Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Francka Premk
Iz prispevka je razvidno, kakšen trd oreh je bilo za naše prve prevajalce tolmačenje bibličnih naslovov. S primerjalno metodo je mogoče ugotoviti, kje je J. Dalmatin prevajal naslove k bibličnim poglavjem (Mz 1-5) uglašeno z izvirnikom in kje sije prevajalec vtisnil svoj pečat.
The article demonstrates what a monumental enterprise the rendering of titles in the Bible was for the first Slovene translators. The comparative method allows to determine where J. Dalmatin translated titles of Bible chapters (MZ 1-5) in harmony with the original and where he left his personal imprint.
The object of this paper is to demonstrate how the first Slovene writers P. Trubar and J. Dalmatin translated specific titles to the five books of Moses (Mz 1—5 /Dalmatin/) and the title-terms of the psalms (Trubar and Dalmatin) according to the Hebrew Bible (MP).
In the study of the titles to Mz 1-5 a basic comparative method can be employed. It is relatively easy to ascertain the formal correspondences that these translations exhibit in comparison with its original: Dalmatin 's stylistic profile is only once individually oriented in front of the original. Further the following presentation enlightens why this modification (of form, not of meaning) is being done. Dalmatin 's individual choice represents his respect for the formal authority of strict original communication.
The lexical forms ofpsalmic title-terms are difficult to explain even in the original andfrequently require descriptive equivalents in translations. Different types of lexical hebraisms (formal correspondence) and (in spite of the alternations in the forms) meaningful equivalences are evaluated within the framework of the whole Psalter.
The original inscriptions and their paradigmatic linguistic model usually indicate the manner of singing and playing.
In the first Slovenian translations the adapted title-terms and the psalms without inscription the orphanôs are usually appropriate (drawn up simultaneously and on the same manner) to the MP what indicates the translations made from the original.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
The musical question is dealt with in a different way by the Septuagint (LXX) and the Vulgate and these translations do not attribute always the psalms to the same author (chorus master) as the inscriptions in MP do.
Poseben delež pri slovenjenju zahtevnega terminološkega čelnega izrazja pri posameznih psalmih je treba pripisati P. Trubarju, saj mu je J. Dalmatin pri izboru najtežje prevedljivih izrazov povečini zvesto sledil.
S svojim sestavkom se bomo ustavili ob Dalmatinovem prevajanju naslovov Peteroknjižja (Mz 1-5) Mz (I), nato pa se bomo posvetili (II.) Dalmatinovemu in Trubarjevemu avtentičnemu poimenovanju naslovnega strokovnega tehničnega izrazja, izkazanega samo na začetku posameznih psalmov. Ker to izrazje izpolnjuje posebno uvajalno, zaglavno funkcijo naslavljanja, smo te napise na čelu ali na robu psalmov poimenovali »čelna psalmska terminologija«.
I. Doslednejši od originala
Navedimo Dalmatinove prevode naslovov knjig Mz 1-5:
1. PERVE MOSESSOVE BVQVE, GENESIS IME=novane, Iudoujki, Breshith.
2. DRVGE MOSESSOVE BV=QVE, EXODVS IMENOVANE, Iudoujki, V elle shemoth.
3. TRETIE MOSESSOVE BVQVE, LEVITICUS IMENOVA=ne, Iudouyki, Vaicra.
4. ZHETERTE MOSESSOVE BVQVE, NVMERI IME=vane*, Iudou/ki, Vaie=dabber.
5. PETE MOSESSOVE BVQVE, DEVTERONOMIVM imenovane, Iudouyki, Elle Haddebarim.
a) Nedoslednost pri zapisu Iudouski / Iudouyki, to je pri pisavi črke s, bi ne bila omembe vredna, če se ne bi pojavila v naslovu, kar je za Dalmatinovo Biblijo zelo nenavadno.
IME=vane* (ZHETERTE MOSESSOVE BVQVE, NVMERI IME=vane*), lahko obravnavamo kot licentio poetico, ker besedotvorno ta deležniška oblika ni sistemska in se pri protestantih tudi nikjer drugje ne pojavlja. Možni sta dve razlagi:
ab) Pri naknadnem stavljenju črk je izpadel en zlog.
ac) Revizijska komisija je pri končnem usklajevanju naslovov ta okrnjeni zapis prezrla. Manj verjetno bi bilo, da bi bila načrtovana dubleta.
b) Doslednejše od originala pa je podajanje naslovov Peteroknjžja z začetnimi besedami posameznih poglavij; v izvirniku je namreč samo ena izjema v 4 Mz: začetek Vaiedabber 4in govoril je' je zamenjan s peto besedo prve vrstice (domačeno) bemidbar 'v puščavi'. Dobesedno se ta začetek glasi: 'in govoril je Gospod k Mojzesu v puščavi Sinaj', pri Dalmatinu pa beremo: Inu GOSPVD je govoril s'Moseffom v 'Sinaifki pufzhavi. Dalmatin poimenuje torej poglavje Vaiedabber 'in govoril je' po običajnem vzorcu namesto ustaljenega naslova bemidbar 'v puščavi', bb) Da ni
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
utegnila pri teh hebraističnih dodatkih pomagati revizijska komisija, je bilo možno sklepati že iz zapisa za PERVE MOSESSOVE BVQVE, GENESIS IME^novane, ludoufki, Breshith. Pri navajanju hebrejske zveze je izpadel samoglasnik e (domačeno) za oznako polglasnika ë, napačno pa je zapisan tudi glas sin, ki seje praviloma moral pisati fh; torej bi moral biti pravilno navedeni hebrejski naslov Stvarjenja po Dalmatinovo Bereßiith.
