Gregor 1. Jože Kljun, Pusti Hrib 1, Ortnek, rojen 20.12.1938, upokojeni kmet Krajevna skupnost Velike Poljane 1. Andrej Ambrožič, Velike Poljane 2, Ortnek, rojen 10. 3.1949, grafik PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA JANEZA MERHARJA, ČLANA N.Si KRŠČANSKE LJUDKSE STRANKE Spoštovane občanke in občani občine Ribnica, spoštovane volivke in volivci! V politiko sem se vključil kmalu po osamosvojitvi oziroma po nastanku samostojne države Slovenije. Menim, da mora biti za vsakogar, ki se vključi v politiko, osnovno poslanstvo, da vrednote, kot so pravičnost, poštenost, solidarnost, spoštovanje sočloveka itd. poskuša, čim bolj korenito živeti oziroma dati v življenje, in to vsak na svoj način v okoljih, kjer se giblje in dela. Na primer nekdo na področju ekonomije in dela, drugi v zdravstvu, tretji v šolstvu, vsi skupaj pa imamo dolžnost, da se vsak na svoj način vključimo v politiko. Še preden sem se vključil v politiko, sem bil na večjem srečanju, kjer se je veliko govorilo o politiki oziroma služenju v njej. Od takrat se močno zavedam, da mora vsak na svoj način sodelovati v politiki in dati prispevek pri oblikovanju naše družbe, najsibo da voli prave ljudi za določene funkcije ali da se aktivno vključi v politiko. Še eno zelo pomembno dejstvo je, da vztrajam v politiki. Vemo, da se politika kroji v Ljubljani, kjer so sedeži strank, stanje v politiki pa je v glavnem odvisno od ljudi, ki stranko vodijo. Lahko rečem, da imamo v N.Si vodstvo stranke na čelu s predsednico Ljudmilo Novak, ki je vredna zaupanja, in vrednote, ki so osnovne za politiko, tudi živi. Kandidirati za župana sem se odločil zato, ker se tudi sam trudim kar najboljše živeti za vrednote, ki sem jih omenil na začetku. Če bom izvoljen za župana, bo moto mojega županovanja graditi prijateljske odnose med ljudmi. Če bom izvoljen za župana, obljubljam, da se bom trudil, da občinska uprava čim prej postane ustanova poštenih in prijaznih ljudi, ki se bodo zavedali, da je njihovo poslanstvo pošteno služenje občanom. Ko človek analizira razmere v Ribnici in njeni širši okolici, pride do žalostnih ugotovitev. Veliko zasvojencev je z mamili. Ta »kuga« današnjega časa se v Ribnici in okolici širi z neusmiljeno hitrostjo. Kaj smo v svojem okolju naredili, da ne bi bilo tako? Odgovor je: NIČ! Ako bom izvoljen za župana, napovedujem, da se bom zavzel, da se ta »kuga« zaustavi, zasvojence z drogo pa čim prej pripravi, da se odločijo za zdravljenje. Napovedujem hud boj proti preprodajalcem droge. Naš drugi zelo velik problem so Romi. V Ribnici je potrebno čim prej najti primerno lokacijo zanje in pripraviti obsežen načrt dela z njimi. Stanje kakršno je danes, je porazno, vse prevečkrat krožijo novice: Romi kradli po njivah, Romi vlomili in okradli hišo, v enem in drugem taboru pa je droge koliko hočeš. Kaj smo naredili v zadnjem obdobju, da ne bi bilo tako? NIČ! Kdo naj bi nas varoval pred drogo, vlomilci in raznimi dru- gimi nevarnostmi? Dobra policija, a žal na ten področju premalo dela ali skoraj nič. Tretji problem, ki sem ga že omenil v Rešetu letos aprila, pa so zelo slabi medčloveški odnosi v nekaterih podjetjih v Ribnici. Ko se večkrat ob določenih priložnostih pogovarjam z delavci iz tega ali onega podjetja, vse prevečkrat poslušan žalostne zgodbe, ki so povezane s stresnimi situacijami. Potrebno si bo prizadevati, da bo priden delavec pošteno plačan in od delodajalca tudi spoštovan. Delodajalec bi se moral zavedati, da je za dobrega in poštenega delavca dolžan ustvariti pogoje, da bo le-ta vesel in zadovoljen hodil na delo. Drugi del za dobro življenje občanov so naslednje investicije, za katere se bom skupaj s svetniki zavzemal: • Končati začete in že nekaj let načrtovane investicije (obnova dvorane v Dolenji vasi, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v krajevni skupnosti Dolenja vas ter izgradnja komasacijskih poti na tem območju). • Dokončati mrliške vežice na Velikih Poljanah. • V Ribnici čim prej začeti z gradnjo Vrtca Ribnica. • Napraviti vse za izgradnjo igrišča za Osnovno šolo dr. Franceta Prešerna v Ribnici na za to predvidenem prostoru. • Preveriti, kakšne so možnosti, da se obnovi oziroma preuredi dvorana TVD Partizan v ustrezno gledališko dvorano, ki je v kraju še kako potrebna. To so moje namere, za kaj več pa, mislim, d3 ne bo denarja. V občini se moramo prioritetno lotiti izgradnje kanalizacij in čistilnih naprav no celotnem ribniškem območju, kar je časovno pogojeno in investicijsko vezano na evropska sredstva. Vložiti nameravam veliko truda tudi za pridobitev novih delovnih mest in dobro cestno tet železniško povezavo. Poleg že naštetega se bon’ zavzemal tudi za oživitev kmetijstva in turizma v naši občini. Vsi načrti, ki jih ni malo, so seveda odvisO1 od dobrega sodelovanja župana z občinskiU1 svetom. Vsi, ki bomo izvoljeni, se moramo zavedati dolžnosti, da naredimo čim več za skupn° dobro. Moja največja želja je, da ustvarimo pogoje, d^ bodo v Ribniški dolini zopet živeli veseli, šegavi i'1 dobri ljudje, ki se bodo imeli radi. Vsem tistim, ki me boste podprli in glasova' zame, se že naprej zahvaljujem. Vaš kandidat za župana JANEZ MERHAR LOKALNE VOLITVE 2010 Instruktivni obrazec LV-24 Seznam potrjenih kandidatov oz. list kandidatov po žrebanju Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 944693/07 - ZLV-UPB3, 45-1987/08 - ZLV - H) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 1094648/06 - ZVDZ-UPB1, 542904/07-odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Ribnica sestavila naslednji SEZNAM a) Kandidatov za župana b) List kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilnih enotah št. 1, 2 in 3 c) Kandidatov za člane sveta: - Krajevne skupnosti Ribnica v volilnih enotah št. 1,2 in 3 - Krajevne skupnosti Dolenja vas v volilnih enotah št. 1, 2 in 3 • Krajevne skupnosti Velike Poljane - Krajevne skupnosti Sveti Gregor ki bodo v nedeljo, 10.10.2010. a) KANDIDATI ZA ŽUPANA SO: 1) Janez Merhar, roj. 21.6.1947, Sajevec 32, 1310 Ribnica, lesni tehnik/ upokojenec Predlagatelj: N.Si Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka 2) Andreja Škrabec, roj. 12.6.1966, Hrovača 62, 1310 Ribnica, magistrica znanosti državnih in evropskih študij/ prokuristka in poslovodkinja Predlagatelj: ZARES - Nova politika 3) Janez Pucelj, roj. 6.5.1959, Dane 22, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. lesarstva/vodja PE Predlagatelj: Marta Zbačnik in skupina volivcev 4) Jože Levstek, roj. 30.9.1958, Nemška vas 3, 1310 Ribnica, kmetijski inženir/ župan Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 5) Gregor Virant, roj. 12.5.1975, Lepovče 2,1310 Ribnica, gostinski poslovodja/ vodja komerciale Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev b) LISTE KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA b/1) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 1, ki obsega območje mesta Ribnica, so: I. ZARES - Nova politika 1) Matej Zobec, roj. 5.7.1985, Lepovče 1a, 1310 Ribnica, dipl. inž. zootehnike/nezaposlen 2) Ignac Petek, roj. 3.10.1957, Trubarjeva 9, 1310 Ribnica, strojni tehnik/zavarovalni zastopnik 3) Anica Nosan, roj. 8.9.1956, Kolodvorska 9, 1310 Ribnica, poslovna sekretarka/stro-kovna delavka za izvajanje zdravstvenega zavarovanja 4) Tomaž Lesar, roj. 6.4.1978, Gornje Lepovče 8 a, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/geodetske meritve in storitve 5) Peter Begič, roj. 10.2.1959, Knafljev trg 13, 1310 Ribnica, kovinostrugar/delavniška dela 6) Marija Petek, roj. 13.2.1966, Trubarjeva 9, 1310 Ribnica, ekonomska tehnica/komer-cialistka 7) Marko Kamnik, roj. 20.6.1965, Gornje Lepovče 42, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. strojništva/ vodja sektorja II. SD - Socialni demokrati 1) Breda O raže m, roj. 29.10.1941, Kolodvorska ulica 11, 1310 Ribnica, dipl. ekonomistka/upokojenka 2) Zvonimir Oberstar, roj. 26.07.1944, Gorenjska cesta 11 b, 1310 Ribnica, komercialni tehnik/upokojenec 3) Igor Jamnik, roj. 21.3.1958, Kolodvorska ulica 25, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/voznik reševalnega vozila 4) Alenka Arko, roj. 3.5.1947, Opekarska cesta 49 a, 1310 Ribnica, administrativna tehnica/upokojenka 5) Lado Orel, roj. 15.8.1956, Ljubljanska cesta 2, 1310 Ribnica, univ. dipl. pravnik/ odvetnik III. GASILSKA ZVEZA s podporo gasilcev in občanov 1) Cvetko Marinšek, roj. 17.11.1949, Knafljev trg 14, 1310 Ribnica, avtomehanik/upokojenec IV. N .Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1) Drago Škulj, roj. 22.3.1952, Lepovče 31, 1310 Ribnica, mizar/mizar-serviser 2) Snježana Andoljšek, roj. 12.10.1967, Kettejeva ulica 1, 1310 Ribnica, ekonomska tehnica/računovodkinja 3) Jaka Klun, roj. 8.9.1974, Struška ulica 5, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. gozdarstva/ inženirstvo 4) Martin Podobnikar, roj. 20.4.1955, Vrtnarska ulica 4, 1310 Ribnica, strojni ključavničar/vzdrževalec strojev 5) Marija Pahulje, roj. 14.8.1956, Ljubljanska cesta 17, 1310 Ribnica, trgovka/prodajalka 6) Vinko Rigler, roj. 19.11.1949, Lepovče 67, 1310 Ribnica, šofer/upokojenec V. SLS - Slovenska ljudska stranka 1) Jože Šobar, roj. 23.9.1978, Knafljev trg 5, 1310 Ribnica, goslar/goslar 2) Marjan Pete h, roj. 18.2.1960, Lepovče 20, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. tekstilne tehnologije/vodja komerciale 3) Manca Češarek, roj. 15.3.1985, Škrabčev trg 33, 1310 Ribnica, ekonomska tehnica/ študentka 4) Aljoša Kous, roj. 21.11.1988, Prijateljev trg 5, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/ študent 5) Slavko Ivančič, roj. 8.5.1956, Kolodvorska ulica 6, 1310 Ribnica, avtomehanik/upokojenec 6) Ana Šobar, roj. 7.3.1980, Knafljev trg 5, 1310 Ribnica, šivilja/brezposelna VI. SDS - Slovenska demokratska stranka 1) Miha Klun, roj. 27.9.1973, Gornje Lepovče 118, 1310 Ribnica, univ. dipl. pravnik/vodja reševanja zavarovalnih primerov 2) Željko Valčič, roj. 23.10.1956, Škrabčev trg 2,1310 Ribnica, magister stomatologije/ nadzornik- koordinator 3) Sabina Vučemilovič, roj. 6.2.1973, Prečna ulica 2,1310 Ribnica, dipl. inž. gradbeništva/ samostojna strokovna sodelavka 4) Martina Kljun, roj. 20.11.1978, Gorenjska cesta 23 b, 1310 Ribnica, dipl. soc. delavka/socialna delavka 5) Peter Kočevar, roj. 15.12.1967, Merharjeva ulica 2, 1310 Ribnica, elektrotehnik/samostojni podjetnik 6) Alenka Šuštar, roj. 21.6.1966, Prijateljev trg 13, 1310 Ribnica, gozdarska tehnica/ upokojenka 7) Marko Novak, roj. 7.10.1978, Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, univ. dipl. ekonomist/ nezaposlen VII. LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1) Dušan Erčulj, roj. 12.7.1947, Struška ulica 19, 1310 Ribnica, učitelj telesne vzgoje/ upokojenec 2) Sonja Lalič, roj. 14.9.1957, Merharjeva cesta 10, 1310 Ribnica, inž. gradbeništva/ vodja kalkulacij 3) Tatjana Podboj, roj. 7.2.1964, Prešernova 5, 1310 Ribnica, administrativna tehnica/ administratorka Vlil. GREGOR VIRANT - Za Ribnčane najbulše 1) Janez Zobec, roj. 4.9.1960, Kolodvorska ulica 12, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/direktor 2) Gregor Virant, roj. 12.5.1975, Lepovče 2, 1310 Ribnica, gostinski poslovodja/vodja komerciale 3) Petra Mihelič, roj. 13.9.1983, Gorenjska cesta 29 a, 1310 Ribnica, upravna tehnica/ študentka 4) Tomaž Turk, roj. 26.12.1963, Gorenjska cesta 41 a, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/komercialist, regijski vodja 5) Erika Perhaj, roj. 21.1.1961, Levstikova ulica 7, 1310 Ribnica, tekstilna tehnica/ tehnologinja 6) Urban Matevž Ficek, roj. 5.10.1969, Prijateljev trg 11, 1310 Ribnica, strojni tehnik/poslovodja 7) Jana Andoljšek, roj. 6.1.1984, Vrtnarska cesta 14, 1310 Ribnica, univ. dipl. ekonomistka/ kad rovn i ca IX. Lista JANEZA PUCUA 1) Helena Rosa, roj. 11.2.1962, Gorenjska cesta 42, 1310 Ribnica, univ. dipl. sociologinja/vodja kadrovske službe 2) Primož Košir, roj. 7.3.1979, Louisa Adamiča 10, 1310 Ribnica, ekonomist/ poslovodja 3) Janez Ilc, roj. 31.7.1957, Gornje Lepovče 57, 1310 Ribnica, predmetni učitelj/učitelj X. ALES HOGE za urejeno, varno in prijazno Ribnico 1) Aleš Hoge, roj. 9.9.1969, Kolodvorska ulica 9, 1310 Ribnica, prometni tehnik/ predsednik sveta delavcev V volilni enoti se voli 7 (sedem) članov občinskega sveta. b/2) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 2, ki obsega območje naselij: Nemška vas, Hrovača, Otavice, Goriča vas, Zadolje, Dane, Bukovica, Blate, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici, Makoša, Prigorica, Rakitnica, Lipovec, so: I. LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1) Stanislav Škrabec, roj. 17.5.1965, Hrovača 62, 1310 Ribnica, gradbeni tehnik/vodja nabavne službe II. GREGOR VIRANT - Za Ribnčane najbulše 1) Urška Duščak, roj. 29.4.1977, Hrovača 44, 1310 Ribnica, univ. dipl. pravnica/vodja splošnega sektorja 2) Matija Remic, roj. 6.2.1953, Prigorica 97, 1331 Dolenja vas, strojni ključavničar/strojni ključavničar 3) Jože Henigman, roj. 3.3.1967, Obrtniška ulica 2, 1331 Dolenja vas, avtomehanik-mojster/direktor 4) Metka Kromar, roj. 13.9.1967, Za Humcem 9, 1331 Dolenja vas, tekstilno-kemijska tehnica/gospodinja 5) Peter Jecelj, roj. 27.6.1965, Lončarska ulica 74, 1331 Dolenja vas, strojni tehnik/ direktor III. SDS - Slovenska demokratska stranka 1) Jože Levstek, roj. 30.9.1958, Nemška vas 3, 1310 Ribnica, kmetijski inženir/župan 2) Anton Berkopec, roj. 21.9.1951, Obrtniška ulica 5, 1331 Dolenja vas, slikopleskar/upo-kojenec 3) Breda Lovšin, roj. 9.2.1954, Rakitnica 72, 1331 Dolenja vas, komercialistka/poslo-vodkinja 4) Anton Ilc, roj. 11.11.1959, Goriča vas 12, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. kmetijstva/ direktor 5) Ivana Levstek, roj. 12.9.1951, Lipovec 13, 1331 Dolenja vas, laborantska tehnica/upo-kojenka 6) France Trdan, roj. 13.5.1958, Lončarska 40, 1331 Dolenja vas, univ. dipl. inž. zootehnike/vodja farme IV. SD - Socialni demokrati 1) Irma Grbec, roj. 20.3.1966, Grčarice 33, 1331 Dolenja vas, profesorica slovenščine/ učiteljica 2) Barbara Šega, roj. 2.11.1973, Grčarice 24, 1331 Dolenja vas, komercialna tehnica/ upokojenka 3) Matjaž Nosan, roj. 28.8.1950, Goriča vas 16, 1310 Ribnica, profesor filozofije in sociologije/ravnatelj V. ZARES - Nova politika 1) Andreja Škrabec, roj. 12.6.1966, Hrovača 62, 1310 Ribnica, magistrica znanosti državnih in evropskih študij/prokuristka in poslovodkinja 2) Janez Tanko, roj. 15.12.1965, Hrovača 27, 1310 Ribnica, profesor zgodovine in dipl. sociolog kulture/učitelj zgodovine 3) Renata Okoren, roj. 17.5.1963, Grčarice 15, 1331 Dolenja vas, diplomirana ekonomistka/samostojna kontrolorka 4) Irena Henigman, roj. 15.8.1964, Rakitnica 57, 1331 Dolenja vas, ekonomska tehnica,/ poslovna tajnica 5) Matjaž Merhar, roj. 21.5.1984, Za Humcem 8, 1331 Dolenja vas, univ. dipl. politolog/komercialist 6) Jelena Klun, roj. 30.8.1973, Hrovača 7, 1310 Ribnica, dipl. ekonomistka/ računovodkinja VI. N .Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1) Andrej Pucelj, roj. 30.1.1952, Goriča vas 32, 1310 Ribnica, elektrotehnik/samostojni podjetnik 2) Ana Benčina, roj. 24.3.1936, Hrovača 12 a, 1310 Ribnica, predmetna učiteljica/upokojenka 3) Franc Dejak, roj. 20.8.1961, Lončarska ulica 32, 1331 Dolenja vas, univ. dipl. inž. gozdarstva/vodja upr. enote 4) Feliks Podgorelec, roj. 20.10.1966, Prigorica 73, 1331 Dolenja vas, elektrikar/ vzdrževalec 5) Frančiška Drobnič, roj. 12.11.1946, Goriča vas 44, 1310 Ribnica, ekonomska tehnica/upokojenka 6) Anton Čebin, roj. 28.11.1955, Otavice 4 a, 1310 Ribnica, trgovski poslovodja/ skladiščnik VII. SLS - Slovenska ljudska stranka 1) Luka Ilc, roj. 12.5.1989, Goriča vas 48, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/študent 2) Janez Levstek, roj. 17.5.1963, Rakitnica 10,1331 Dolenja vas, univ. dipl. inž. gozdarstva/višji sodelavec na področju gozdarstva 3) Ivana Starc, roj. 28.10.1949, Goriča vas 86, 1310 Ribnica, osnovna šola/upokojenka 4) Domen Peček, roj. 4.2.1987, Humec 32, 1331 Dolenja vas, gimnazijski maturant/ študent 5) Leon Klun, roj. 24.6.1989, Nemška vas 31,1310 Ribnica, ekonomski tehnik/trgovec 6) Rozalija Ilc, roj. 21.3.1962, Goriča vas 48, 1310 Ribnica, dipl. inž. zootehnike/labo-rantka Vlil. Lista JANEZA PUCUA 1) Janez Pucelj, roj. 6.5.1959, Dane 22, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. lesarstva/vod j a poslovne enote 2) Andrej Bambič, roj. 7.2.1958, Goriča vas 19 a, 1310 Ribnica, strojni inženir/vodja projektov 3) Ana Pucelj, roj. 8.7.1990, Dane 22, 1310 Ribnica, gimnazijska maturantka/študentka V volilni enoti se voli 6 (šest) članov občinskega sveta. b/3) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij: Breg pri Ribnici, Breže, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Grič, Jurjeviča, Kot pri Ribnici, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zapuže, Žlebič, Bukovec, Dolenje Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh, Žukovo, Praproče, Andol, Brinovščica, Brlog, Črnec, Črni Potok, Gašpinovo, Graben, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo, Pugled, Pusti Hrib, Rigelj, Sveti Gregor, Vintarji, Zadniki, Zlati Rep, so: I. SD - Socialni demokrati 1) Franc Petek, roj. 23.7.1951, Grič cesta VIII/1, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. strojništva/direktor 2) Jožef Andoljšek, roj. 15.12.1936, Breg pri Ribnici 2, 1310 Ribnica, lesni tehnik/upokojenec 3) Alojzija Češarek, roj. 15.6.1944, Grič cesta 1/17, 1310 Ribnica, trgovska tehnica/ upokojenka II. Lista JANEZA PUCUA 1) Fortunat Šilc, roj. 3.10.1959, Grič cesta VIII/18, 1310 Ribnica, strojni ključavničar/ direktor 2) Janez Zobec, roj. 2.4.1968, Sajevec 6 a, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. arhitekture/ arhitekt 3) Nevenka Šilc Vidmar, roj. 12.1.1968, Grič cesta VII/6, 1310 Ribnica, sanitarna inženirka/sanitarna inšpektorica 4) Zoran Marinkovič, roj. 20.7.1968, Breg pri Ribnici 55, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. gradbeništva/projektant III. N .Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1) Janez Merhar, roj. 21.6.1947, Sajevec 32, 1310 Ribnica, lesni tehnik/upokojenec 2) Zdenka Tomazin, roj. 9.8.1953, Jurjeviča 45 a, 1310 Ribnica, šivilja/upokojenka 3) Robert Šmalc, roj. 28.1.1967, Breže 5 a, 1310 Ribnica, strojni tehnik/tehnolog 4) Jože Kljun, roj. 20.12.1938, Pusti Hrib 1, 1316 Ortnek, kmet/upokojenec 5) Tina Lovšin, roj. 8.10.1988, Sajevec 36, 1310 Ribnica, tehnica poštnega prometa/ brezposelna 6) Metod Oblak, roj. 19.5.1955, Grič cesta I/9, 1310 Ribnica, šofer/samostojni podjetnik IV. GREGOR VIRANT - Za Ribnčane najbulše 1) Tomaž Bartol, roj. 14.9.1984, Grič cesta Vlil/16,1310 Ribnica, dipl. inž. računalništva in informatike/elektronik 2) Danijel Andoljšek, roj. 6.4.1976, Ortnek 4, 1316 Ortnek, zdravstveni tehnik/reševalec na motorju 3) Marija Perušek, roj. 9.12.1969, Jurjeviča 2 a, 1310 Ribnica, dipl. ekonomistka/ računovodkinja 4) Rok Šilc, roj. 30.11.1988, Gorenji Lazi 11, 1310 Ribnica, strojni tehnik/pripravnik 5) Francka Mavri n, roj. 7.2.1947, Sajevec 31, 1310 Ribnica, osnovna šola/upokojenka 6) Stanislav Mihelič, roj. 9.7.1968, Grič cesta VII/11, 1310 Ribnica, strojni tehnik/ poslovodja V. SDS - Slovenska demokratska stranka 1) Jože Tanko, roj. 16.4.1956, Breg pri Ribnici 82, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. lesarstva/poslanec v DZ 2) Vinko Levstek, roj. 15.7.1968, Graben 1 a, 1316 Ortnek, dipl. ekonomist/organizator 3) Hermina Oberstar, roj. 9.1.1965, Jurjeviča 60, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. agronomije/vodja sektorja 4) Damjan Adamič, roj. 25.10.1984, Gašpinovo 1, 1316 Ortnek, gimnazijski maturant/ komercialist 5) Janez Pirnat, roj. 3.7.1962, Breže 18, 1310 Ribnica, strojni tehnik/direktor 5) Marija Okorn, roj. 13.6.1942, Velike Poljane 2, 1316 Ortnek, administrativna tehnica/upokojenka VI. ZARES - Nova politika 1) Marjeta Mikuž, roj. 5.5.1953, Žukovo 3, 1316 Ortnek, doktorica znanosti/kustosinja, svetnica v službi za premično dediščino in muzeje 2) Matej Košir, roj. 1.6.1985, JurjevicaSO, 1310 Ribnica, dipl. upravni organizator/direktor 3) Anita Petek, roj. 21.11.1974, Grič cesta VIII/1, 1310 Ribnica, univ. dipl. socialna delavka/koordinatorica sklada dela in zaposlitvena (rehabilitacijska) svetovalka 4) Šefket Suljevič, roj. 1.1.1949, Breg pri Ribnici 40, 1310 Ribnica, oficir/upokojenec 5) Boris Oblak, roj. 7.8.1967, Grič cesta IV/6, 1310 Ribnica, strojni tehnik/direktor 6) Janez Košir, roj. 31.7.1979, Jurjeviča 50, 1310 Ribnica, magister znanosti kakovosti storitev/razvoj ni inženir in projektni vodja VII. SLS - Slovenska ljudska stranka 1) Alojz Marn, roj. 29.12.1961, Jurjeviča 9, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. zootehnike/ podsekretar 2) Stanko Oblak, roj. 17.4.1976, Graben 4, 1316 Ortnek, dipl. inž. agronomije/svetovalec na izpostavi 3) Marija Gornik, roj. 2.3.1975, Jurjeviča 16, 1310 Ribnica, inž. agronomije/labo-rantka 4) France Petrič, roj. 23.10.1960, Vintarji 3, 1316 Ortnek, osnovna šola/kmetovalec 5) Tatjana Marolt, roj. 15.2.1964, Dolenje Podpoljane 6, 1316 Ortnek, osnovna šola/gospodinja 6) Jože Lovšin, roj. 23.4.1977, Breže 34, 1310 Ribnica, kmetijski tehnik/kmetovalec Vlil. Neodvisni kandidat JOŽE ANDOLŠEK 1) Jože Andolšek, roj. 17.7.1977, Velike Poljane 30 a, 1316 Ortnek, univ. dipl. inž. elektrotehnike/samostojni razvijalec informacijskih sistemov IX. LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1) Joško Leban, roj. 14.1.1953, Grič cesta 1/11, 1310 Ribnica, strojni tehnik/obrtnik 2) Darinka Suljevič, roj. 23.12.1953, Breg pri Ribnici 40, 1310 Ribnica, profesorica slovenskega in srbohrvaškega jezika/pro-fesorica slovenskega jezika V volilni enoti se voli 6 (šest) članov občinskega sveta. Glasuje se samo za 1 (eno) listo kandidatov. Volivec lahko da 1 (en) preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. c) KANDIDATI ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Kandidati za člane Sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI RIBNICA so: - v volilni enoti 1, ki obsega območje mesta Ribnica : 1) Jaka Klun, roj. 8.9.1974, Struška ulica 5, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. gozdarstva/ inženirstvo Predlagatelj: N.Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2) Janez Zobec, roj. 4.9.1960, Kolodvorska 12, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/ direktor Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev 3) Petra Mihelič, roj. 13.9.1983, Gorenjska cesta 29 a, 1310 Ribnica, upravna tehni-ca/študentka Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev 4) Peter Kočevar, roj. 15.12.1967, Meharjeva ulica 2, 1310 Ribnica, elektrotehnik/samostojni podjetnik Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 5) Nataša Lah Klenovšek, roj. 17.12.1975, Opekarska cesta 51 c, 1310 Ribnica, medicinska sestra/medicinska sestra Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 6) Alenka Šuštar, roj. 21.6.1966, Prijateljev trg 13, 1310 Ribnica, gozdarska tehnica/ upokojenka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 7) Marjan Peteh, roj. 18.2.1960, Lepovče 20, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. tekstilne tehnologije/vodja komerciale Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka V volilni enoti se voli 3 (tri) člane sveta. - v volilni enoti 2, ki obsega območje naselij Breg, Breže, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Grič, Jurjeviča, Kot, Slatnik, Sušje, Zapuže in Žlebič: 1) Janez Ilc, roj. 5.3.1956, Dolenji Lazi 1 a, 1310 Ribnica, voznik/samostojni podjetnik Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 2) Andrej Klun, roj. 20.5.1947, Breg pri Ribnici 1, 1310 Ribnica, tekstilni tehnik/upokojenec Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 3) Mirjam Šmalc, roj. 12.12.1953, Dolenji Lazi 49, 1310 Ribnica, trgovka/upokojenka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 4) Marija Perušek, roj. 9.12.1969, Jurjeviča 2 a, 1310 Ribnica, dipl. ekonomistka/ računovodkinja Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev V volilni enoti se voli 3 (tri) člane sveta. - v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij Bukovica, Dane Goriča vas, Hrovača, Nemška vas, Otavice, Sajevec in Zadolje: 1) Luka Ilc, roj. 12.5.1989, Goriča vas 48, 1310 Ribnica, gimnazijski maturant/študent Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 2) Franc Češarek, roj. 30.12.1956, Nemška vas 41 a, 1310 Ribnica, elektromehanik - avtoelektrikar/samostojni podjetnik Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 3) Anton Ilc, roj. 11.11.1959, Goriča vas 12, 1310 Ribnica, univ. dipl. inž. zootehnike/ direktor Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 4) Martina Ilc, roj. 8.3.1992, Goriča vas 12, 1310 Ribnica, medicinska sestra/medicinska sestra Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka V volilni enoti se voli 3 (tri) člane sveta. Kandidati za člane Sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJA VAS so: -v volilni enoti 1, ki obsega območje naselij Dolenja vas, Lipovec in Makoša: 1) Tina Bartol, roj. 24.5.1976, Humec 35, 1331 Dolenja vas, bolničarka-negovalka/ bolničarka-negovalka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 2) Janez Češarek, roj. 12.11.1940, Kostevc 9,1331 Dolenja vas, mizar/upokojenec Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 3) Milan Oražem, roj. 28.9.1963, Lipovec 17, 1331 Dolenja vas, avtomehanik/reševalec Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 4) Peter Jecelj, roj. 27.6.1965, Lončarska ulica 74, 1331 Dolenja vas, strojni tehnik/ direktor Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev V volilni enoti se voli 3 (tri) člane sveta. - v volilni enoti 2, ki obsega območje naselja Prigorica: 1) Mojca Klun, roj. 30.3.1966, Prigorica 99, 1331 Dolenja vas, PTT tehnica/referentka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 2) Alojz Levstik, roj. 6.9.1964, Prigorica 90 b, 1331 Dolenja vas, strojni tehnik/direktor Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 3) Matija Remic, roj. 6.2.1953, Prigorica 97, 1331 Dolenja vas, strojni ključavničar/strojni ključavničar Predlagatelj: Gregor Virant in skupina volivcev V volilni enoti se voli 2 (dva) člana sveta. - v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij Blate, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici in Rakitnica: 1) Igor Bančič, roj. 9.4.1961, Rakitnica 51, 1331 Dolenja vas, strugar/strugar Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 2) Breda Lovšin, roj. 9.2.1954, Rakitnica 72, 1331 Dolenja vas, komercialistka/poslo-vodkinja Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 3) Janez Levstek, roj. 17.5.1963, Rakitnica 10, 1331 Dolenja vas, univ. dipl. inž. gozdarstva/višji sodelavec na področju gozdarstva Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka V volilni enoti se voli 2 (dva) člana sveta. Kandidati za člane Sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETI GREGOR so: 1) Jože Kljun, roj. 20.12.1938, Pusti Hrib 1, 1316 Ortnek, kmet/upokojenec Predlagatelj: N.Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 2) France Petrič, roj. 23.10.1960, Vintarji 3, 1316 Ortnek, osnovna šola/kmetovalec Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 3) Peter Adamič, roj. 19.2.1966, Andol 2, 1316 Ortnek, strojni tehnik/vodja tehnološke priprave dela Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 4) Maruša Kljun, roj. 19.1.1974, Pusti Hrib 1, 1316 Ortnek, strojna tehnica/administracija Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 5) Barbara Somrak Levstek, roj. 16.9.1972, Črnec 10, 1316 Ortnek, mag. farmacije/ direktorica Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 6) Franc Modic, roj. 9.8.1961, Marolče 9, 1316 Ortnek, ključavničar/ključavničar Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 7) Andrej Zabukovec, roj. 29.8.1963, Hudi Konec 6, 1316 Ortnek, ključavničar/ ključavničar Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka V volilni enoti se voli pet (5) članov. Kandidati za člane Sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE POUANE so: 1) Jože Marolt, roj. 1.3.1964, Gorenje Podpoljane 3, 1316 Ortnek, avtomehanik/ kmetovalec Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 2) Zdravko Novak, roj. 9.5.1969, Bukovec pri Poljanah 2, 1316 Ortnek, ključavničar/ delavec Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 3) Magda Novak, roj. 22.6.1972, Velike Poljane 19, 1316 Ortnek, osnovna šola/ gospodinja Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 4) Andrej Ambrožič, roj. 10.3.1949, Velike Poljane 2, 1316 Ortnek, grafik/grafik Predlagatelj: N.Si Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka 5) Martin Mate, roj. 13.6.1976, Dolenje Podpoljane 7, 1316 Ortnek, mehanik/ reciklaža avtomobilov Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 6) Anton Mestek, roj. 3.10.1967, Velike Poljane 24,1316 Ortnek, komunalni inženir/ delovodja strojnega vzdrževanja Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 7) Marija Okorn, roj. 13.6.1942, Velike Poljane 2, 1316 Ortnek, administrativna tehnica/upokojenka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 8) Martina Omahen, roj. 30.10.1966, Velike Poljane 29, 1316 Ortnek, administrativna tehnica/referentka Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 9) Aleš Pirnat, roj. 2.9.1969, Velike Poljane 42, 1316 Ortnek, kovinostrugar/programer Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka V volilni enoti se voli 5 (pet) članov. Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010. Občinska volilna komisija Ribnica Občine Ribnica Gorenjska cesta 3 SDS Za Ribnico. Za našo občino. V SDS smo veseli, da nam je uspelo realizirati glavne točke Programa, ki smo vam ga ponudili pred štirim leti. Veseli zato, ker smo uspeli upravičiti vaše zaupanje. Politika je živa stvar in delo nikoli ne more biti povsem dokončano. Tudi v naši občini je tako. Poleg že začetega dela se pojavljajo še nove ideje, priložnosti in nove potrebe okolja, ki jim želimo slediti. Preteklo delo zato lahko služi kot dokaz, da mislimo resno, zaupanje pa je potrebno graditi vsak dan, na vsakem koraku. V 00 SDS Ribnica Občino Ribnica tudi v bodoče vidimo kot skupnost zadovoljnih in zdravih ljudi. Zato bomo nadaljevali s projekti s področij zdravstva in sociale in še naprej podpisi podjetništvo, ki je zaslužno, da smo občina z eno najnižjih brezposelnosti v državi. Prihajajoči mandat mora postati mandat spodbujanja varovan-ia okolja. Od ločevanja odpadkov do nadaljevanja izgradnje strežne komunalne infrastrukture, sodelovanja z mestno in iškimi skupnostmi pri nadaljnjem urejanju ekoloških otokov ln energetske učinkovitosti občine. Prihajajoči mandat bo tudi mandat mladih. Predvsem mesto Pibnica mora dobiti zunanjo športno infrastrukturo in dodatna °troška igrišča ter parkovne površine. Lokacije za podobne °bjekte se bodo v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iskale tudi po vaseh. Mladino in njihove skupine je potrebno aktivno vključiti v projekte za pripravo ustreznih vsebin in prostorov njihovega udejstvovanja. Vgradnjo rokodelskega centra štejemo kot začetek načrtnega dejanja mestnega jedra Ribnice in obrežja Bistrice, vključno z Reditvijo Gradu. Urejali bomo tudi vaška jedra. Uresničevanje projektov je zagotovljeno, če so zagotovljeni bančni viri. Finančna sanacija občine in sofinancerska sred-stva za projekte, ki smo jih že pridobili, so temelj, na katerem bomo gradili naprej. Naj naštejemo le nekaj projektov: " Vgradnja novega vrtca, ' Nadaljnja nadgradnja Zdravstvenega doma Ribnica z dodat-nirn programom dialize, 'dograditev zunanje športne infrastrukture ob Športnem cen-tru in v Kasarni in izgradnja dodatnih otroških igrišč, ' Ureditev lastništva centra IDEAL in TVD Partizan ter priprava Vsebin s poudarkom na mladih in družabnem življenju, ' obnova dvorane v Dolenji vasi, 'širokopasovno omrežje na celotnem področju občine, ' razširitev čistilne naprave Ribnica in izgradnja CN Dolenja vas, ' Postopno priključevanje toplovodnega omrežja na zasebne °bjekte, 'Urejanje mirujočega prometa v Ribnici, po možnosti izgradnja Parkirne hiše, ' Projektiranje in pričetek nameščanja sončnih elektrarn na javne objekte, 'Sofinanciranje malih čistilnih naprav in nabava kompostnikov Za gospodinjstva, ' urejanje mestnega jedra in vaških jeder (zlasti Ribnice, Dolenje vasi, Velikih Poljan), ' Uadaljevanje komasacij, ' Uadaljevanje sofinanciranja nabave gasilske opreme, 'dokončanje mrliških vežic na Velikih Poljanah. blaš celotni program je dostopen na www.ribnica.sds.si. smo pred štirimi leti verjeli, da zmoremo, snio zdaj v to prepričani. Nadaljujmo skupaj. Volilna enota 1 - kwVf *i MARKO NOVAK Volilna enota 2 JOŽE LEVSTEK ANTON BERKOPEC ANTON ILC IVANKA LEVSTEK Volilna enota 3 DAMJAN ADAMIČ JANEZ PIRNAT SABINA VUČEMILOV1Č ALENKA ŠUŠTAR HERMINA OBERSTAR MARIJA OKORN Pet ključnih nacionalnih programskih usmeritev SD za lokalne volitve 2010 RAZVOJ IN SOCIALNA POVEZANOST • Boljše javne storitve in večja izbira najemnih stanovanj za kakovostnejše življenje ljudi. Razvijali bomo učinkovite javne komunalne službe, s pomočjo države pa dosegli, da bodo občanke in občani imeli enakopraven dostop do otroškega varstva, kakovostnega izobraževanja, zdravstva in drugih socialnih storitev ter najemnih stanovanj. ■ Razvoj prometne infrastrukture, integracija javnega potniškega prometa, gospodarno ravnanje s prostorom ter celovito upravljanje in gospodarjenje z vodami za boljšo povezanost in v dobro našega naravnega okolja. Podpirali bomo gradnjo prometne infrastrukture in uvajanje inovativnih rešitev na področju prometa, ki bodo zadovoljile potrebe gospodarstva, bodo okoljsko sprejemljive in bodo izboljšale mobilnost ljudi. Pospešili bomo pripravo in sprejemanje občinskih prostorskih načrtov, pri tem pa uravnotežili potrebe po razvoju in skrb za naravno okolje. Skrbeli bomo za urejanje vodotokov in hudournikov ter posebno pozornost namenili dolgoročni preskrbi s kakovostno pitno vodo. ■ Učinkovita in zelena raba energije ter obnovljivi viri energije za nas in generacije za nami Prioritetno bomo spodbujali uporabo obnovljivih virov energije ter učinkovito rabo energije, zmanjšali negativne učinke na okolje ter ustvarjali nova, zelena delovna mesta. ■ Samostojno, odgovorno in učinkovito upravljanje z javnim premoženjem v dobro vseh Vzpostavili bomo sistem financiranja občin z višjo stopnjo samostojnosti in odgovornosti pri uporabi javno-finančnih sredstev. ■ Skladnejši regionalni razvoj in razvoj lokalnih skupnosti za enakomernejšo razvitost Slovenije Okrepili bomo razvojne instrumente ter racionalizirali državne spodbude s povezovanjem in skupnimi programi razvojnih institucij. V občinskem svetu se bomo Socialni demokrati zavzemali za in bomo podpirali: 1. projekte, ki bodo zagotavljali dolgoročne rešitve problemov s pitno vodo v bolj oddaljenih koncih občine; 2. reševanje problematike varstva otrok; 3. projekte infrastrukture - predvsem izboljšanje cestne povezave in tudi žleznice; 4. projekte za reševanje telekomunikacijskih problemov znotraj centra občine, predvsem pa v bolj oddaljenih delih naše občine; 5. projekte, pri katerih bo občinska uprava prisluhnila občankam in občanom, saj le-ti najbolje poznajo svoj kraj in probleme ter znajo tudi poiskati rešitve, s tem pa bomo v reševanje problematike vključili tudi občane; 6. zavzemali se bomo tudi za projekte, ki bodo spodbujali, da bodo organizacije in posamezniki ohranjali naravo (vse eko projekte - ohranjanje narave, sonaravnega bivanja in ustreznega ravnanja z odpadki) in spoštovali kulturno dediščino občine. KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE RIBNICA SMO: Socialni demokrati - ZATE, ZASE IN ZA NAS VSE. V I. VOLILNI ENOTI 1. Breda Oražem 2. Zvonimir Oberstar 3. Igor Jamnik 4. Alenka Arko 5. Lado Orel V II . VOLILNI ENOTI 1. Irma Grbec 2. Barbara Šega 3. Matjaž Nosan V III. VOLJNI ENOTI 1. Slavica Češarek 2. Franci Petek 3. Jože Andoljšek zares Občinski odbor Ribnica Pred dobrim letom ustanovljen odbor se letos prvič podaja na lokalne volitve. Naši kandidatke in kandidati so ljudje, ki nimajo političnih izkušenj, vendar pa prinašajo druge vrline, kot so znanje, strokovnost in nove ideje, na drugi strani pa voljo in osebni angažma, s čimer bodo nesebično doprinesli k boljšemu razvoju občine. Lista kandidatk in kandidatov stranke Zares - nova politika za Občinski svet Ribnica: Arvolilni enoti št. 1 V volilni enoti št. 2 V volilni enoti št. 3 1. MATEJ ZOBEC 2. IGNAC PETEK 3. ANICA NOSAN 4. TOMAŽ LESAR 5. PETER BEGIČ 6. MARIJA PETEK V MARKO KAMNIK 1. mag. ANDREJA ŠKRABEC 2. JANEZ TANKO 3. RENATA OKOREN 4. IRENA HENIGMAN 5. MATJAŽ MERHAR 6. JELENA KLUN 1. dr. MARJETA MIKUŽ 2. MATEJ KOŠIR 3. ANITA PETEK 4. ŠEFKET SULJEVIČ 5. BORIS OBLAK 6. mag. JANEZ KOŠIR Članice in člani občinskega odbora ter hkrati kandidatke in kandidati na listi za svetnice in svetnike si želimo, da občina postane gospodarsko, kulturno in ne nazadnje športno močna in prepoznavna, kot je v preteklosti že bila. Med drugim se v našem programu zavzemamo za: >4 trajnostni razvoj občine varno in čisto okolje ^ vitalno kmetijstvo ^ posodobitev infrastrukture ^ ureditev mestnega jedra ^ starosti prijazno mesto ustanovitev mladinskega centra ^ rekreacijske površine Skrajni čas je, da si priznamo, da skupaj lahko naredimo več in boljše za dobro vseh nas. Mi bomo vložili svoje znanje in pogum, vi pa nam zaupajte svoj glas. Skupaj smo močnejši in uspešnejši! Podrobno predstavitev kandidatk in kandidatov ter celotni program občinskega odbora Ribnica dobite na naši spletni strani www.ribnica.zares.si. Hkrati vas vabimo, da se udeležite zaključne prireditve, ki bo v petek. 8. 10. 2010, ob 16. uri, pred Miklovo hišo, na kateri vas bo nagovorila kandidatka za županjo. Občinski odbor Ribnica Hrovača 62, 1310 Ribnica Tel.: 041/641-302 Fax: 01/8369-776 ribnica(a)zares.si www.ribnica.zares.si andreia.skrabec@zares.org Prišel je čas za spremembe - pridite na volitve! rS) GREGOR VIRANT za župana in listo za Ribn'cane najbulše Volilna enota št. 1 Janez Zobec, Ribnica Gregor Virant, Ribnica Petra Mihelič, Ribnica TomažTurk, Ribnica Urban M. Picek, Ribnica Erika Perhaj, Ribnica Jana Andoljšek, Ribnica Volilna enota št. 2 Urška Duščak, Hrovača Matija Remic, Prigorica Jože Henigman, Dolenja vas Metka Kromar, Dolenja vas Peter Jecelj, Dolenja vas Volilna enota št. 3 Tomaž Bartol, Grič Daniel Andoljšek, Ortnek Marija Perušek, Jurjeviča Rok Šilc, Gorenji Lazi Frančiška Mavrin, Sajevec Stanislav Mihelič, Grič KaIat Spoštovana občanka, spoštovani občan Ribnice! Zahvaljujem se Vam za priložnost, da se predstavim kot kandidat za občinskega svetnika v občini Ribnica. Življenjske izkušnje in delo predsednika sveta delavcev in sindikalista v podjetju so mi izostrile socialno občutljivost. Vem, da se za malega človeka zavzame malokdo-Prizadeval si bom za večjo socialno varnost občanov ter socialno mrežo, ki bo preprečevala in reševala stiske posameznikov, družin in socialnih skupin. o oc CD 3 oc co >r'-Ji Socialne varnosti ni brez gospodarske učinkovitosti' Odpira se premalo kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in solidnimi prejemki zaposlenih-Zavzemal se bom za spodbujanje podjetniškega poguma občanov in drugih, hkrati * pa za več družbene odgovornosti podjetij. Podpiral oom razvoj drobnega gospodarstva, obrti in turizma. Ribnica mora biti urejena, varna, prijazna. Šport in kultura sta pomembna za zdravo in polno življenji občanov. Učinkovita, strokovna in ekonomična občinska uprava je tudi vir informacij in idej. Politika naj se obme k ljudem. Jaz bom temu posvetil čas in energijo. Potrebe ljudi najbolje razume, kdor deli njihovo usodo. Vaše zaupanje je zame spodbuda. —0 S Prosim, da obkrožite samo številko pred listo Aleš Hoge za urejeno, varno in prijazno Ribnico. OKTOBER 2010 Datum: SOBOTA, 9. 10. Kam: na KORITNIK (910 m) - 4. skupni pohod s PD Velike Lašče. Načrt poti: Rimske Toplice (230 m) - Kopitnik (910 m) - Koča na Kopitniku (865 m) - Planinski dom v Gorah (762 m) - Dol pri Hrastniku (330 m). Zahtevnost: LAHKA pot (na vrhu Kopitnik ZAHTEVNA pot, par jeklenic). Trajanje hoje: 4 ure. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 5. oktobra, ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič, vodnik PZS, informacije: 041/ 415 308. Datum: SOBOTA, 23.10. Kam: na kulturno-rekreacijski pohod »Z ZNANIMI RIBNIČANI NA POT« - organizatorja TIC Ribnica in PD Ribnica. Zahtevnost: LAHKA pot. Trajanje hoje: 6 ur. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak. Vodja pohoda: Janez Centa. Informacije: TIC Ribnica, 01/ 8369 335, 051/ 415 429. JožeAndolšek neodvisni kandidat za občinskega svetnika Drage občanke, dragi občani! Letos sem se odločil, da se kot neodvisni kandidat udeležim volitev za občinskega svetnika, saj mi ni vseeno kaj se dogaja z vodenjem ribniške občine. Naj se najprej predstavim. Star sem 33 let, poročen, oče treh otrok. Po izobrazbi sem univ. dipl. inž. elektrotehnike. Imam precej izkušenj kot tajnik KS Velike Poljane, poveljnik PGD Velike Poljane, do nedavnega pa tudi kot predsednik ŠD Velike Poljane. Kot občinski svetnik se bom zavzemal za uravnotežen razvoj ribniške občine. V okviru tega se bom zavzemal za vrnitev večje samostojnosti krajevnim skupnostim in s tem boljše izrabe proračunskih sredstev. Pripomogel bom k izdelavi in realizaciji energetske vizije občine Ribnica za večji delež uporabe obnovljivih virov energije^Zavzemal se bom za čimprejšnjo izgradnjo obvozne ceste mimo Škofljice do ljubljanske obvoznice . Spodbujal bom učinkovitejše delo občinske uprave, da bodo na javnih razpisih v večji meri izkoristili razpoložljiva sredstva, da se bo v občini lahko naredilo z enakim proračunom precej več. Nenazadnje se bom zavzemal za boljšo finančno podporo občine gasilskim, športnim, kulturnim in turističnim društvom. Odprt sem in bom za različna mnenja in predloge vseh občanov, saj mora Občina delati predvsem za ljudi, ne za interese političnih strank. Če imate tudi vi podobno vizijo za izboljšanje življenja v naši občini, mi s svojim glasom na volitvah pomagajte do priložnosti, da se izkažem kot vaš občinski svetnik v naslednjih 4 letih. Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket Paket vsebuje nabor storitev za enostavno, Za več informacij se oglasite pri svojem hitro, varno in sodobno vsakdanje poslovnem skrbniku ali v najbližji NLB poslovanje. Z dodatnimi ugodnostmi! Poslovalnici za gospodarske družbe in „ samostojne podjetnike. f nlbO www.nlb.si/poslovni-paket Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! ^YASKAWA M OTO MAN Motoman Robotec d.o.o., Slovenija,!: + 386 (0)1 83 72 410, E: info@motoman.si, www.motoman.si brodenje': JOJOOD/i Škrabčev trg 42, Ribnica; telit.: 01/ 8351 360 jpä©@,mäi®gl l@E©MIk ^©(bffcglbliäm- gj' O o Z" .am,,ngffii©o KB ©®S1® sisigs^sialh ©w©©8 Slike so simbolne. Akcija trtipiod 4.10. do 2.11.2010 oz. do razprodaje zalog. KG Z log.---------- DELOVNI CAS: ponedeljek - petek: od 08.00 do 19.00 ure, sobota: od 08.00 do 12.00 ure, nedelja, prazniki: zaprto FRAGMAT izolirkd opremljate? UGODEN NAKUP CEMENTA ' Urša Knaufinsalition izolacija iz steklene volne ► Mavčne plošče in profili ter ostali drobni material za suhomaontažni sistem TONDACH A Wienerberger Building Value —► Strešne kritine Golob, Bramac, Tondach —► Proizvodi Wienerberger *—► Strešna okna Velux Blago lahko dobite na ugoden redit do 24 obrokov Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.00 do 19.00. sobota: 7.00 do 12.00 www.fragmat.si OPTIK tMMEl roZMDČ VrvarsKa 3 1310 lybipca TEL.: 01/83 60 367 ■g C7 Delovni čas: vsaK dai) od 91t do 191| sobota zaprto ^^ SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 -montaža in dobava TV in SAT sistemov (TOTAL TV) -KABELSKA v vsaki hiši (100 programov - OD 15 EUR) -preklop in nastavitve več TV v hiši NOVO: DIGITALNI TV SIGNAL (DVB-T): pripravite se na izklop TV signala (dec. 2010): -najbolj čiste slike, priprava za HD signal -vsi SLO programi, HRT programi (brez izklopov športa, brez naročnine) -preklop na nov sistem (dograditev obstoječih anten) -vgradnja DVB-T sprejemnikov (od 59 eur) «AOIOTILEVIZIJA " SLOVENIJA l I 1 R-MONTaža Robert Kljun s.p. Opekarska cesta 49a. 1310 Ribnica Tel-Faks: 01/ 836 1640 Gsm: 041/ -5 -5 bi http://r-montaza.ribnica.info Email: kljun.robert@slol.net PVC okna-PVC vrata-senčila-rolete-strešna okna-police-zimski vrtovi Mavčna suhomontažna dela-spuščeni stropi-predelne stene-mansarde J Težave z otiščanci, kurjimi očesi, vraščenimi nohti ali pa lepotna pedikura? PON, TOR, PET 12 -19 SRE, ČET 7 -14 SOB PO DOGOVORU PEDIKERSKI SALON NätäSä (medicinska pedikura) Nataša KAVČIČ s.p. Vrvarska pot 1A 1310 Ribnica T: 01 8361 077 M: 041 870 804 Ne igrajte se s svojo prihodnostjo '« . Nebojša Dimitrijevič, svetovalec za osebna zavajovanja pri KD Življenju, svetuje: Gospodarska kriza, nova pokojninska reforma, nakup novega avtomobila, potovanje po eksotičnih deželah, izobraževanje ali dodatna pokojnina, vse to so razlogi, da že sedaj razmišljate o svoji finančni prihodnosti. Imate otroke? Potem je razlogov še več. Plačilo študija, nakup prvega stanovanja ali mesečna renta. Če smo se kaj naučili iz razmer, ki so se zgodile v bližnji preteklosti, je to, da je potrebno za brezskrbno sedanjost in prihodnost varčevati že sedaj. Kako primerno in donosno varčevati? Mi vam svetujemo naložbo, ki omogoča dostop do aktivnega upravljanja premoženja že z majhnimi denarnimi vložki. Odgovor je v sklenitvi Fondpolice® VIRTUOZ, novega produkta zavarovalnice KD Življenje, katerega glavni cilj je doseganje čim boljših donosov na kapitalskih trgih. Ne samo aktivno upravljanje, s sklenitvijo Fondpolice® VIRTUOZ bodo vaša sredstva likvidna, za naložbo bodo skrbeli uveljavljeni upravljavci družbe KD Skladi, izbirali boste lahko med možnostjo podaljšanja zavarovanja in izplačila rente, hkrati pa je to ugodna oblika varčevanja. Koliko konkretno vam lahko naložba prinese? Najbolje bomo to pokazali v konkretnem izračunu: 35-letna mamica želi svoji hčerki, 10-letni Lari, uresničiti sanje za vpis na vrhunsko glasbeno šolo, ki ji bo omogočila postati glasbena virtuozinja. Odloči se za sklenitev življenjskega zavarovanja z aktivnim upravljanjem premoženja in enkratnim plačilom premije, Fondpolico® VIRTUOZ. Zavaruje se: • za obdobje 15 let, • z enkratno premijo v višini 5.000 EUR in ______________________________________________________ « z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti, ki znaša 5.500 EUR. Vrednost premoženja po 15 letih (v EUR) 11.124 14.725 25.408,47 Višina prikazanih informativnih vrednosti premoženja ni zajamčena, saj je odvisna od gibanja vrednosti Premoženja kritnega sklada KD Vrhunski, na katerega je vezana Fondpolica* Virtuoz. 200 EUR - Larina mesečna štipendija Mamica se lahko po 15 letih odloči tudi za mesečno izplačilo štipendije za svojo hčerko. Poleg enkratnega izplačila v višini 13.949 EUR, bi 5 let prejemala še mesečno štipendijo v višini 200 EUR. V informativnem izračunu je upoštevana 12 % povprečna letna stopnja donosa, ki ni zajamčena. 080 30 30, www.kd-zivljenje.si Bi KD Življenje zavarovalnica, d.d. KD Življenje omogočila prihod črede alpak v zoo i LJUBLJANA Nedelja, 3. 10. 2010 med 10.00 in 17.00 uro: Ribič Pepe (ob 11.15 in 15.00), delavnice "Od dlake do izdelka", perujske pravljice iz Hiše otrok in umetnosti, • velika modna revija ZOO fashion s Tinkaro Kovač in Piko Božič. V primeru slabega vremena prestavljeno na 10. 10. 2010. Več na WWW.kd-zivljenje.si VabivasžVpjskazavarovalno iiE'.-lii lvT°1Wj Js Sütelemach H BlKD ŽMjeflje Prijatelji in podporniki ZOO Ljubljana NOVO! NOVO! NOVO! RAZVOZ IN PRODAJA TEHNIČNIH IN GOSPODINJSKIH PLINSKIH JEKLENK V RIBNICI IN OKOLICI »DOSTAVA BREZPLAČNA«H I | NAROČILA: TEL.: 041/532-336 01/8362-377 FAX.:01/8362-377 E-MAIL: albin.pozarsek(2i>siol.net imMUM NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10-17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša -vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 2588 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m2. V hiši je CK na olje in trda goriva Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cenaje 229.000 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,5 m x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 625 m2, stanovanjske površine 189,35 m2, tri etaže in gospodarsko poslopje-drvarnica 12 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 153.000 EUR. VEUKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el, voda v hiši, takoj vseljiva, in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupajje 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul, starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 395.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v cenim, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. LJUBLJANA - Tacen, Thumova ulica, stanovanjsko poslovna stavba v izmeri ca. 300 m2 koristne površine, zgrajena leta 1985, delno obnovljena - stanovanjski del leta 2008, vsa infrastruktura (CK na olje, TČ, KTV), velikost parcele 593 m2, tloris stanovanjske stavbe 166 m2. Poslovni del: trgovina z živili v obratovanju, ca. 70 m2, vseljiva v nekaj mesecih, cena 680.000 EUR. SEMIČ -ŠTREKLJEVEC, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v tlorisni izmeri 185 m2, zgrajena leta 1910, kompletno adaptirana leta 2009, zanimiva sončna lokacija, vsa infrastruktura, CK na olje, nekaj pomožnih prostorov (vinska klet...), velikost parcele 1785 m2, neobremenjena, cena 169.000 EUR. Možnost zamenjave za dvosobno stanovanje v Ljubljani. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenihies in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 521 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 160.000 EUR. VEUKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 523 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 170.000 EUR. SODRAŽICA - Zamostec, energijsko varčna hiša, zgrajena leta 2009 do IV. gradbene faze, brez talnih oblog, notranjih vrat in neizdelane kopalnice. Objekt ima centralno krmiljeno stropno elektro ogrevanje. Stanovanjske površine je 176 m2, velikost parcele 509 m2. Investitor v dogovoru s kupcem objekt dokonča po njegovih željah, za dogovorjeno ceno. Neobremenjena, vseljiva v enem mesecu, možna zamenjava za enosobno ali dvosobno stanovanje z doplačilom. Cena 175.000 EUR. SOORAŽICA- Žimarice, dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske površine ca 240 m2, velikost zemljišča 1634 m2, kompletno opremljena z nedokončanim gospodarskim objektom v velikosti 9x8 m, z začeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruktura, CK na olje, vseljiva po dogovoru, cena 276.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, fakoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK, takoj vseljivo, cena 62.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno v izmeri 44,86 m2 s kletnim prostorom zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno v IV nadstropju, vsa infrasrtruktura, neobremenjeno, cena 60.000 EUR. LJUBLJANA - Dolenjska cesta, kompletno opremljena garsonjera v prvem nadstropju v izmeri 26,40 m2, s kletjo in pripadajočim parkirnim mestom, zgrajeno pred letom 1967, v celoti obnovljeno (tudi večstanovanjska hiša je bila obnovljena leta 2005). Takoj vseljivo, brez obremenitev, cena 81.500 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. KOČEVJE - center, dvosobno stanovanje v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, zgrajeno leta 2006, etažno urejeno, s parkirnim mestom in kletjo, brez balkona, delno opremljeno, brez obremenitve, takoj vseljivo, cena 84.000 EUR. RIBNICA - strogi center, enosobno 38,65 m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet CK na plin, vsa infrastruktura, etažno urejeno, takoj vseljivo, dve parkirni mesil, cena 69.500 EUR. VRHNIKA - center - Prečna pot, v pritličju prodamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v izmeri 34,00 m2, zgrajeno leta 1999, s parkirnim mestom, plinsko ogrevanje, vsa infrastruktura, etažno urejeno, cena 74.500 EUR. RIBNICA - center, Knafljev trg, v 4. nadstropju prodamo opremljeno enosobno stanovanje, v izmeri 42,93 m2, s pripadajočo kletjo, zgrajeno leta 1979, CK, vsa infrastruktura, etažno še ni urejeno, takoj vseljivo, cena 49.500 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 85,60 m2, v prvem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 120.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 68,22 m2, v drugem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 97.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 94,24 m2, v prvem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, kuhinja vgrajena, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje-kalorimetri, etažno urejeno, cena 134.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno mansardno stanovanje v izmeri 92,24 m2, v drugem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, kuhinja vgrajena, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 130.000 EUR. GRADBENEPARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija cena je 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE neposredno ob cesti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 8013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 51 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cena je 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 765m2 z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli.. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. SODRAŽICA- center, na parceli v izmeri 1992 m2, od katere je zazidljivo ca 1000 m2, je zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno pred letom 1967, dimenzije 10 x8 m, z elektriko in vodo na objektu. Možna tudi nadomestna gradnja Cena 64.500 EUR. VELIKE LAŠČE - center, zazidljivo zemljišče, v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, cena za m2 je 89,00 EUR. ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 1156 m2, z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cena je 37.000 EUR. RIBNICA - Lepovče, delno stavbno, delno zemljišče za obrtno dejavnost, v skupni izmeri 10425 m2, vsa infrastruktura v bližini, cena za m2 je 34,00 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA • BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: RIBNICA-Dane, vikend je lociran na jasi ob robu gozda, na parceli v izmeri 1752 m2, z izdelano mansardo, je kompletno opremljen, mirna gozdna idila Zgrajen 2006, velikost 44 m2 (8,36 x 5,21 m), 92,00 m2 stanovanjske površine. Ob zgradbi je še pomožni objekt - drvarnica in garaža, dimenzije 3,80x 2,86 m. Izdelana je še delno vkopana klet dimenzije 3,80x 2,80 m. Vikend je večinoma izdelan iz lesa Ogrevanje je klasično, el., voda je kapnica- hidrofor. Ima gradbeno dovoljenje, je brez obremenitve, vseljivo takoj, cena 78.000 EUR. ODDAMO POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - Obrtna cona Ugar, v najem oddamo popolnoma obnovljen poslovni prostor v izmeri ca 200 m2, dvorišče ca 390 m2, z vso infrastrukturo, dokumentacija urejena za mimo dejavnost, cena najema je 770,00 EUR mesečno, potrebna sta predplačilo in garancija. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. GeO Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: (01 ) 836 - 41 - 26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROK S. P. Slikopleskarstvo ‘BOJC 1 Peter Bojc,S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 1. mesto, Posestvo Ugar Q triglav zlati pokrovitelj 'notherm IstlQjppolgt n puMej A AMBROŽIČ d.o.o. R1BMICA Uspešno izveden dresurni turnir in dvakratno zmagoslavje za Ugar Equestrian Team 8. 2010 - V prijetnem, pozno poletnem pomenu se je v soboto, 21. avgusta, na H°sestvu Ugar odvijal enodnevni nacio-j^lni turnir v dresurnem jahanju. Ugar , Auestrian Team je tako na domačih tleh tretjič zapored gos- ge a tovrstni turnir, ki ga že radicionalno krasita dobra °r9anizacija ter pred-Vsem prijateljsko športno Vzdušje. Udeleženci so *6kmovali v treh dresurnih ^tegorjjah. V kategoriji je bila najboljša Mojca ^°lenc s kastratom Inkom, ^red Jerco Jakopin na dru-9em jn Miho Jurenom na retjem mestu. Sledila je , ^°ga v kategorij LM, v nteri je zmagala domača ^movalka Maja Rudež ^arkanom pod sedlom. . rugo mesto je zasedla anja Babič, tretje pa si je ^'borila Neža Šarc. Maja udež je tudi v zadnji, najtežji preizkušnji dneva, v kategoriji M, s konjem Loopingom zanesljivo zmagala in dokazala odlično pripravljenost pred pomembnejšimi jesenskimi tekmovanji. Nastja Matešič je za las prijahala na drugo Maks Riossa in Unaniem, 3. mesto mesto pred znova trejeuvrščeno Nežo Šarc. Gaj Riossa z dvema zmagama odprl jesenski del sezone 20. 9. 2010 - Ugar Equestrian Team je jesenski del tekmovalne sezone pričel v San Lazzaru di Savenna, v neposredni bližini italijanskega mesta Bologna. Na nacionalnem turnirju v preskakovanju ovir z nagradnim skladom 30.000,00 EUR sta barve ekipe zastopala Maks in Gaj Riossa, ki sta v dveh tekmovalnih dneh nanizala nekaj odličnih rezultatov. V dveh nastopih s poni kobilico Alkimisso je Gaj zabeležil kar dve zmagi in tako nadaljuje niz odličnih rezultatov letošnjega leta. Turnir je bil tudi dobra priložnost za preizkus mlajših, šest- in sedemletnih konj, s katerimi je Maks Riossa večino parkurjev odjahal z "nulo", torej brez napake in v dovoljenem času. Dobrim rezultatom mladih konj je Maks dodal še dve odlični uvrstitvi, in sicer tretje in četrto mesto s kastratom Unaniemom. Rok Korošec, foto arhiv posestva Ugar ■>■*!