Take pisne značilnosti najdemo v Dalmatinovem prvem obdobju in tako beremo v Dalmatinovem BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL... (Ljubljana 1578 /DB 1578/) skoraj nespremenjeno:
PERVE BVQVE MOSESSOVE, GENESIS IMENOVA=ne, Iudouski, Breshith.
Analogije z DB 1578 lahko marsikaj razlože.
Razen besednoredne uskladitve torej ni bilo v naslovu prve knjige DB 1584 prav nobenega jezikoslovnega posega.
be) V soglasju z Mz 1 in s starimi pisnimi načeli so v DB 1584 usklajeni tudi napisi knjig Mz 2-5, ki v DB 1578 niso opremljene z izvirnimi poimenovanji, kot sicer nekatere lastnoimenske in občnoimenske biblične realije.
bd) Poleg pisnih izjem je gledano s stališča enovitosti besedila DB 1584 namreč nenavadno tudi to, da so izvirnikovi naslovi poglavij dodani skoraj izključno samo k Mz 1-5 in da hebrejski zapis ni opremljen z izvirnimi črkami, kot so sicer nekateri navedki tekočega besedila. Med izjeme sodi:
Salamonov predigar, B VKOVSKI, ECCLE=JiaJtes, Iudoujki pak, Koheleth, imenovan.
II. Slovarnika-sestavljalca slovarja 16. stoletja bo zanimal avtentični pomen teh izrazov, ki sega njihov nastanek v poeksilski čas, od Davida do Nehemije, to je v obdobje izpred 2.500 let.
Pri kontrastivnem preverjanju prevodnih inačic se bomo omejili na prva slovenska prevoda Psaltra Trubarja Ta Celi P falter Dauidou ( 1566) in Davidov Psalter Dalmatina (iz Biblia 1584). Skrajno zanimivo problematiko avtorstva psalmov, ki jo napoveduje dvosmerni in paradoksni hebrejski predlog lë 'od, do', 'k', pred osebnim imenom na čelu psalma, bomo na tem mestu obšli.1
Čelna terminologija sodi med izrazje, kije težko prevedljivo in pomensko zelo zamotano.
1 Problematiko avtorstva psalmov, ki jo napoveduje hebrejski predlog Ie pred osebnim imenom na čelu psalma, smo obravnavali na simpoziju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana 1986, 78-86.
Terminologijo Čelno izrazje smo prvič uvedli ob obravnavi četrtega psalma v Korenine slovenskih psalmov (Trubarjevo društvo, Ljubljana 1992), 134-142.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Iz prvih dveh slovenskih psalmskih besedil Trubarja in Dalmatina in iz pozornosti, ki stajo posvetila temu naslovnemu delu, je razvidno, da sta se v pomen teh terminov očitno zelo poglabljala. Zanimal ju je njihov pravi obredni pomen in odnos do avtorja oz. psalmove vsebine. Pri prevajanju ločimo tako neposredne prevzeme, npr. Gitit, Iditun, Idutun, Iedutun, kot tudi dobesedne prevode tipa: od tiga mutaftiga Goloba, na lilije, 'sa spomin, En Sahualeshni Pfalm, do približnih definicij: de bi konza ne vfel, k enemu poduuzhenu, do etimologiziranja pri pojasnjevanju termina räl 'alamot z odMladufti, od te Mladufti. Najbolj zapletene so seveda neposredne, direktne izposoje izhodiščnih izrazov in zahtevajo posebno pozornost.
Težave pri slovenjenju omenjenih izrazov so trovrstne:
1. Odsotnost ustreznika za poimenovanje davnih pojmov konkretne, pa tudi abstraktne narave, ki so v povezavi z uglasbitvijo, inštrumentom ali z vsebino psalma. Problem avtorstva izpostavlja že izvirnik sam, saj imen, kijih uvodoma navaja psalm, ne moremo brez pomislekov povezati z njegovim avtorjem. V slovenščini iz Trubarjeve dobe ni izrazov za inštrumente, ki so že v davnih časih prišli iz rabe.
2. Izraz v hebrejščini je večpomenski. S tem je upoštevana polisemičnost hebrejskega jezikovnega znamenja.
3. Izvirnikovi hebrejski termini nudijo široko možnost interpretacij, pri katerih je potreben interdisciplinarni, historično-jezikovni kulturni pristop.
Napisom na čelu ali na robu psalmov se v zadnjem času pripisuje vedno večja vloga. Njihova prisotnost v grški Septuaginti izpričuje, da ti napisi niso prevajalcev delež pri prevodu oz. pri njegovi interpretaciji psalmov, temveč da so obstajali že v hebrejski predlogi, verjetno kot pozni dodatek judovskega izročila.
Psalmov brez naslovov je štiriintrideset in so znani kot sirote - orphanôs.2 Vloga teh uvodnih oz. naslovnih oznak v izvirnem besedilu Sefer Tehilim]Q še dokaj nepojasnjena. Kljub številnim ugibanjem do danes še ni bilo zadovoljivega odgovora na vprašanja:
1. ali so dodane zaradi večjega razumevanja psalma
2. ali so povezane z obredno psalmskim izročilom
3. ali sodijo k zvrstnim oznakam psalmov.