< IC-■I-i«! Ribniški študentje sooblikovali poletno družabno podobo Ribnice Z oktobrom se tudi za študente zaključujejo počitnice. Začenjajo se novi študijski izzivi in na poletne mesece jih vežejo zgolj še lepi spomini. Upamo, da smo z rednimi poletnimi aktivnostmi za nekatere poskrbeli tudi v Ribniškem študentskemu klubu. Prvo soboto v avgustu smo že peto leto zapored namenili alternativnemu glasbenemu dogodku Alternativi. Prireditev se je odvijala na zapuščenih športnih igriščih v Industrijski coni Ugar in je bila, kot pretekla leta, vsebinsko razdeljena na dva dela. Ker želimo v svoje dejavnosti vključiti tudi družine z otroki in mlade, ki še niso zakorakali v študentske vode, smo popoldansko dogajanje popestrili z gostovanjem kulturno-ekološkega društva Smetumet. Z njegovimi člani so obiskovalci lahko izdelovali predmete iz recikliranih odpadkov, s tekmovanjem v namiznem nogometu in ustvarjanjem skupinske umetnine. V večernem delu, ki je po grobi oceni obiskalo okoli 700 ljudi, so nastopili pretežno domači Drogsi, Chicksy Dicks in Breedlock. V goste smo povabili tudi sosede iz Kočevja, »Tiste ku zanč« in lansko leto - ponovno združene K Sound xXx. Največ navdušenja je požel naslednji nastopajoči, ljubljanski raper iz Trnovega, Klemen Klemen. Za najbolj vztrajne ljubitelje alternative glasbe pa je bil nastop trenutno najbolj vročih slovenskih metalcev Noctiferie zaključna poslastica. Na tem mestu se zah- mši/Ml Dinamični večer z Ano Pupedan u,0 Alternativa 2010 valj ujemo sponzorjema NLB d.d. in JSKD, območne izpostave Ribnica. Ribniški študentje smo tudi letos sodelovali pri sooblikovanju programa Grajskih večerov in v goste ponosno povabili Neco Falk. Skupaj z Mačjo godbo in Mačkom Murijem nas je obiskala na 7. grajskem petku, 13. avgusta. Glasba Kovičevega črnega mačkona, sodeč po velikemu obisku vseh generacij in predvsem po razigranosti najmlajših, še danes razveseljuje številne velike in male otroke. In prišel je še Ribniški semenj ... Poletje se je začelo že počasi poslavljati, mi pa smo se tudi letos odločili, da ga še ne damo, saj smo se v senci palm svežih z odličnimi koktajli in se zabavali ob odličnem programu za zavarovalnico Triglav. Letošnje dogajanje je bilo namenjeno širši ciljni publiki. Najprej so prišli na vrsto najmlajši, ki so ob 14. uri nestrpno pričakovali čarodeja Andreja. Njegove čarovnije so spremljali z odprtimi usti, na koncu pa je še vse otroke razveselil s figuricami iz balonov. Na svoj račun so prišli tudi ribniški pokeraši, saj se je celo popoldne odvijal čisto pravi poker turnir v sodelovanju s Poker Stars. Zanimanje za tovrstni turnir je bilo izjemno in prav vsak je lahko pokazal, kako zna »blefirati«. Vsi tisti, ki se nismo udeležili tega turnirja, smo se raje zabavali ob gledanju spretne fantovske skupine break dancerjev, Sweet with Style, ki so neutrudljivo »grizli« asfalt za zavarovalnico Triglav, vse dokler jim nismo prinesli kos toplega poda. Ko so dobili svojo pravo podlago, so bili še pogumnejši in vrtenja na glavi ter drugih akrobacij kar ni bilo konca. Poleg naštetega so lahko obiskovalci skozi celo popoldne spremljali nastajanje in ustvarjanje posebnih umetnin s spreji, ki so prihajale izpod rok mladega Patrika Dvorščaka. Ob 17. uri je Kolesarski klub Ribn’öan pripravil pravo dražbo na novo urejenega kolesa, za katero je moral novi srečni lastnik odšteti kar 50 EUR. Proti večeru pa je oder pripadal skupini Ana Pupedan. Fantje s Primorske so nas napolnili z energijo. Parkirišče za Triglavom so napolnili mladi in starejši ter se zabavali v etno-rock-pop ritmih vse do 21. ure. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sosedom za potrpežljivost in asistenco. Lahko rečemo, da je bilo letošnje poletje za Ribniški študentski klub uspešno. Zelo smo namreč zadovoljni s poletnim programom, ki smo ga pripravili za vse Ribničane in ostale simpatizerje. Veseli smo, če lahko zadovoljimo lačne kulture, drugačne zabave, nostalgije in preprosto tiste, ki jim je dovolj, da se na naših dogodkih srečujejo s svojimi znanci in prijatelji. Katja Grebenc, Katarina Podobnikar, foto arhiv RŠK T-SJMgfr (pripravil Marko Modrej) NARODNO-ZABAVNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev. 1. Pozdravljeni! Tem za tokratni kviz je veliko in nič ne bomo skrivnostni. Jasno je, da se potegujete za vstopnice in hkrati spoznavate ansambel... A Roka Žlindre B Veseli ventilčki C Trio sama dva 2. Prvi večji nastop ansambla v tej sestavi je bil pred petimi leti... A pri Francetovi jami N v ribniškem Gradu ob 30. Ribniškem semnju B pred hišo Jožeta Levke 3. Koliko zgoščenk je ansambel izdal v prvih petih letih? B eno V dve S tri 4. Kako se je imenoval njihov prvi CD? 11. Spletno stran ansambla je, odkar jo imajo, obiskalo že preko... V 50 tisoč ljudi Z 100 tisoč ljudi Ž 130 tisoč ljudi 12. Kdo je po vašem mnenju, poznavanju, občutku v ansamblu najstarejši? U Rok Žlindra J Nejc Drobnič I Rok Modic 13. Končajmo tale kviz s povabilom na peto obletnico ansambla, kajti kdor bo prišel, bo videl, da je lahko tistim, ki jih ni, žal do naslednje obletnice. Pa še malo slovenščine in stopnjevanja. Kako bi stopnjevali lepo pevko? Gremo: lepa pevka, lepša pevka,... D najlepša pevka D pevka ansambla Roka Žlindre D Barbara Ogrinc D Življenje na vasi M Najlepše je, kadar sva skupaj G Vinice, vino, oboje rad imam 5. Druga zgoščenka je nosila naslov ... N Lipa domača cveti B Srce pa še vedno hrepeni Š Mami, rože poklanjam ti 6. Smo že pri naslednji, tretji, ki so jo poimenovali ... K Aorta A Juhuhu, vikend je tu E Del srca 7. Na tej zgoščenki je kot bonus skladba tudi Narodnozabavni rock, ki je ... A zmagala na Slovenski popevki L letošnja zmagovalka EME N zmagala na Festivalu narečna popevka RokaZfffiStä 8. Ansambel Roka Žlindre bo peto obletnico svojega delovanja obeležil v velikem slogu ... I v petek, petega novembra R v soboto, šestega novembra C v nedeljo, sedmega novembra L 1 I 2 I ; i 1 i11 6 - 'I-T9'] "'V i r j Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. oktobra. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali pet lepih nagrad, ki jih poklanja ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE. Prva nagrada sta vstopnica in zgoščenka ansambla, ostale štiri so vstopnice za koncert ob peti obletnici ansambla, ki bo šestega novembra 2010 v Športnem centru Ribnica. Pravilna rešitev 9. številke Rešeta je: 35. RIBNIŠKI SEMENJ Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki prejmejo darilne pakete, (poklanja jih TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA): 9. B M O Če se ozrete na spletno stran http://www.ans-zlindra.com/, boste zasledili tudi e-pošto, na katero ansamblu lahko pišete, pregleduje pa jo Jože Žlindra Janko Drobnič Rok Žlindra 10. Na nastopih, kjer ansambel sodeluje, prireditev pa vodim jaz, po navadi za pevko Barbaro Ogrinc povem ... J da se je odločila za pravo pot K da tako lepo poje, da bi jo človek neprestano gledal E kar mi v tistem trenutku ‘šine v glavo’ KLEMEN GRUDEN, Goriča vas 61, 1310 RIBNICA FRANC HENIGMAN, Prigorica 57, 1331 DOLENJA VAS MILENA BARTOL, Opekarska 3, 1310 RIBNICA ŽIGA KELC, Sušje 16, 1310 RIBNICA EMANUELA KOŠIR, Levstikova 4, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti. MALI OGLASI Krajčkov saloon iz Vidma - Dobrepolje išče dekle za delo v strežbi. Informacije: 040 167 490.___ S7 5?:AByWTXI E STTKL^TNl 1 i levici f ic~ i ii^je«vixi <■ ■ i^i Nekdaj bil je takšen ribniški vsakdan... x. Županstvu Ribnica - Sreski poglavar v Kočevju, 16.12.1925 Naročam Vam, da mi po možnosti čim točneje izpolnite rubrike o številu... v županstvu Ribnica: Koliko je v občini povprečno posamezne živine? Konjev 185 kom, volov 11 kom, krav 458 kom, telet 248 kom, prašičev 482 kom, ovac 17 kom, koz 6 kom. Koliko in katere vrste živila za ljudi se pridela povprečno v občini: pšenica 3750 kg, ječmen 20800 kg, koruza 68000 kg, rž 0 kg, ajda 600 kg, oves 22800 kg, krompir 352000 kg, repa 63000 kg, zelje 136000 kg, fižol 8800 kg, seno 2626110 kg ‘ZAL, OR 21/1956 Občina Ribnica - Škoda po medvedu, 23.12.1938 Z Odlokom... je kraljevska banska uprava priznala oškodovancem iz občine Ribnice odškodnino povzročeno po medvedu v znesku 4.369.02 din in sicer posameznikom: (OP. v seznamu je 28 oškodovancev od tega dva iz Kota, šest iz Zadolja, osem iz Bukovice, deset iz Dan, en iz Nemške vasi, krajevno pripadnost enega (J. Gorjup) se ne da ugotoviti). ‘ZAL, OR 6/551 Odločba - Lovišče Nemška vas, Zadolje, 3.3.1939 Kraja Nemška vas in Zadolje sta spadala do leta 1936 v upravno občino Dolenja vas. Z ministrsko odredbo z dne 24. junija 1936 sta bila izločena iz Občine Dolenja vas in priključena občini Ribnica. ... na podlagi & 5. zakona o lovu se kraja Nemška vas in Zadolje v izmeri 499 ha priključita k lovišču občine Ribnica - trg. Površina lovišča bivše občine Ribnica - trg je dozdaj znašala 2898.4368 ha in se s to priključitvijo poveča, tako da bo znašala 3397.4368 ha... ‘ZAL, OR, 11/929 Brane in Kristjan Kozina Nova knjiga v zbirki Kočevarske zgodovine q5 V Šeškovem domu v Kočevju je bila 16. septembra predstavitev knjige Zvonovi so utihnili, ameriškega poslovneža Johna Tschinkla, rojenega v Grčaricah. V avtobiografski pripovedi je Tschinkel zajel problematiko Kočevarjev. Da ta problematika še kako tudi trenutno skeli, je dokazal tudi zelo množičen odziv in burna debata, ki se je razvila med Tschinklom in obiskovalci. Avtor knjige se je rodil leta 1931 v idilični, takrat še kočevarski vasici, ki je edina na »Nemškem otoku« spadala pod dolenjevaško župnijo. Tschinkel, katerega mati je bila Slovenka, oče pa kočevski Nemec, v prvem delu knjige opisuje življenje v Grčaricah ter vplivne vaščane iz te vasi. Posveti se tudi pregledu obeh vej svoje družine. V drugem delu pa govori o medvojnem času, ko so se pod »(pol)ukano« preselili v Veliko Mraševo. Pogovor oz. predstavitev monografije je vodil Marko Vidic, urednik in predstavnik založbe Modrijan, ki naj bi Tschinklu, ki je leta 1950 emigriral v Ameriko, pomagala izdati knjigo tudi v nemščini in morda tudi v angleščini. Na predstavitvi je bilo opaziti tudi nekaj še živečih Tschinklovih sovrstnikov iz otroštva. V knjigi Zvonovi so umolknili želi avtor obelodaniti tudi dve veliki tragediji. Prva je ta, ko so sami zapustili Grčarice, s tem ko so verjeli kočevarskim nacistom. Druga pa ta, m Obiskovalci so bili zelo zainteresirani za avtorjev podpis John Tschinkel ko so se naselili v brežiški trikotnik v hiše ljudi, ki so bili izgnani. Od tu tudi anekdota o Žibertovih, ki so živeli v hiši v Velikem Mraševu, kamor so Tschinklove naselili, ko so prišli iz Grčaric. Ne nazadnje pa želi Tschinkel tudi, kar se da realno, opisati zaslepljenost in zavedenost Kočevarjev v tedanjih razmerah, ko so bili izdani s strani tretjega raj ha. Obenem pa verjame, da bi ob obstanku v naših krajih živeli s Slovenci v sožitju kakor že 600 let poprej. Kristjan Kozina, foto Borut Šenk Blagoslov evharističnega križa v župniji Ribnica V župniji Ribnica so 10. septembra ob kapelicah križevega pota iz Brež v Jurjevico blagoslovili na novo postavljen evharistični križ. Križ, ki so ga postavili vaščani Brež in Jurjeviče, je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Ob križu je ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan zbranim predstavil zgodovino križa, ki je bil prvič postavljen leta 1935 ob evharističnem kongresu in gaje povojna oblast dala porušiti. Breški fantje so ga na novo postavili nazaj, vendar so ga morali zopet sami tudi porušiti. Po blagoslovu križa so se vsi zbrani v procesiji z molitvijo in petjem odpravili v cerkev Sv. križa, kjer je bila slovesna sveta maša z nadškofovim zelo spodbudnim nagovorom, kako je lahko naša vera v križ kot naš edini up, močna in odrešujoča. Sveto mašo so s svojim petjem obogatili še pevci župnijskega pevskega zbora. Domačini so po končani slovesnosti pred cerkvijo pripravili še pogostitev ter se skupaj z nadškofom in župnikom zadržali ob prijetnem klepetu. Zahvala vsem, ki ste pri postavitvi križa sodelovali ter pomagali z materialom ali s svojim delom. Marija Gornik t-sjaser KRONIKA OBČINSKE UPRAVE, september 2010 Že večkrat smo opisovali naloge in vlogo občinske uprave. Povzetek ključnih aktivnosti bi lahko kratko opisali kot izpolnjevanje nalog, ki nam jih določata državna in občinska zakonodaja, izvajanje primarnih nalog (šole, zdravstvo, šport, kultura, infrastruktura ...), kjer je ključno razvojno usmerjanje in operativno delovanje na vseh področjih. Ne nazadnje, na vseh točkah našega srečevanja, so odnosi. V občinski upravi so odnosi z občani in organizacijami pretežno uradni. To so naša srečevanja pri reševanju različnih uradnih zadev. Zaposlene v občinski upravi zavezuje Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki nam, med drugim, določa tudi osnovna načela delovanja - naloge moramo opravljati: strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upoštevati le javni interes in konkretne okoliščine primera. Javni uslužbenec mora biti spoštljiv v odnosih z občani in v vseh drugih službenih odnosih. Podobno tudi zaposleni na občini pričakujemo primeren odnos od strank, s katerimi se srečujemo. V zadnjem času sistematično spremljamo kakovost dela občinske uprave in pripravljamo sistem, ki bi še povečeval kakovost našega dela. Sistem sestavljalo trije ključni elementi: še večja kakovost dela, hitrejše in boljše reševanje zadev ter izboljševanje odnosov v občini in z občani. Prvi dve zadevi celovito obvladujemo v občinski upravi. Za področje izboljševanja odnosov pa nujno potrebujemo vaše sodelovanje in pomoč. Na področju izboljševanja odnosov smo si kratkoročno postavili 3 cilje: - zagotoviti prostorske pogoje za boljše delo z občani - vhod in spodnje nadstropje občinske zgradbe smo prenovili in omogočili boljšo dostopnost za stranke ter boljše pogoje za ostalo komunikacijo z njimi. - prenovo spletne strani in vpeljevanje elektronskega poslovanja - s projektom smo pričeli že v letošnjem letu, nadaljeval se bo v letu 2011 s posodobitvami spletne strani, elektronsko poslovanje (uvajanje e-obrazcev) bomo nadgrajevali v naslednjih letih, - nadgrajevanje komunikacije pri reševanju razvojnih in operativnih zadev. Prva dva cilja trenutno obvladujemo in jih razvijamo tudi v skladu z dosedanjimi pripombami občanov. Več sodelovanja z občani bomo potrebovali pri tretjem cilju. Zato najprej nekaj dosedanjih ugotovitev (nekaj pripomb občanov in nekaj pogledov občinske uprave): - Največ problemov nastaja, ko stranka želi nekaj rešiti, po možnosti takoj in v svojem interesu. Še večji problem nastane, če zadeve ni možno rešiti v korist stranke. Teh primerov je le nekaj procentov, vendar zunaj občine sprožijo val nezadovoljstva in množico kritik, ki so največkrat neupravičene. Občinsko upravo zavezuje zakonodaja in moramo v določenih trenutkih reči, tudi NE. V enaki meri je za postopke predpisan rok, v katerem moramo zadevo rešiti in to je brez izjeme vedno več kot TAKOJ, kot pričakujejo stranke. Ti roki so tudi do 30 dni. Zavedamo se tudi primerov, ko se včasih »skrijemo« za zakon in zadnja leta delamo tako, da prvenstveno ugotavljamo, kaj je možno nared- iti za stranko v okviru predpisane zakonodaje, preden tolmačimo, da je nekaj nemogoče. - Veliko problemov nastane zaradi nepoznavanja nalog občinske uprave pri realizaciji vsakoletnega proračuna. Bistveno je planiranje, določanje vsebin in njihovo