In če bežno omenimo mnenje H. J. Krausa, enega najbolj zavzetih raziskovalcev Psaltrove leksike, ga najbolj ustaljeno naziranje, da so ti termini oznake zvrsti psalmov, ne zadovolji, temveč išče pravo funkcijo teh izrazov v mnogoplastnem izročilu psalmov.3
Ker so bili ti izrazi še do nedavna pomensko nerazčiščeni, so bili njihovi prevodi nesistemski: prevajalci so se ob odsotnosti prave, spoznavoslovne rešitve
2 R Rozman Posebni uvod v Sveto pismo Stare zaveze, 158.
3 H. J. Kraus, Psalmen (Neukirchen - Vluyn 1978,1), 11.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
prepuščali individualnim presojam in so se po notranji usmerjenosti odločali za približne variante.
Osvetlili bomo Trubarjeve in Dalmatinove jezikovne rešitve te terminologije, kije bila kot pomensko neizluščena nadvse trd oreh pri prevajanju.
Ker ostaja izvirnik ne glede na neposredno predlogo, ki naj bi jo Trubar in Dalmatin uporabila pri svojem domačenju, pa naj bo to latinska Vulgata, nemški Luthrov ali švicarski Walthrov prevod, neizogibno prvi kriterij pri leksikološkem pomenskem opredeljevanju tujih izrazov, kot so: JITO, TIDÎD, Tltf sîr, mizmôr, gittît, ne smemo prezreti nobenega pomenskega odtenka, ki bi utegnil soodločati pri naslovnem terminološkem označevanju psalma, saj bo zahtevala vsaka nerazumljena tujka dodatno zadovoljivo redaktorjevo pojasnitev.
Pomen besed "Vttf sîr in "11DÎD mizmôr je najlažje ugotovljiv, saj sodita k najbolj jedrnatim in jasnim zgledom razlagalnih poimenovanj. Sta približna sinonima (blizupomenki) in ju lahko prevedemo z mednarodnim grecizmom psalm iz gr. psalmôs 'pesem, ki jo spremlja instrument, godalo na strune'. Mizmôr je izglagolski samostalnik. Glagol "IDT zämar pomeni 'nabirati počasi s prsti, nabosti'. *"Pttf sîr je običajna beseda za obredno in za posvetno pesem. V zvezi z leksikalno oznako T1DÎD mizmôr v psalmskih napisih je "Pttf sîr običajno uvrščen na prvo mesto. Včasih sta oba termina ločena z eno ali z dvema vrinjenima besednima enotama, kar ponazarja njuno vlogo specializiranega tehničnega termina.
Iz razbora preverjenega ilustrativnega gradiva nimamo utemeljenih osnov za prepričanje, da bi se besedi IPV} sîr in mizmôr nanašali na določeno vsebino
ali na določen tip obredne svečanosti in zato se ju ne da poenostavljeno opredeliti kot deklarativni obredni formuli.
Trubar in Dalmatin sta se pri tolmačenju obeh izrazov "VCtf sîr in "VIDÎD mizmôr zatekla k udomačeni grški izposojenki in sta podobno kot večina drugih tujejezičnih prevajalcev prevedla ""Pltf sîr in ""HDÎD mizmôr z grecizmom psalm.
Neposreden prevzem hebrejskega tehničnega termina je ugotovljiv pri dveh izrazih: Gitit in Iditun za hebrejsko nTDil haggittît in 'prVH*,b lîdîtun, vsakega na čelu treh psalmov; prvega rPrDH v čelnem zapisu nad osmim, enainosemdesetim in štiriinosemdesetim, drugega *prPTb pa nad devetintridesetim, dvainšestdesetim in sedeminsedemdesetim psalmom.
Ps8:
T. (Trubar) En Pfalm Dauidou htimu napreipetiu na tim Gititu. D. (Dalmatin) En Davidou Pfalm k'naprejpetju na Gitit.
Ps 39:
T. En Pfalm Dauidou htimu napreipetyu pred Iditum. D. En Davidou Pfalm k'naprejpetju Ieditunu.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Iz predložnih vezav ob pregibanju obeh prevzetih besedje razvidno, da sta si ^ Trubar in Dalmatin kljub odsotnosti nespornih, strokovno podprtih razlag, izoblikovala ^ sodbo o njuni vlogi v judovskem bogoslužju. Medtem ko prevedka (na) Gitit(u) za hebrejsko rprOH za n^DÜH haggitüt nesporno pričata, da gre za poseben inštrument, ^ nejasnost naslovov (htimu napreipetyu) predIditum in (k'naprejpetju) leditunu za O lirp-pb lîdîtun lahko zavaja. Da gre dejansko za lastno ime, nam postane jasno as    šele iz Trubarjevega prevedka:
O Ps 77:
,^ T.EnPf aim Af affou knapreipetiu f a Iedutuma.
Dalmatin vztraja pri prvotni oblikoglasni (le črkovno modificirani) varianti: N    EnAjf aphou Pf aim, Jedutunu,...
Na besedilnem obrobju pravi Dalmatin o besedi Gitit: »Gitith Je rezhe ena vinjka prejha«. Prav tako nam podaja samostojno (neodvisno od Luthra) razlago ^ besede Iditun: »Iedutun je bil en Pejvezh ... katerimu je David leta Pjalm h'pejtju ^ naprej napijjal.« Tako samozavesten pristop preseneča, saj so Luthrove izjave o tem ^ pomenskem vprašanju dokaj negotove. E. Miilhaupt pravi: »O tem, kaj pomeni Gitit, so bila izmenjana tako različna mnenja, da sem popolnoma zmeden in ne vem, kdo ^    izmed (tako številnih) ima prav«.4
a Izročilo govori, da so v templju uporabljali posebne inštrumente, glasboslovje
pa je bila posebna znanost, »...saj imajo melodije (napevi) moč, da dvignejo dušo bolj kot kar koli drugega.«5 ^ Luther je negotovo in ne brez pridržkov obstal pri domnevi, daje Githith
^ leksikalna oznaka glasbenega instrumenta. Pri tem pa se zaveda, da ima Githith tako vl    kot večina teh terminov tudi mistični pomen. Pomeni tudi 'trpljenje'.6
S. Mowinckel omenja, da so k razlagi težko razpoznavnega dobesednega pomena obravnavanega leksema prispevale pomemben delež tri hipoteze:
1. Gitit je inštrument, ki so nanj igrali ob slavnostnih procesijah z Jahvejevo
skrinjo,
2. Gitit označuje mesto, od katerega seje začela odvijati procesija,
3. Gitit poimenuje samo skrinjo.
46
J. Dalmatin Biblia, tv. ie, vse Svetv pismv Stariga inu Noviga Teftamenta, Slovenfki tolmazhena (Wittenberg 1584, Faksimile Ljubljana) marginalije. O besedi Githith I, 281 b in o Ieditun prav tam, I, 289 a.
E. Miilhaupt: »Darüber, was Githit bedeutet, Jind Jo manherlei Meinungen ausgesprochen worden, dajs ich völlig verwirrt bin und nicht weijs, wer unter Jo vielen mehr recht hat.« D Martin Luthers Psalmen - Auslegung I (Göttingen 1959), 123.
Tehilim - Psalms V. A new translation with a commentary anthologized from talmudic, midrashic and rabinic sources. Commentary by Rabbi A. Chaim, Translation by Rabbi A. Chaim Feuer. (Copyright USA 1983), 82. E. Miilhaupt I, 123.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Pri razlagi besede Idutun, Idutum*, ledutun je več hipotez, ki so v večjem nesoglasju od pravkar omenjenih. Pogosto imajo Idutun za osebno ime, za eno od inačic oblike Etan, ki naj bi bil eden izmed Davidovih dirigentov. Iz navedenega Dalmatinovega pojasnila besede ledutun je razvidno, da seje odločil za to razlago.7 Vendar ostaja ta rešitev nezadovoljiva, saj njeno polnovredno veljavnost izpodbija dejstvo, da se Idutun pogosto pojavlja v zvezi s predlogom 'al 'na, nad', kar lahko poimenuje način, pomen ali namen dejanja, ki ga psalm omenja. Vsi trije psalmi, kjer se lîdîtun pojavlja (Ps 39; 62; 77), vsebinsko poudarjajo človekovo osamljenost, brezmočnost ter odvisnost od mogočne božje pomoči. Ta osrednja povezanost psalmov namiguje na etimološko razlago in izpeljuje uvodni termin iz glagola 17""P yüdcf v pomenu 'vedeti, poznati, spoznati'. V povratni glagolski obliki - hitpaelu pa pomeni 'se dati prepoznati'. Zelo verjetno se pomenka V^yädd nanaša na priznanje, spoved ob neki posebni vrsti liturgije; lahko bi firPTb lîdîtun pomenilo veroizpoved.8
Prav posebno mesto pri poglavju o prevzemih leksikalnih hebraizmov zavzema beseda Shigaion na čelu Ps 7, ki jo najdemo pri Trubarju:
T. Shigaion, Nedolshnost Dauidoua, katero ie on peyl timu Gofpudi. D. Davidova nedolshnost, od katere je on pejl GOSPVDV.
Ta primer je posebno ilustrativen za Trubarjev začetni pristop k prevajanju Psaltra, ki opozarja na dve vzporedni in obenem izključujoči se dejstvi:
1. Trubarje doumel bistvo reformacijske pismenske prevajalske dejavnosti, ki pomeni povratek k izvirnemu besedilu. Pri ohranjanju kočljivih hebrejskih prvin je bil neizprosno dosleden. In to celo v večji meri kot Luther in po njem tudi Dalmatin, ki problematični in sporni hebraizem iz previdnosti izpustita.
Lu. Die vnschuld Dauids / dauon er sang dem HERRN/.
2. Ob svojem pristopu k Psaltru hebrejščine še ni obvladal, za naknadno izpopolnjevanje pa je imel časa v izobilju, saj je to njegovo izjemno starozavezno besedilo nastajalo in dozorevalo, kot sam uvodoma omenja, celih enajst let.
Hebrejsko n*OHttf sëgîyâh pomeni 'krivda, napaka, zabloda'. siggayôn pomeni 'manija, fiksna ideja', v širšem smislu pa tudi 'žalostinka'. Beseda "p^ltf siggayôn je malodane hapax legomenon, saj se poleg navedenega Ps 7 pojavlja samo še enkrat: na čelu poglavja v Habakuku 3,1. H. J. Hirsch meni, daje "p^ltf siggayôn poseben tip napake, intelektualna napaka.9
Pri Dalmatinovem prevodu in Trubarjevem antonimnem pojasnilu z 'nedolžnost' gre za zvrstno oznako psalma.