finančno ovrednotenje. Ko je proračun sprejet, je umeščanje različnih novih zamisli bistveno težje. Ugotavljamo tudi zmotno razmišljanje, da je sedaj proračun »težak« 10 mio eur, pa ni možno izvesti določenih projektov. Redni prihodki proračuna se niso bistveno spremenili v zadnjih nekaj letih. Občina je bila le zelo uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev, ki pa so strogo namenska in jih ni možno nameniti za druge vsebine. - Del problemov pri urejanju posameznih zadev nastaja tudi skozi manjše konflikte, , med posameznimi občani in občinsko upravo. Ti so največkrat povezani s pričakovanji, da je celotna občinska uprava nenehno na voljo vsem strankam. Obstoječa organiziranost občinske uprave je bila usmerjena predvsem po načelu, da vsak zaposleni v upravi opravlja predvsem jg* ■ svoje delo in ne obvladuje /;« dela sodelavca. Tako že dve j" leti sistematično vpeljujemo ^ nadomestljivost, ki omogoča, da zadeve rešujemo tudi, če je kdo odsoten. Včasih se dogajajo tudi različne »slabe volje«, ki so pretežno rezultat neustrezne medsebojne komunikacije. Doslej smo se izogibali strogemu uradniškemu pristopu, ki ločuje stranko in uslužbence za pulti in okenci ter tako omogoča bistveno bolj uradniško poslovanje in s tem tudi preprečuje konfliktne situacije. V veliki meri se bo tudi vnaprej omogočalo osebno obravnavo posameznih zadev. - Veliko odprtih vprašanj se pojavlja tudi pri izvedbah večjih projektov. V teh primerih se odzovejo posamezniki, določene skupine ali večina prebivalcev določenega območja. Občinska uprava se trudi predvsem z lokalnim časopisom obveščati o vseh večjih posegih, o večjih projektih potekajo tudi različni sestanki z občani. Vendar je učinek vedno podoben: čeprav eno leto prej napovedujemo določen projekt in o njem poročamo tudi v tekočih številkah lokalnega časopisa, se ob njegovi izvedbi pojavljajo kritike. Zato nenehno iščemo še ustreznejše oblike komunikacije in obveščanja, in se bomo na področju razvojnih projektov trudili za še boljšo komunikacijo in intenzivirali obveščanje pri tistih razvojnih projektih, ki bodo začasno posegali v kakovost bivanja in gibanja na določenem področju občine. - Večino problemov in komentarjev vodstvo občine sliši navadno po enem mesecu iz tretje roke. V vložišču imamo knjigo pripomb in pohval. V njej je po dolgih letih zapisana le ena pohvala, pripomb, pritožb ni nič. Imamo elektronski naslov - na katerega pride nekaj pripomb letno, navadno v obliki predlogov (reševanje konkretnih problemov na določenem podorčju). Skratka- skoraj nimamo uradno evidentiranih pripomb. Na govorice, ki prihajajo do nas in so mnogokrat prečiščene skozi več »uličnih« pogovorov, se ne moremo uradno odzvati. Sicer pripombe in predlogi še najbolj korektno in v največji meri potekajo preko občinskih svetnikov, ki se mnogokrat oglasijo tudi na pripombe občanov, preko krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij. Ker želimo sistematično in dolgoročno izboljševati vsa bistvena področja našega dela, predlagamo naslednje: - Vse zadeve vlagajte pravočasno, po možnosti čim več pisno (na predpisanih obrazcih) in preko vložišča. Vložišče bo za vse stranke odprto vsak delovni dan od 7.30 do 14.30, ob sredah do 16 ure. Zaposleni v vložišču vam bodo pri reševanju morebitnih težav v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev, vodenjem postopkov tudi svetovali ali vas usmerili k določenim strokovnim službam. - Osebna obravnava in obis-kovanje posameznih oddel- |P kov bo možno vsak ponedeljek, sredo in petek v predpisanem delovnem času. Za zahtevnejše zadeve predhodno pokličite na ustrezni oddelek, da si bomo lahko rezervirali več časa in se dogovorili za sestanek. - Pošiljajte na občino svoje ugotovitve - dobre ali slabe: lahko v knjigo pohval in pripomb, ki je v vložišču, lahko po e-pošti, na naslov obcina@ribnica.si, lahko v kakšni drugi pisni obliki. Vsi vaši predlogi se bodo upoštevali in vgrajevali v izboljšanje poslovanja Občine Ribnica. Občina Ribnica, župan Jože Levstek s sodelavci > 8 H 8 *jy T-MMST POSLANČEVA ZAPISNICA: Danes tu, jutri tam, grem pojutrišnjem drugam Piše: poslanec SDS Jože Tanko Levica je mojster sprenevedanja in zavajanja. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami so levi politični arhitekti žrtvovali s hudimi aferami onečaščeno LDS in jo razdelili na tri dele: nekaj ptic je odletelo v Pahorjevo SD, nekaj se jih je osamosvojilo in napovedovalo preporod in novo politiko - ti so ustanovili Zares, en del pa je ostal v matici - v LDS. In uspeli so. Lepe in medijsko močno podprte obljube o tem, da je Slovenijo mogoče voditi bolje, so padle na plodna tla. Zgodila se je politična večina, dobili smo novo koalicijo in Pahorjevo vlado. Kaj in koliko zmorejo, spremljamo vsakodnevno. Veliko o (ne)uspešnosti vlade lahko izvemo iz podatkov in poročil vladnega Umarja, Banke Slovenija, Statističnega urada, Eurostata... Po vseh vedno bolj tonemo in zaostajamo. Celo vzhodnjaki - Čehi, Slovaki, Poljaki, Balti nas krepko prehitevajo. Imajo visoke gospodarske rasti, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Pri nas pa padajo veliki sistemi eden za drugim. Poleg Preventa in Vegrada se sesipa Merkur, trese se Sava, pa finančni holdingi... Skratka, tisoči so že ostali na cesti in več tisočev je na dobri poti, da tam končajo. Stečaji velikih za sabo potegnejo še številne male in zato tudi spregledane družbe in posameznike. Za njihove usode se vlada ne zmeni. Še bolj pa se agonija vidi in občuti v živo. Vlada se izjemno resno posveča, ne kot bi pričakovali, gospodarskim ukrepom, ampak restrikcijam - zniževanju plač in pokojnin, omejevanju študentskega dela, že je ukinila brezplačno malico v srednjih šolah... To prav gotovo ne more biti zgodba o uspehu. Krpanje načete države bo v prihodnosti izredno zahtevno, in samo upamo lahko, da bo to uspelo tako dobro, kot je v Ribnici v iztekajočem se mandatu. Sicer pa se je trendovsko oziroma modno začelo obnašati tudi naše okolje. Če pogledamo nekatere liste in kandidate, ki bodo nastopili na lokalnih volitvah, lahko ugotovimo, da je naslov prispevka za njih napisan tako rekoč po meri. Pravzaprav se ne moremo znebiti občutka, da se vračamo v obdobje socialistične zveze (SZDL), ko je bilo v krovno organizacijo združeno vse mogoče, od gasilcev do sindikatov, komandirala pa je KR Nova politika je prenesla v lokalno okolje nov pristop, ki je kopija koalicijskega z zadnjih Prišel je čas volilne kampanje in volitev, na katerih imate občanke in občani možnost, da izvolite ljudi, ki jim zaupate ter zanje menite, da bodo kar najbolje delali za našo občino. V SLS Ribnica že ves čas opozarjamo na pomanjkljivosti, ki so se zgodile v preteklem mandatu, ob tem pa ne le, da kritiziramo, temveč tudi predlagamo nadomestne, po našem mnenju, boljše rešitve. Moti nas predvsem velikokrat vse premalo racionalna potrošnja občinskih sredstev, premalo poguma in premalo idej. Želje OO SLS Ribnica so, da bi bil občinski svet v naslednjem mandatu bolj raznolik oziroma, da ne bi prihajalo do koalicijsko vnaprej dogovorjenega glasovanja, ki spominja na enopartijski sistem. Tega si ne želimo zato, ker trenutno največji stranki v občini tega ne bi privoščili, temveč zaradi tega, ker takšna situacija pomeni strankarsko enoumje, ki razvoju Ribnice škodi. Ali drugače povedano: med ljudmi v občini krožijo različne ideje o tem, kako bi lahko prispevali k razvoju naše občine, pa te ideje zaradi zgoraj navedenega aparata nimajo možnosti za uresničenje. Kot alternativa omenjenemu enoumju, ki se zdi v očeh marsikaterega občana celo zadovoljivo, se pojavljajo tudi druge politične opcije. Kot ena izmed možnosti so tudi ideje ribniške SLS. V SLS Ribnica poudarjamo, da je naloga političnih strank na lokalnem nivoju predvsem spraviti raznovrstne ideje v skupen politični kompromis, ki bi omogočal kar najhitrejši in najbolj optimalen razvoj celotne občine in tudi regije. Predsednik OO SLS Ribnica LUKA ILC volitev. Le kako naj si drugače razlagamo naključni (?) preplet nekaterih imen, celo zakonskih parov, ki se odločijo kandidirati na različnih listah, za popestritev pa se »pojavi« še kakšen direktor njihovega družinskega podjetja ali gasilec s svojo neodvisno listo. Letošnje volitve so pri nas postale rodbinski projekt. Že bežen pogled na kandidature pokaže, da ena od strank kandidira s kar 4 svetniškimi listami. Ali gre v tem primeru res za pluralnost in neodvisnost, za vsebino in Ribnico, za željo po doprinosu kraju, ali pa je cilj zgolj eden - osvojiti Ribnico za vsako ceno. Neodvisnost pa je zatresla tudi nekatere do nedavnega trdne in politično izdelane predstavnike političnih strank. Celo taki, z najdaljšim stažem in bogatimi političnimi izkušnjami, so se po dvajsetih letih začeli obnašati trendovsko, obračati po vetru in tudi oni so se vneli za neodvisnost. Sicer imajo do tega vso pravico, je pa čudno, da se po toliko letih več ne prepoznajo v strankah, ki so jim omogočile njihova najboljša politična leta. Po navadi se na koncu, ko se zadeva ponavadi sfiži, ko ni rezultatov, vprašamo, kako se je moglo to zgoditi in kdo je odgovoren. Vendar tiste, ki se tako na hitro preobračajo, težko primemo za besedo. Volitve so odgovorno dejanje, saj svoj glas damo za 4 leta vnaprej, brez možnosti popravka. Zato ravnajmo odgovorno in premišljeno. V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV JOŽE LEVSTEK ZNOVA KANDIDAT ZA ŽUPANA 15. septembra je svojega kandidata za župana tudi uradno predstavil ribniški odbor SDS. Predlagan je sedanji župan Jože Levstek, ki kot svoj adut za županski mandat 2010 - 2014 vlaga predvsem dosedanje delo. Velik del predstavitve je bil namenjen temi varovanja okolja, kjer je poglavitna prioriteta spodbujanje ločenega zbiranja odpadkov, med pomembnejše projekte pa stranka šteje izgradnjo komunalne infrastrukture, predvsem čistilnih naprav v Dolenji vasi in povečanje obstoječe v Ribnici. Obljubljajo energetsko varčno občino, ki bo imela na strehah objektov fotovoltaične elektrarne, v stavbah in javni razsvetljavi pa samo varčne žarnice. Na področju prometa predlagajo izgradnjo parkirne hiše za rešitev mirujočega prometa ter gradnjo in rekonstrukcijo cest s poudarkom na kolesarskih stezah in pločnikih. Na področju spodbujanja gospodarstva napovedujejo štipendije za deficitarne poklice, denimo zdravnika za ZD Ribnica, kar pa bi, glede na trenutno stanje v občini, lahko storili že na začetku sedanjega mandata in ne šele morebitnem prihajajočem. Med pomembnejšimi je tudi dokončanje Občinskega prostorskega načrta, ki je precejšen minus sedanjega mandata. Zanimivo je, da nameravajo tudi pridobivati kadrovska stanovanja za mlade visoko izobražene kadre. Želijo tudi povečati učinkovitost javnega sektorja na področju kulture in turizma, urediti grad in pridobiti lastništvo nad centrom Ideal in TVD Partizanom, kjer naj bi se razvijali mladinska kultura in družabno življenje. Prav tako želijo omogočiti brezplačen brezžičen dostop do interneta na več lokacijah. Nameravajo zmanjšati arhitekturne ovire za invalide in urediti središča Ribnice, Dolenje vasi, Velikih Poljan. Zopet so govorili o ožagi in gasilskem muzeju v Dolenji vasi, pa tudi o sakralnem objektu v Grčaricah. Seveda naj bi po velikem zaostanku prišle na vrsto tudi Goriča vas, Nemška vas in naveza Breže, Jurjeviča, Kot z iskanjem lokacij za športne površine. Res je, da ima ribniška SDS močne adute v rokah, pa vendar uspavanost po rezultatih referenduma o arbitraži utegne terjati svoj davek, ker je ribniška politična juha precej bolj premešana kot pred štirimi leti. Preseneča pa precej prepričano mnenje predsednika OO SDS Ribnica Jožeta Tanka o izvolitvi Jožeta Levstka za župana v prvem krogu. Primož Tanko ŽELIM Sl ZADOVOLJNE RIBNIČANE V Galeriji Miklove hiše se je 16. septembra predstavil neodvisni kandidat za ribniškega župana. Janez Pucelj je s sloganom »Upam si. Z vami!« predstavil svojo listo kandidatov za člane občinskega sveta in svoj program, a kot skoraj vsi kandidati brez konkretnih projektov in obljub. Janezova sestrična Katarina Nagode, profesorica slovenščine na Šubičevi gimnaziji, je najprej predstavila njegovo življenjsko pot, ki se je vila od srečnega otroštva v Danah, preko ribniške osnovne šole, kočevske gimnazije, biotehniške fakultete, študentskega dela in nato prve zaposlitve na Inlesu, kjer je nato opravljal različna in odgovorna dela, ter vse do sedanje zaposlitve kot vodja PE Riko Hiše v Ribnici. V času študija je spoznal, da človek na svetu ni sam in da Rešeto je za vse vedno potreben dogovor. Z ženo Andrejo imata tri otroke, živijo v Danah. Kot je Janeza v predstavitvi, tudi glede na znamenje horoskopa, okarakterizirala njegova sestrična, je vztrajen, odločen, podjeten, pa tudi trmast. Malce je tudi deloholika, pravi Nagodetova, zna pa se tudi ustaviti in si vzeti čas za druženje. Na občini je sodeloval kot predsednik nadzornega odbora Oobčine Ribnica, član občinskega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo. Janez Pucelj, prvi neodvisni kandidat za župana Ribnice v novejši ribniški zgodovini, kandidira s podporo volivcev. »V tem početju nisem sam. Z mano sodelujejo občani, ki jim zaupam, verjamejo vame in jaz verjamem vanje,« je začel s predstavitvijo. Pomembno se mu zdi, da občina aktivnosti in projekte, ki so v teku, pripelje do konca. Glede novih projektov in konkretnih obljub, kaj vse bo naredil in jih kot župan realiziral, pa je bil skop in ni ničesar obljubljal. »Prepoceni predvolilna kupčija bi bila to, zvenelo bi preveč populistično in celo zavajajoče.« Pravi, da se zaradi dinamike hitro spreminjajočih se razmer družbe prav lahko zgodi, da nečesa, kar bi danes obljubljal, jutri ne bo več možno uresničiti. V začetku mandata pa bi vseeno dal težo dvema področjema: »ureditvi Ribnice kot središču nekega okolja in ureditvi gospodar-sko-industrijske cone, ki je Ribnica dejansko nima.« Baza njegovega razmišljanja je timsko, strokovno delo na konkretnih projektih. »Jaz nisem ne urbanist, ne arhitekt itd. Tisto, kar si želim, je okrog sebe zbrati ekipo domačih strokovnjakov, veliko jih imamo, in zunanjih sodelavcev. Samo povezati jih je treba, da bi problemom in zagatam poiskali strokovno rešitev.« Vlogo župana vidi kot koordinatorja interesov, zbiralca idej in biriča udejanjanja dogovorjenega. Zdenka Mihelič ZA RIBNICO IN RIBNIČANE NAJBOLJŠE Kot zadnji izmed kandidatov za župana Občine Ribnica se je pred zaključkom redakcije predstavil Gregor Virant, in sicer, kot pravi: »edini zares neodvisni kandidat, neobremenjen s političnim ozadjem ali s politično, strankarsko preteklostjo, zato bom lahko zares delal najboljše za dobrobit Ribnice.