Po mnenju M. Dahooda je pomen tega tehničnega termina temačen.10
7 S. Mowinckel The psalms in Israel's Worship II (Oxford / Basil / Blackwell 1967), 209.
8 S. Mowinckel II, 162.
9 H. J. Hirsch meni, da je j^HHtf poseben tip napake, intelektualna napaka. The Psalms (Jerusalem/ New York 1978), 39.
10 Za M. Dahooda Psalms / je pomen tega tehničnega termina temačen (United States of America 1965), 41.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Poleg enostavnih prevodov s psalmôs pri Septuaginti (LXX) in psalmus pri Vulgati (Vu) ter z žalostinka pri Slaviču, Krašovcu, s tujejezičnimi ustreznicami Ein ^ Klagelied (Schmidt), la lamentation (P. Tournay), najdemo pri nekaterih sodobnih prevodih težnje, da bi se približali ali celo povzeli etimološko bistvo hebrejskega ^    korena. Med približajoče se prevode lahko štejemo ekumenski prevod:
Confession de David. Il chanta au Seigneur11
Med popolnimi ustreznicami hebrejske pomenke navedimo prevod R. S .R. O    Hirscha:
^ An error of David.12
2* M. Buber ima soustvarjalen prevod, ki hkrati upošteva pomen hebrejskega
^    pojma in vsebinsko bistvo povratka človeka-krivca preko samoočiščevanja s kesanjem
do začetne nedolžnosti: Eine umirrende Weise Davids, die er Ihm sang.13 N S tem so izčrpane poj avne oblike dobesedno prevzetih psalmskih terminoloških
j> uvodnih besed. Zanima nas še tolmačenje nekaterih vsebinsko zgovornih zgledov, ki ^    pričajo o razgibani razlagalni dejavnosti naših protestantov ob domačenju leksikalnih
čelnih zapisov.
^ D^ltfttf bl7 (al šošanmm 'na lilije' se verjetno nanaša na običaj, da so pri
T,    orakljih, ki so bili del obrednih slovesnosti, preko lilij napovedovali bodočnost. Oraklji ^    so predstavljali del obrednih svečanosti. V Ps 45 je pesem 'nad lilijami' združena z željo, da bi bila kraljeva poroka srečna in plodna. Rdeče lilije so simbol ljubezni in w    plodnosti.14
a Zanimivo je, kako natančen je Trubar pri prevajanju eksotičnih hebrejskih
besed. Pri D^ttfttf bv f al šošanmm imamo morda celo opravka s presaditvijo akadskega korena šušu. Vendar ta ugibanja nimajo trdne osnove in zato meni M.
^    Dahood, da gre za glasbeni termin nejasnega pomena, ki se pojavlja v treh psalmih
^    (Pss 45, 60 in 69).15
^ Dalmatinu se je zdela v tem primeru nepotrebna dodatna pomenska oznaka.
Zadovoljil seje z nadpomenko Rosh:
T. Ena Ohzaitna Peifam inu Poduuzhene tik16 Otruk Kor ah, od tih Rosh oli lilei htimu napreipetyu.
D. Ena Sakonfka Reiff en inu podvuzhenje Korahovih otruk od Rosh, k' naprejpetju.
Spričo težko obvladljivega celotnega gradiva se žal ne moremo ustavljati pri podrobnih razčlembah vseh preostalih uvodnih terminoloških besednih in besednozveznih pojavnih oblik. Omenili bomo nekatere najpomembnejše: dokaj
48
11 La Bible (Traduction oecuménique, Paris 1975), 810.
12 R. S. R. Hirsch, 39.
13 M. Buber (Die Schrift 1980, IV), 14.
14 H. J. Kraus, I, 26.
15 M. Dahood, II, 76.
16 tik napaka, pravilno tih.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
ustrezno je Trubarjevo in Dalmatino domačenje besede mobs; 'àlâmôt 'mlade ženske' z od te Mladufti (Ps 46); tak prevod je dovolj širok, da bi se lahko nanašal na tematiko psalma (kar pa v tem primeru ne more priti v poštev), na inštrument, ki igrajo nanj mlade ženske ali na ženski glas.
nnitf H 'al tašhet 'ne uniči ga! ' (Ps 57) pa kažejo razlike med prevodoma, ki so le pisnega značaja:
T. de bi koma ne vfel, D. De bi koma nevfel. Zadnja dva prevoda sta klic naroda v sili. Trubar in Dalmatin sta prelila v slovenski jezik tudi rP^Dltf il hassëmînît 'na osem strun' (Ps 6):
T. na ofmih ftrunah; D. na ofem ftrunah.
Iz Kroniške knjige Krn 15 je razvidno, da gre za osemstruno igranje lire ob posvetitvi templja; lëlammëd 'za učenje' uvaja Ps 60:
T. kenimu podouzhenu; D. h 'podvuzhenju
V zvezi z obrednim darovanjem je izraz 'ayyelet 'košuta'. To namiguje na samico, kije darovana ob vzhodu sonca ali po njem.
Ps 22, 1
T. od te Koshute D. od Kojhute
Motiv kozla, ki mu v znamenje očiščevanja naložijo človeške grehe(Ps 56,1), simbolično ponazarja izrazna podoba goloba, ki ga preženejo v puščavo demonov. Dpni rDV 'al yônat 'ëlem rëhôqîm (dobesedno) 'golobu tišine oddaljenih mest'. rü*P yonäh 'golob', 'ëlem 'utišanje', 'ëlîm 'nekaj močnega', prn rähöq"daleč, oddaljen'.
Trubarjeve in Dalmatinove prevedenke na zanimiv način odražajo smisel izvirnika:
Ps 56
T. od tiga mutaftiga Goloba vmei Nefnanci... D. odmutaftiga Goloba, meiptujimi...
rmnb lëtôdah 'v zahvalo' označuje psalm, ki so ga verjetno peli ob obrednem darovanju.
Ps 100
T. En Sahualeshni Pfalm D En Sahvalni Pfalm
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
N
""PDtnb lëhazkîr 'za spomin' poimenuje spomin na žrtvovanje. T...htimu m    Spominu (Ps 38) D.... k' Jpominu.
Dobeseden prevod, z značilnimi Dalmatinovimi jezikovnimi izbolšavami pri sinoniminih rešitvah najdemo pri Ps 88: JTDtfb rhïlft hv 'al mähälat lë'annôt ^    'od bolezni (slabotnosti) teh revnih' : w
m T. Od te shybkote tih Reunih.
D. odflabufti teh reunih
O
Podobno ohranitev najmanjših podrobnosti originala najdemo pri prevodu nnitfn b# 'al tašhet 'ne uniči ga!' pri Pss 57, 58, 59 in 75. Seveda se ta moledujoči naslov nanaša direktno na vsebino psalmov. Poglejmo prevoda Pss 57 in 75:
N Ps57
> T. de bi koma ne vfel
hö D. de bi koma nevsel
™ Ps 75
T. de bi koma ne vfel D. de bi konzhan nebil
Pri Luthru najdemo na ustreznih mestih: Das er nicht vmbkeme.
Kot vidimo, je v zadnjem primeru Dalmatin našel lastno rešitev, saj imata tako Trubar kot tudi Luther v obeh primerih poenotena prevoda. Taki in podobni prevodni zgledi dokazujejo, da se je Trubar pri smiselno enovitem besedilu še trdneje oklepal sistema kot Dalmatin in njegovo prevajanje ni bilo odraz slučajnega in nepremišljenega izbora.
Natančno prevedeni oziroma ohranjeni izvirni hebrejski pojmi pričajo o pozornosti, posvečeni avtentičnemu hebrejskemu izrazju in o skrajno domišljenem prevajalskem izhodišču.
Die Titelübersetzungen in dem seehzenten Jahrhundert
Im vorliegenden Beitrag wurde in der Form einer komparativen Analyse das Wesen der Titelwiedergabe der Bücher Mose (Mz 1-5) und ein beachtenswertes Typus der technischen Terminologie bei zwei ersten slowenischen Psalmenübersetzern, Primož Trubar (1566) und Jurij Dalmatin (1584) behandelt.
Für die Beurteilung, was in der besonderen Übersetzungssituation der Bücher Mose die konsequente wörtliche Übereinstimmung der Titelschriften mit den Anfängen der entsprechenden alttestamentlichen Texten in DB 1584 bedeutet, ist es unerlässlich,
50
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
Dalmatin's Ausgabe BIBLIE...PERVI DEIL... aus dem Jahre 1578 als Grundlage zur Übertragung zu erkennen. ^
Den Titel - und Randschriften die als Titelhaupteinleitung am Anfang der meisten Psalmen eingeführt sind, wird in letzter Zeit eine grosse Rolle zugeschrieben. Ihre Anwesenheit in der griechischen Septuaginte beweist, dass diese Aufschrieften     ♦ auf eine spätere Hinzufügung der jüdischen Tradition alludieren. r>
Diese Titelterminologie stellt wegen ihrer teilweise noch dunklen Bedeutung den Übersetzern grosse Schwierigkeiten vor. Das ist aber auch der Grund dafür, dass die Psalterübersetzungen Trubars undDalmatins grosse Explikationsfähigkeiten    ^ im Bereich der slowenischen Linguistikforderten, die aber gleichzeitig auch auf der    ^ Kapazität der slowenisch-hebräischen Kongruänz beruhte, wobei die Tatsache, welche    ^ Unterlage unter besonderer Berücksichtigung von Luther 's und der Vulgate diesen    ^ beiden ersten Übersetzern als Ausgangspunkt für ihre Übersetzungen diente, von    ^ Nebenbedeutung ist. Die Hauptfrage, die auch heutiger Anschauung der modernen    ^ Übersetzungtheorien entspricht, ist die der Entsprechung der Übersetzung dem Originaltext. ^
A us der Exaktheit der Übersetzungen und aus den Randesbemerkungen ist es ersichtlich, dass die zwei untersuchten slowenischen Schriftsteller dieser Problematik eine grosse Aufmerksamkeit schenkten.
Trubar und Dalmatin haben sich bei der slowenisierung der Begriffe wie l^ttf (sir) und "IIDTD (mizmôr) mit dem allgemein übenomenen griechischen Entlehnungpsalm begnügt; l^tti (sir) und (mizmôr) werden also mit dem
Ekvivalenten psalm wiedergegeben.