« Samostojen kandidat se je s svojo listo Za Ribn’öane najbulše predstavil 25. septembra v dvorani TVD Partizan. Ni bilo naključje, da je za predstavitev izbral ravno dvorano TVD Partizan, pravi Virant. Želel je opozoriti, v kakšnem slabem stanju je, čeprav bi lahko služila celi vrsti dejavnosti. V gospodarstvu je izpostavil ustanovitev sveta za razvoj gospodarstva, v katerega želi povabiti direktorje podjetij in ostale produktivne ljudi. Glavni cilj bi bil zadržati izšolane strokovnjake na domačih tleh ter odpirati različne nove smeri gospodarstva. Konkretne predloge je razgrnil tudi na področjih okolja in prostora, kjer bi razvoj Gradu umestil v kulturno os od Milkove hiše do Rokodelskega centra, v samem Gradu pa uredil tudi kulturno-botanični vrt z najrazličnejšimi zasaditvami, ga razsvetlil in ponoči varoval. Tudi kmetijstvo in gozdarstvo si je zadal kot posebno točko programa. Potrebno bi bilo pospeševati obdelavo zemlje in spodbujati povečevanje spektra gojenja kultur, pa tudi pospeševati razvoj čebelarstva in ribištva, v gozdovih pa stimulirati lastnike za pogozdovanje z primernejšimi drevesi, kot je smreka, ki jo veliki meri napada lubadar. V okviru turizma in ohranjanja kulturne dediščine vidi velike možnosti razvoja kmečkega turizma s ponudbo lastnih pridelkov, še zlasti tam, kjer kot dopolnilno dejavnost ohranjajo izdelovanje izdelkov iz naše kulturne dediščine. Bolje poskrbeti za izdelovalce domače obrti, Za potrebe panoramskih pogledov na Ribnico pa, pravi, je potrebno vprimerno urediti zvonik ribniške cerkve in sicer za vodene oglede skupin ali posameznikov, urediti tudi panoramske peš poti in kolesarske poti po širši in bližnji okolici Ribnice ter omogočiti najem koles, rolerjev in ostale opreme. Na trgu in okolici je nujno namestiti klopi za počitek, urediti javni WC in v letu 2014 kandidirati za najlepši kraj v Sloveniji. Podrobno je predstavil tudi šolstvo in zdravstvo, med drugim subvencioniranje obšolskih dejavnosti, namestitev defilibrator-jev po Ribnici in okolici kot tudi na skrajnih turistično izletniških točkah, kot sta Sv. Ana in Grmada ter pomladitev voznega parka reševalne postaje. Potrebno je tudi dvigniti moralno zavest občanov, pravi Virant. Želi si, da bi bili Ribničani ponosni na svoj kraj, državo in bi s ponosom ob praznikih izobešali zastav, zato bi bilo potrebno omogočiti občanom nakup občinske in države zastave po simbolični ceni. Najbolj pereči ribniški problem, ki, pravi Virant, bode v oči in bi mu bil izziv. »Daleč največji problem bo in je viden že sedaj, je v oddajanju koncesije za daljinsko ogrevanje. Tu bi občina pridobila ogromno. Predvsem tu me je zmotila netransparentnost in enoumje vodenja občine, lahko rečem, da gre za enostrankarsko vodenje. Zato sem se tudi odločil, da kandidiram neodvisen in neobremenjen kandidat. Lahko rečem, da sem edini, ki sem neodvisen kandidat, za mano ni nobene politične, strankarske zgodovine. Zato bom lahko delal res iskreno in neobremenjeno za dobrobit občine Ribnica.« M Zdenka Mihelič V5 «>■ .■"■'icrxim ><-11 ■ <>e~ i*->i.i i.> i BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠE JO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO Ali so Kočevci in Ribničani res lenuhi? Kljub visoki brezposelnosti na Kočevskem delavcev ne najdejo - DNEVNIK, petek, 3. 9. 2010 gospodarske priložnosti v lesnopredelovalni industriji.« Mogoče tudi na kočevsko-ribniškem področju? Kaj je realno, kaj je utopija? Franc Mihič, Ribnica smeti v svoje smetnjake ali pa jih sami odpeljite na določena smetišča. Kam točno, pa se pozanimajte na Komunali v Ribnici. Mi za ta odvoz smeti drago plačujemo ... Hvala za razumevanje! Berem: “Veliko brezposelnih čaka na upokojitev, so zaradi zdravstvenih težav nezaposljivi ali pa delajo v sivi ekonomiji, pravi predsednik upravnega odbora ribniškega Inlesa Andrej Mate." Kdo pa je povzročil, da imajo mnogi brezposelni zdravstvene težave, so nezaposljivi, čakajo na upokojitev? Pred leti je ravno na Inlesu Inšpektorat za delo ugotovil, da Inles ne pošilja svojih delavcev na predpisane zdravstvene preglede! G. Mate je moral k sodniku za prekrške, družba pa je plačala globo. Ali je sedaj kaj bolje? “Država bi morala namesto zniževanja gospodarstva ustvariti pogoje za njegovo rast. Mi predvsem pričakujemo pomoč, ne pa negativnega pristopa," je dejal Benjamin Henigman iz podjetja Fipis.” Kakšno pomoč države pa pravzaprav pričakuje podjetje Fipis? “Podjetniki med predlogi za izboljšanje stanja omenjajo večjo konkurenčnost in fleksibilnost trga, prekvalifikacije in dodatna usposabljanja delavcev ter povezanost gospodarstva in znanosti, ki je sedaj namenjena sama sebi." Kdo pa naj bi bil tisti, če ne podjetniki, mogoče delavci (?), ki naj bi pritegnil znanost, plačano z javnimi sredstvi, v gospodarstvo - podjetja, da ta ne bi bila namenjena sama sebi? Mogoče pa ti “novodobni po privatizaciji” podjetniki niso kos znanosti, je ne razumejo, se je celo branijo? Javno je znano, da je Inles in podobna podjetja ravno v zadnjih 10-20 letih zapustilo zelo veliko univerzitetno izobraženih kadrov. So bili res vsi ti univerzitetno izobraženi, celo z delovnimi izkušnjami, res za podjetja/ podjetnike neuporabni, saj voditi izobražene kadre je treba namreč znati? Ali pa so bili samo preveč kritični in nevarni, nezaželeni, pa so odšli? Podpoprečen dirigent pač ne more voditi pevskega zbora šolanih pevcev, zbor propade! “Ribnici se obeta šest projektov, zato se bodo potrebe po delovni sili v prihodnosti še povečale. Glavna bojazen tujega partnerja, ki bo potreboval okoli sto ljudi, pa je, kje bo dobil strokovni kader,” dodaja Mate. Problem naj bi torej bil celo dobiti sto ljudi - strokovno kader? Kdo pa naj bi usmerjal in izobraževal in pripravljal strokovni kader, če ne podjetniki za svoje načrtovane projekte? Ali so načrtovali že tovarne brez ljudi? Koliko in zakaj pa se vsak dan vozi (strokovni) kader, baje 3-5000 občanov, v Ljubljano in druge kraje? Mogoče le zato, ker jih tam res potrebujejo in znajo bolje ravnati s človeškimi viri? Ali mogoče pa “vlada” računa zmanjšati dnevne ogromne migracije na kočevsko-ribniškem področju, po cesti smrti, s projekti “Kulturne industrije”, kar je nedavno promovirala ministrica za kulturo Majda Širca? Kaj pa promovira predsednica Ljubljanske območne gospodarske zbornice Marta Turk? Znanost pravi, berem: »Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami neizmerne Odgovor na Javno vprašanje v.d. direktorju KOMUNALE RIBNICA EUGENU JAKŠIČU, odbor za ogrevanje KT Na članek EUGENA JAKŠIČA, odbor za ogrevanje KT, »Javno vprašanje v.d.direktorju KOMUNALE RIBNICA« KT, ki je bil objavljen v prejšnji številki REŠETA, z dne 30. 8. 2010, JPK KOMUNALA RIBNICA d.o.o. seznanja javnost, da so v celoti neutemeljeni očitki pisca, glede poračuna za ogrevalno sezono 2009/2010. Skupščina JKP Komunale Ribnica je edina pristojna (in ne Odbor ali Komisija g. Eugena Jakšiča) za sprejem letnega poročila o poslovanju podjetja, ki je bilo za I. 2009 že sprejeto, za I. 2010 pa se bo obravnavalo na skupščini v začetku leta 2011, ko bodo evidentirani in računovodsko knjiženi vsi poslovni dogodki do 31. 12. 2010. Letno poročilo je bilo posredovano AJRES-u in je vsem javno dostopno preko njegove spletne strani. Skupščina JKP Komunala je potrdila Letno poročilo o poslovanju podjetja, vključno z vsemi elementi tega poročila, tudi tistimi,ki so za pisca javnega vprašanja sporni. Zaradi odprave dvomov v pravilnost obračuna, se je JKP Komunala Ribnica odločila, da bo angažirala pooblaščenega revizorja z nalogo, da pregleda kompletno poslovanje v zvezi z ogrevanjem. Rezultate revizije bomo javno predstavili. Direktor Bojan Trdan NE MEČITE SMETI V TUJE SMETNJAKE Stanovalci Prijateljevega trga 4 že dalj časa opazujemo, da v naše smetnjake vozijo smeti iz drugih ulic (Merharjeve, Struške, Lepovč, Škrabčevega trga in celo z Opekarske), zato vas naprošamo, da s takim početjem prenehate, saj je v bloku 29 stanovanj in so smetnjaki včasih še za našo uporabo premajhni. Velikokrat se zgodi, da smeti ležijo naokoli - za ta nered pa smo potem krivi samo blokarji. Tudi mi smo morali zabojnike za smeti pošteno plačati. Prebivalci naštetih ulic imate okoli hiš zelo lepo urejeno ... Kako bi se vam zdelo, če bi mi prišli s svojimi smetmi in jih odvrgli v vaše smetnjake? Lepo vas naprošamo, da odlagate lastne Stanovalci Pruateuevega trga 4 v Ribnici SEDAJ SMO ŽE TAKO IMENOVANI 1 5. 9. 2010 je Jure Delač, kot predsednik Odbora za ogrevanje Knafljev trg, dobil v vednost dopis Občine Ribnica, ki je bil poslan Komunali Ribnica, v podnaslovu Bojanu Trdanu, direktorju Komunale. Zaradi boljšega razumevanja tega prispevka kot tudi avtentičnega informiranja stanovalcev Knafljevega trga glavni del dopisa navajam v celoti. Zadeva: Dopis t. i. Odbora za ogrevanje Knafljev trg Spoštovani, S strani t. i. Odbora za ogrevanje Knafljev trg smo pred časom prejeli dopis, s katerim nam pošiljajo poročilo o pregledu poračuna za ogrevanje za sezono 2009/2010. Hkrati opozarjajo, da naj bi jih JKP Komuna/a Ribnica d.o.o. oškodovala za najmanj 40.000,00 EUR. Kopijo dokumentacije vam prilagamo. V skladu s 35. členom Odloka o ustanovitvi javnega Komunalnega podjetja Komunal a Ribnica d.o.o. (Ur. I. RS, št. 88/01) vas naprošamo, da nas obvestite o poslovanju JKP Komunala d.o.o. na področju ogrevanja, predvsem glede navedb ti. Odbora za ogrevanje Knafljev trg. Predlagamo, da pred tem to področje pregleda tudi notranji revizor ter poda svoje mnenje. Lep pozdrav. Jože Levstik, župan No, pa smo dočakali, smo rekli, Občina se je zavzela za reševanje problema poračuna za ogrevanje na Knafljevem trgu. Vse bi bilo lepo in prav, če v zgoraj navedenem službenem aktu ne bi bilo »lepotne napake«. Občina (ali župan kot podpisnik osebno) je Odbor za ogrevanje Knafljev trg kot legitimno izvoljeni predstavniški organ stanovalcev preimenovala v ‘tako imenovani’ Odbor za ogrevanje. Je tako podcenjevalno poimenovanje Odbora odraz omalovažujočega odnosa Občine (ali župana) do problemov stanovalcev Knafljevega trga ali celo tihi signal Komunali, da se spor s stanovalci rešuje »z levo roko«? Kot informacija bralcem pa naslednje. Odbor za ogrevanje KT je kot predstavniški organ stanovalcev na področju ogrevanja formiran pred dvema letoma na podlagi odredb Stanovanjskega zakona in ob konzultaciji stanovanjskega inšpektorja. Ro Reš s m BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO enem letu se je članstvu Odbora pridružil tudi predstavnik Komunale Ribnica. Pri dosedanjem delu je Odbor imel, med ostalim, uradne kontakte z dvema inšpektoratoma na republiškem nivoju. Vse inštitucije in posamezniki (razen dosedanjega direktorja Komunale Ribnica) so v kontaktih z Odborom pokazali korekten odnos. Edino za Občino in župana je ta Odbor ‘tako imenovani’ Odbor, a zastopa interese največje stanovanjske soseske, ki šteje ca. 20% populacije mesta. Sprašujem se, ali bi se g. župan upal katerikoli vaški odbor v občini poimenovati s pridevnikom tako imenovani? Prepričan sem, da se ne bi upal, ker bi ga »križali sred vasi«, pa še v vas bi moral priti »s sklonjeno glavo«. Tako poimenovanje Odbora za ogrevanje, ki si ga je privoščil župan, je žaljivo za člane Odbora kot tudi za stanovalce, katerih interese Odbor kot demokratično izvoljeno telo tudi zastopa. Zelo žalostno bi bilo, če bi se praksa »demokratičnega komuniciranja«, značilnega za lahkotnejše debate v nekem lahkotnejšem okolju, preselila v uradne prostore in v sredino, ki zahteva toleranten in kulturen odnos do posameznikov in njihovih predstavnikov. Kako neprimerno bi bilo, če bi občani za kakšen občinski odbor rekli, da je tako imenovani, ali da bi se komu, bog ne daj, pred besedo župan, zapisalo »t. L«. Bilo bi zelo neprimerno. Ali pač ne. EUGEN JakŠIČ, Odbor za ogrevanje KT ZAKAJ NAM JE TREBA TEGA ?!? »Problemi so, problemi bojo, k**** jih gleda,« pravi pesem znanih primorskih fantov, po imenu Zmelkoow. Ampak ni tako in ni prav, da se iz dneva v dan obračamo od problemov in težav, ko pa nas drugi dan spet čaka ista stvar. Pišem v imenu prebivalcev Lepovč, saj nas iz dneva v dan spremljajo težave po imenu Romi. Ja, res je tako, pa naj še kdo reče, da so ubogi reveži, ki nimajo strehe nad glavo, jih zebe ter so lačni. Marsikdo ne ve, da so lahko tudi nasilni in jim čisto ničesar ne manjka, marsikdo ne ve, da so med poletjem kar dobro opeharili in prestrašili vse prebivalce tega naselja. Marsikdo ne ve, da se tiho in neopazno prikradejo v hišo in poberejo, kar jim »diši«. In marsikdo ne ve, da še preden se dobro obrneš, ti izpred hiše odpeljejo avto. In vedno več je takih dogodkov, zaradi katerih so tukajšnje hiše dan in noč zaklenjene. Vzrok za to je znan, povzročiteljev in kazni pa nikjer. Moram reči, da tudi pride dan, ko neopazno pridejo ali zapustijo naselje, ampak večkrat ni tako, saj se vozijo z avtomobili, katerih izpušni sistem pušča na vse strani tešero ali pa ga avto vleče za seboj. Če tega nisi navajen, misliš, da si se zbudil sredi vojne!!! Mimo Rika se peljejo tudi 100 km/ h ali celo več (vemo, da je omejitev v naselju 50 km/ h), v avtomobilu je tudi več kot 5 oseb, glasna glasba odmeva tja čez Inles in še naprej, sledi pnevmatik pa kažejo na »mirno« vožnjo. Glede na to, daje v Lepovčah veliko otrok in sprehajalcev, ki se podajo v Malo goro, zna biti situacija ali tako srečanje zelo resno. Večkrat so bili že klicani na PR Ribnica, vendar zaradi iznajdljivosti in spretnosti Romov možem postave ni uspelo vedno rešiti situacije, oz. na kratko rečeno, le-ti pridejo na kraj dogodka, ko je že vsega konec. Te zgodbe pa se ponavljajo vsak dan in to z vedno večjim številom avtomobilov, ki jih imajo (vsak teden nekaj novega rohni mimo nas - od kod jim denar za registracijo, če jo sploh imajo). Ko pa je v glavi še kakšen promilček alkohola, sledi zabava z uničevanjem tuje lastnine, kričanjem, ustrahovanjem vaščanov in mimoidočih, v veliko veselje pa jim je tudi metanje kamenja v stavbe Rika in stanovanjske hiše. Da sploh ne omenjam nočnih dirk, kdo bo prej od tabora do Inlesa in nazaj. »Prava drama,« bi rekel gospod Miran Ališič. Druga velika težava, ki nam vzbuja strah, pa so romski hišni ljubljenčki, ki se kar sami odpeljejo na sprehod, in to brez ustreznega povodca ter v skupini. Že več tednov opazujemo mamo psico, ki vodi svoje 4 mladičke po naših travnikih in vrtovih, kjer s svojimi iztrebki »zacahnajo« kraj. Ne samo, da moramo te stvari počistiti sami, temveč nas je strah svoje otroke pustiti na vrtu, da bi se igrali. Psi so, kot že rečeno, neprivezani in brez nadzora, najbolj pa nas je strah, ker močno dvomimo, da so zdravi in cepljeni. Zakaj moramo potem vaščani cepiti svoje pse in jih voditi na povodcu? Zakaj se ne bi tudi naši psi sami prosto sprehajali naokoli? Zakaj nihče ne opazi te nevarnosti in nanje opozori ustrezne organe? Zakaj smo 17. aprila vsi sodelovali na čistilni akciji Očistimo Slovenijo, ko pa so že naslednji dan Romi in njihovi psi veselo razmetavali in onesnaževali po okolju? Toliko je vprašanj, pa ne vemo, na koga se obrniti, da bi vzpostavil vsaj malo reda. Romi dobro izkoriščajo svojo identiteto in si lahko praktično privoščijo vse. Imajo vodo, elektriko, zavarovanja, dobre avtomobile, motorje, preskrbljeni so s hrano in pijačo in nikoli jim ne zmanjka cigaret. Imajo iste pravice kot mi, dolžnosti pa ne poznajo. Najlepše je živeti na tuj račun in izkoriščati svojo pripadnost romski skupnosti, tako si edino preskrbljen z vsem, vse ti je dovoljeno in nihče ti ne more nič. Zakaj se enkrat policija in gospod župan ne zavzamejo ne samo za njihove pravice, ampak tudi za njihove DOLŽNOSTI? ZAKAJ? Lep pozdrav v upanju na mirnejšo in čistejšo prihodnost, VAŠ SOTRPIN IN SOKRAJAN ODGOVOR NA ČLANEK: DO KDAJ ŠE, GOSPODJE? 30.8.2010 ste v občinskem glasilu REŠETO objavili članek z naslovom “DO KDAJ ŠE, GOSPODJE?” V članku posplošujete dejstva o policijskem delu in aktivnostih na območju Policijske postaje Ribnica in predvsem samega kraja Ribnice. Policija opravlja naloge javne varnosti v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu z danimi pooblastili. Temeljne naloge so opredeljene v Zakonu o policiji. Policija v postopkih (ne glede ali gre za kršitev ali kaznivo dejanje) obravnava vse osebe enako oz. v skladu z veljavno zakonodajo (po Zakonu o prekrških, če gre za prekršek, ali po Zakonu o kazenskem postopku, če gre za kaznivo dejanje). V postopkih so mogoča odstopanja glede na to, ali gre za otroka, mladoletnika, tujca... in sicer na način, in kot predvideva zakonodaja za to strukturo oseb. Policija je bila obveščena o treh primerih vandalizma v Ribnici in vsi primeri so povezani s poškodovanjem cvetličnih loncev. Policija lahko ukrepa takrat, ko ima za to zakonsko podlago in za njeno ukrepanje mora obstajati sum ali neizpodbitna dejstva, da je določena oseba s svojim ravnanjem delovala nezakonito. Pojav “sumljivih" oseb ni dovolj. Policija ves čas poziva občane, da se lahko poslužijo anonimne telefonske številke policije 080 1200 in podajo informacije o kaznivih dejanjih ali osumljencih, vendar morajo biti podane informacije preverljive in morajo imeti neko podlago, da lahko policija ukrepa. Pravico do zadrževanja na javnem kraju ima vsakdo. Policija ugotavlja kršitve neposredno in ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo. Če smo o kršitvi obveščeni in je kršitev prenehala pred prihodom policije, je potrebno za ugotavljanje elementov prekrška in nato tudi dokazovanje prekrška prijaviteljevo sodelovanje. Prav pri slednjem imajo policisti največ težav, ker osebe nočejo sodelovati. Za zagotavljanje varnosti običajno ni dovolj samo delovanje policije. Velik vpliv ima starševska vzgoja, vzgled, samozaščitniško ravnanje, lokalna skupnost, posamezniki in ne navsezadnje tudi mediji. Vsi navedeni subjekti, če delujejo skupaj, lahko pripomorejo k boljši varnosti. PETER KOTAR, univ. dipl. var., komandir PP Ribnica 11 ■se■ (Vi liMLIJ 1 1 t>J.e,>l*>,l Triatlonski premieri v Kočevju in na Blokah lepo uspeli V Triatlon klubu Inles Riko Ribnica smo se po letu dni premora spet odločili za organizacijo Triatlona Kočevje, ki je poleg spremenjene kolesarske in tekaške proge prinesel še eno novost; tekmovanje v super sprintu za kadete in mlajše mladince, Cici triatlon pa smo prestavili na Bloke, kar se je izkazalo za naporno, vendar dobro organizacijsko potezo, ki je ob idilično in zgledno urejeno jezerce na Volčjem pripeljala sedemdeset tekmovalcev iz vse Slovenije ter jim pokazala lepoto tega konca naše dežele. Oba triatlona sta med drugim postregla z novimi državnimi prvaki. V Kočevju je to po nekaj “Cebinovih" letih prvič postal David Pleše iz TK Ljubljana, ki si je zmago z dobrim tekom zagotovil prav v zadnjih metrih, med dekleti pa je naslov državne prvakinje v sprint triatlonu ob odsotnosti Mateje Šimic ter naše Monike O raže m odnesla članica TK Trisport Alprem Maruša Klemenc, sicer drugouvrščena, za Južnoafričanko Carlo Huysteen v absolutni konkurenci. Drugi in tretji v Kočevju sta bila Bojan Čebin in Jaroslav Kovačič (TK Krško). Monika se je skupaj s klubsko kolegico Niko Kožar prav v času kočevskega triatlona udeležila olimpijskih iger mladih v Singapurju in v triatlonu dosegla odlično 10. mesto. Se je pa tekmovanja v Kočevju po nekaj letih spet udeležil večkratni udeleženec triatlona, predsednik vlade, Borut Pahor, seveda v obveznem spremstvu nekaj postavnih telesnih stražarjev, ki so ga spremljali na vsej progi. Tokrat je za spremembo požel mnogo navdušenih vzklikov in iskrenih stiskov rok ob prečkanju ciljne črte. Triatlon Bloke naslednjega dne pa je bil poleg veselega vzdušja, lepega vremena in otroškega vrišča ob jezeru skozi ves dan tudi v znamenju klubskih pripadnikov TK Trisporta iz Kamnika, ki so se tekmovanju pridružili v največjem številu in na koncu zasluženo odnesli tudi najvišja priznanja. Zmagovalca Jan Lipovšek med fanti in simpatična Liza Uršič med dekleti sta oba iz kamniškega kluba. Na cici triatlonu, ki je posebej prirejen le za mlajše otroke (letniki 1999 in mlajši), pa je ob Volčjem jezeru prvo mesto pospravil v žep mladi ribniški član Danijel Bartol. On je z 900 točkami v letošnji tekmovalni sezoni za slovenski pokal tudi končni zmagovalec slovenskega pokala 2010. Z naslednjim letom se bo pogumni Dani, kakor mu pravijo prijatelji, poslovil od cici triatlonev in se pridružil zahtevnejšim kategorijam v super sprint triatlonu. Podrobnejše rezultate in fotogalerijo si lahko ogledate na klubski strani www.triat-lon-klub-ribnica.si, z novim šolskim letom pa v klubu na naslovu info@triatlon-klub-ribnica. si vabijo in vpisujejo vse najmlajše v vadbo ali rekreacijo za malo starejše, ki se jim lahko pridružijo pri telovadbi ali plavanju v ribniškem bazenu. B.K, fotoarhiv Triatlon kluba Inles Riko Ribnica PISAT’ PA RES NE MOREM LAČEN Škrabčeva domačija nas je na prvi jesenski dan, 23. septembra, povabila na literarni, hkrati pa tudi alpinistično obarvan večer. S Tadejem Golobom, novinarjem, pisateljem, alpinistom in letošnjim kresnikovim nagrajencem, seje pogovarjal Viki Grošelj. Izhodišče za njun pogovor je bil nagrajeni roman Svinjske nogice in usoda glavnega junaka Janija Bevka, wannabe umetnika, risarja stripov, ki se pri tridesetih letih sooči z vprašanjem, kdaj se je v njegovem življenju prvič zalomilo. Nista pa dolgoletna prijatelja, poznata se že 30 let, zadnjih 15 let bolj intenzivno, ostala samo pri tem. Državni prvak v pisanju za leto 2010, kot se je pošalil Golob, je pripovedoval o svojemu otroštvu v Prlekiji, o sebi kot otroku in mladostniku, ki se ni nikoli vka-lupljal v standardne okvire, najsibo to nogometne, kajti treniral je tudi nogomet, plezalske ali ko sedaj pri Playboyu ne želi pisati rumenih vesti, raje dela dolge, poglobljene intervjuje. Vedno je bil sam svoj. Tako tudi danes. Ostaja nekompromisen, sam do sebe zelo pikolovski in skorajda konstantno nezadovoljen. Prvo knjigo je posvetil Davu Karničarju in njegovemu prvemu smučarskemu spustu z Everesta, na Streho sveta pa se je takrat povzpel tudi sam. Druga njegova velika uspešnica je bila biografija Petra Vilfana, nato knjižica z izborom njegovih najbolj satiričnih kolu-men, pa biografija Zorana Predina in šele nato se je posvetil svojemu prvemu romanu Svinjske nogice, ki je izšel lani pri mariborski založbi Litera. Naslednje leto pa že izide njegov prvi mladinski gorniški roman, Zlati zob, ki se dogaja v Logu pod Mangartom in okolici. »Kako preiti iz gorniškega pisatelja v pravega pisatelja?« je kresnikovega nagrajenca pobaral Viki Grošelj, tudi sam alpinist ter pisec mnogih knjig in publikacij. »Pravi pisatelj? Sam na to ne gledam tako. So le dobre in slabe knjige. Tudi nisem prvi iz gorniških krogov, ki je prešel v drugo zvrst. Igor Škamperle je bil za kresnika kar dvakrat nominiran,« je bil kritičen Golob, ki pleza že več kot dvajset let. Alpinizem pa mu poleg materiala za pisanje daje tudi vzdržljivost in vztrajnost, obe zelo potrebni sestavini pri pisanju in pisateljevanju. Pravi tudi, da ni še nikoli bolje tehnično plezal kot sedaj, čeprav ima še najmanj časa. Za obisk gora mu časa zmanjkuje, zato pa pridno pleza na Vrhniki in rad kolesari. In hudomušno ugotavlja, da so, vsaj po njegovih izkušnjah, možgani velik porabnik energije, saj: »S športom se je možno ukvarjati na prazen želodec, pisat' pa res ne morem lačen.« Zdenka Mihelič, foto Alenka Mihajlovič SV ftašero Ribniški Messi Miran Mihelič, prvi Ribničan, profesionalni nogometaš Letos poleti seje čas za nekaj tednov dobesedno ustavil. Dogajanje doma in po svetu, krize in uspehi so ostali neopazni in nihče se jih ne spomni, če so se zgodili ravno v času svetovnega nogometnega prvenstva. Južna Afrika 2010 je za nami, svet je zopet prišel v stare tirnice in tudi velika poraženka Argentina z Messijem na čelu, seje pobrala iz otožnosti, kot zdravilo seje v začetku septembra izkazala zmaga na prijateljski tekmi s svetovnimi prvaki Španci. In kdo ne bi rad bil del tega dogajanja? Slovenija je po zaslugi dobre igre in zlatega Dedičejevega gola bila in izkazala seje odlično. Nogomet so sanje marsikaterega mladca. In da so sanje uresničljive, s pravo željo in pristopom je mogoče priti zelo daleč, je dokazal tudi Ribničan Miran Mihelič, od letošnjega poletja član ekipe Interbloka. Profesionalec, ki največ zahteva od sebe, njegov cilj pa ni rezultat, ampak odlična igra. Devetnajstletni Miran je svojo pot začel kot nadobudni igralec, ki je brez problema veliko tekel, saj mu je teren razgibanega Kota, kjer se je s prijatelji najprej podil za okroglim usnjem, dal popotnico, ki se je še zavedal ni. Ko gleda nazaj, pa vidi, da je opazna razlika med fanti z vasi in tistimi iz mesta, ki imajo igrišča in vse stvari praktično na pladnju: »Mislim, da smo kmečki fantje še vedno tisti z večjo željo, ker se moramo bolj potruditi.« S sovrstniki je tekmoval v otroškem malem nogometu, katerega vodja je bil Franci Mihelič, veliki nogometni entuziast, Miranov brat in njegov največji navijač. Poln otroške razigranosti in želja, ki je potrebovala dobro usmeritev, se je podal v Sodražico, kjer je treniral pod strokovnim vod- stvom trenerja Tadeja Levstka. Otrok v 3., 4. razredu je namreč občutljiv ‘material’. Če ga ne znaš pravilno oblikovati, vzpodbuditi in mu dati pravih osnov, sta vse delo in otrokov trud otroka. A Tadej je znal vse to narediti odlično. »Zares sem vesel in ponosen, da sem ga imel za trenerja. Dal mi je osnove, dal mi je največ. Najpomembnejše je namreč, kako delaš z otrokom. V tistih letih se tehnike in hitrosti najbolj naučiš. In ko enkrat tehniko usvojiš, jo nato lahko samo nadgrajuješ. Tadej pa me je naučil tudi borbenosti,« pravi Miran, ki ga na njegovi nogometni poti domači zelo podpirajo, z njim hodijo na tekme in navijajo zanj in ekipo. V letih igranja je zamenjal kar nekaj trenerjev. Vsak izmed njih mu je dal nova, dodatna znanja, ki jih je nalagal na odlično osnovo. V začetku 9. razreda se je na Levstkovo vzpodbudo odločil za NK Kočevje, kjer je začel trenirati veliki nogomet. Razlika med malim in velikim nogometom pa seveda ni samo v pridevniku in večjem golu, temveč v načinu igre, številu igralcev, velikosti igrišča, pa tudi v kondicijskih in tehničnih pripravah ter še v kar nekaj podrobnostih. Preskok iz malega v veliki nogomet ni lahek, a pomagajo dobre osnove tehnike. Če je v malem nogometu igral špico, organizatorja, je v Kočevju zaigral kot eden izmed napadalcev. Po dobri igri so postali cilji tudi drznejši. Zakaj ne uresničiti sanje? Sredi zadnjega razreda osnovne šole je opravil testiranje za nogometni razred na gimnaziji oz. ekonomski šoli, ki jo je Miran tudi zaključil. Najboljšim dvajsetim izmed 160 kandidatov iz cele Slovenije so dali status A in začeli pod okriljem Nogometne zveze Slovenije trenirati v nogometnem razredu. Po zaključku v NK Kočevje si je poiskal prvoligaški klub; odločil se je za NK Factor. Po kakem letu, ko je vodstvo kluba prevzel Joe Pečečnik, se je klub preimenoval v NK Interblok in je danes eden najboljših slovenskih klubov tako po organizaciji kot mladinski šoli, skozi katero je šel tudi Miran. Ko je bil prvo leto mladinec, so postali celo mladinski državni prvaki. Sicer je članska ekipa Interbloka lansko leto padla v za stopničko nižji razred, a vedo, da je to le krajše prehodno obdobje. Letos je ekipo prevzel znani strokovnjak, trener dr. Zdenko Verdenik in ob pomočniku Agronu Salji ekipa že čuti spremembe. V to ekipo, ki je mlada in željna akcije, je bil letos povabljen tudi Miran in je kot prvi Ribničan na sploh zaigral kot profesionalec v velikem nogometu. Priprave so se začele konec šolskega leta, 14. junija, ko so iz skupine štiridesetih izbrancev izklesali ekipo dvaindvajsetih najboljših. Sedaj je na igrišču levi bočni branilec. Med napadom pa igralci te pozicije dosti pretečejo, so hitri, se prebijajo naprej in žogo podajajo v center. Miranova dobra lastnost pa je, da lahko igra tudi krilo in špico. Svoje največje prednosti vidi v tehniki, hitrosti, borbenosti, kajti zlepa ne popušča, bori se do konca. Klub mladosti razmišlja kot le malokdo iz te generacije. Njegov moto je delati, vztrajati, dobro trenirati. »Če bom dobro delal, dobro treniral, se bo rezultat v smislu napredka igre gotovo pokazal. Vse vloženo se enkrat vrne.« In cilji za prihodnost? »Da bi vedno napredoval v znanju in kot igralec. Da bi uspel kot nogometaš. Da še kakšno leto nabiram izkušnje v slovenski ligi, nato pa, če bo zdravje in vse, kot je potrebno, zaigrati v tujini. Moj cilj je tudi končati študij; vpisal sem se na ekonomsko fakulteto.« Na vprašanje, ali bi kdaj zaigral za slovensko reprezentanco, za katero je prepričan, da je močna le kot ekipa, ne pa kot skupek posameznikov, je odločen: »Ja, bom zaigral.« Zdenka Mihelič, Foto osebni arhiv Mirana Miheliča CD U u > "o > o v_ o Q. TD O GL lh CL (X) u G _Q 5 CD C N CD >u _Q O fD C ru Gl Z) >N ro N 3 r> Helena Rosa Primož Košir Janez Ilc Fortunat Šilc - Nande Janez Zobec Nevenka Šilc Vidmar Zoran Marinkovič E Janez Pucelj Andrej Bambič Ana Pucelj ji. Z V/Wvi! Lista Janeza Puclja