Aus ihren Übersetzung sind direkte Entlehnungen, die das authentische Wortradikal beibehalten haben, wie z. B. Gitit, Iditun, Idutun, Iedutun, wie auch die wörtlichen Übersetzungen des Typus: (od tiga mutaftiga Goloba', 'na lilije', 'sa fpomin', En Sahualeshni Pf aim'; zu den Definitionen: 'ne uniči ga', 'k enemu poduuzhenu', und Etymologisierung der Termina räl'alämot z od Mladufti, od te Mladufti zu bemerken.
Am kompliziertesten sind natürlich die direkten Entlehnungen und deswegen ist ihnen auch eine besondere Aufmerksamketi gewidmet.
Eine eksakte Übersetzung der behandelten Hebraismen, / besonders bei Primož Trubar, zeugt von der Aufmerksamkeit, die bei unsren ersten Schriftstellern der autentischen Literatur und Aus druksw eise gewidmet ist.
51
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
• -i    he , Indomet 'Breibitb.    i' -
' J. ČATfrVL.     ; '
Koku ičGofpird Bugvsficftih drtèh vfc Stààrï^e^ Sonce,Luno,Sucsde,Trauo,Lyfl:ié, inu vfakcrshtic Suirine, katere/ V*ubdii; VlufFci,inu tii Slemli shiueio, hriuslednimu "tudi Zhlouci* kaftuaril,        • •
J. Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, 1578
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
PERVE  MOSESSOVE     ;
BVQVE,  GENESIS   IME. novane,Iudouski,Breshith.
en
53
Farm. IL 'BVQJE t.Cp.
DRVGE BVQVE
Mosefloue.
/. CAT.
Israelski Otroci ft taku (Unu gmcraio Vegypti, de Krail Farao nee vely moriti inu topiti*
N V Ictu fo Israelskih Otruk imena, kateri Q^ fo Siacobom Vegypt bily prishii, vfaki ic fto fuoio Hisho noter bil prisheL Ruben, Simeon* Leuijuda, Isash^r, Sabulon, Be* niamin, Dan, NafFtali, Gad inu Ader. Inu vfeh Dush, katere fo is lacobouih Ledourj bile prishle, ie bilu fedemdcfTet. Ioseffpak iebilpoprei Vegyptû Kadar ie pak loseff bil vmerl, inu vfi negoui Bratie, inu vfi ty,Kateri fo vtim iftim zhaf* fu shiueli, fo Israelski otroci rasli, inu fo Otroke rodyli, inufofc gmerali, inu ie nih filnu veliku pbftalu, de ie nih ta Deshela pol*
J. Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL, 1578
lacobouî fynuui fate* rr ß ihnim Vcgfft hi) friihlu
ThvihMoSeßovihBuqvikonel^
DRVGE MOSESSOVE BV*
QVE,  EXODVS   IMENOVA* ne?Iudoufld?Veellc shemoth,
L   CAP.
NV  LE T V   SO   ISRAËLSKIH   OTRVK    A imena,kateri fo s'lacobom v'Egypt bily priflili, vfâki jc sTvo- Gen' jo * Hifho noter bil prifhàl.  Rüben, Simeon, Levi,Iuda,Ifâ-Nun! fhar,Sabulon,BenIamin,Dan,Napbthali,GadinuAfTer. Inu i.Par.x.» yféh Dufhjkatere fo is lacobovihicdovji bileprifhle,jebilu ïè-     b demdeflet. Ioseph pak je bil poprej v'Egypti. Kadar jc pak Io-seph bil vmerl, inu vfi njegovi Bratje, inu vfi ty, kateri Co
Tacohviß-
nuvijkateri fo »hnyni v*H-gypt bily pri-fhli.
«* Hifho)tu je, s'fvoj© Dru-«hinow
J. Dalmatin: BIBLIA, 1584
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
lii Cera
ïtUM
[fi.tue* -,
MOSESSOVE: i. Cap. $6
TRE TIE BVQVE
Mosefîoue.
L  CAT.
Kokufe tmaio ShganiOrFrî ofFrouati, bodi fi od velik* alîdrofcnfi -Shîuinc, ali od Pciz.
N V ta G o s p v d ie poklizal MoscfTa,inU ic shnim gouoril od Vtte tiga vkups'haiai* na, inu ic rekal: Gouori slsraebkimi Otru-ki, inu reci knimr.-iKatcri is. mci vas ho-zhe Go s v v v v oflfrati > ta offiraiödSbiui-nc,od Goued inuodOuaz. - \ ' ; '
AK v hozhc cn Shgani Offcriîuriti öd shgmîof* Gqucd> taku offrai eniga famzà près fervdGo-
J. Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, 1578
Cérémonie ali
TIL MOSESSOVE
Ccrkounc
Cap A
.-e.  TRETIE MOSESSOVE BV*
QVE, LEVITICVS IMENOVA* neJudouflki^Vaicra,
Oftr od
zhifte Shrvi-
Sbgtmcf-
fer ad Goved.
L   CAP.
N V G o s p v d je poklizal Mosefla, inu je   A
shnym govoril od Vtte tiga prizhovanja, inu je rckàl: Govori skraeJfkimi otruki, inu recik'nym : Kateri is mej vas hozheGosP VD v offrati, ta offrajodShi-vine, od Goycd inu od Ovaz. A Ku on hozhe en Shgani öfter fturiti od Goved, w-■^ku offraj eniga Samza près tadla, pred vratmi Vtte E*bd«*** tiga prizhovanja, de boG OS P VD v prietnu od njega. Inu poloshi fvojo roko na tiga Shganiga oftra glavo, taku bo prieten, inu ga bosmyrij. Inu ima tigamiadiga lunzasakJati pred GoîPVDOM: inu Farji, Aaronovi Synuvi,ima-jotoKryiem pèrnefti,inu na Altar okoli kropiti, kateri je pred vratmi Vtte tiga
J. Dalmatin: BIBLIA, 1584
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
ottumê'
I Israels*
St,   :
i. upM
me
Möscffö
Moses inu Aaron Israelske O trokeèhteîcta, vfê.ta katert fo rriogtî   j ; ha yoîsko poicî > inu poftaulata Kapitane ^hcs te duanaifc • Israeske f. >! rodoue. Leuinei shtîucn>tcmuzh kslushbi tc Vtcc riga ykups'has   r iaina ali Cerkuc poftaulcn, kakotie Bug bil sapoüeidaf,
NVTA GoiSPVDK gouoril sMosefr ßug^pol fom vSinais.kipufzha:ui,vti Vtti tiga vkup? ucd* Mohf-s'haiaina, na perui dan tiga dttisigaMci&fuinu/îaro* zajvdruginiJLeitijkarfo isEgypterske De- m\t"*"y" shele bily vunkai^hU, inu ie rekal: Via^i-^™ tc zhislu vfe Grbine Israelskih Otruk, {to J nih rodeh, inu nih Ozhctoti Hishahiriu Imenih, vfe kar;. ie Moshkiga fpoHuv. od
J. Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL, 1578
Zhifkltt
otrulc,  /
Bug S*po-
vida Israelfki folk fhteti*
JIH. &&OSESSOVE Cap.u
ZHETERTE   MOSESSOVE
BVO.VE.,   NVMERI   IME* vane, Iudoufki, Vaie* dabber«. L  CAP.
Nu G o s p v d je goyoril s*Moseiïom   A
V'Sinaifki pufzhavi, vtej Vtti tiga Prizhovanja,na^.^^ pérvi dan drusiga Méfzâ vdrugim lejti, kar fo is Egy- „JJJi ptoufke dcshele bily vunkaj fliîi5inu je rekil :+Vsami- «ika. te zhîflu vfe gmajne Israelfkih otruk, po nyh Rodeh, f^^1**? inu nyh Ozhetou hifhahinu imenih,vfe kar jeMofh- llœ*** kiga fpolu, od glave do glave, od dvajflèti lejt inu sgo* raj, kar more na vojfko pojti, vlsraeli. Inu je imare fhtétipo nyh vojfkah, ri inu Aaron. Inu imata lefebi vseti od vfakiga Roda eniga Kapitana 3 kir bofches
J. Dalmatin: BIBLIA, 1584
_Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju_
J. Dalmatin: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, 1578
Zhetertih €M>o$cJfovih 'Buqvi kotier
PETE   MOSESSOVE BVÇLVE,   DEVTERONOMIVM imenovane, Iudoufki, Elle Haddebarim. L   CAP.
J. Dalmatin: BIBLIA, 1584
OdBoihyh- MOSESSOVE:'       r.A>/l4£-
B   PETE BVQVE
tcričtn* ^  » /"V"
Mosel loue.
/. CAT.
MosejTsracIskimuFoIku naprci dershy,kai fèie dofchmal shntmi saihlujnih opomina na te dobrute Boshie, katere ie on nym i ska sal, inu ie fuary sa volo nih nehualeshnolri inu neuere,
ET V fo tebefTedc, katereîe Mosesktifemu Israc* Kai fc îe I-lu gouoril,na vni ltrani Iordana Vpufzhaui, na rau- mehkim o-nimPuli, pruti Erclezhimu Moriu, meiFaranom ^^f^l inu Toffelom, inu Labauom, inu Hazerotom, inu ^ ^ ^ Dizabom,enairt dny hoda od Horeba,po potu Seir* dcsftarnca.
Francka Premk: Prevajanje naslovov v šestnajstem stoletju
3 N
'Z N
^3
ïa   psalm :* hl
en pfalm dauidou,kadar te on beishal pred fuicm sy* nom abfolonom. z.sam.ijr. •
33 di^ttdk ^3bö imM mn1? niûto Psa3:1
ta un. psalmJ
En opdminaui Pfalm, kir fc per ftrunah naprci poyc*
ttt1? niarp nira» nau»1? pSa4:i
ta v.  psa l m.
En pfalm htimu naprci petyu ';. fa toerbszhino.
ivib niöt^nl^mn-^k na«A Psa5:i
ta vi. psalm.
en pfalm dam'dou naprci pccy u naofmihfi'wnaii.
th*? niÔTa'n^rôtfrr^ nlraaa ns:»1? Psa6:i
58
TA IX. PŠALM.
En Pfalm Dauidou, od tc Ufi peMiaduftijknapm--petîu.
nnb -harp ]zb nmby nsaab psa 9
TA   XVI.    PSALM.
Enuslatenu blagu Da* uidoqij..
TA XVII. PSA L Al« Ena MolytouDauidoua.
TA XXII. PSALM/
En Pfafm Dauidou htimu Na* prc/pct/u,od tcKoshutckirfc viutro fgudo poye i inuïouy.
P. Trubar: TA CELI PSALTER DAVIDOU, 1566