LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
St. II.
Vsebina: 8. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa.
— 9. Postna postava za ljubljansko škofijo v letu 1905. — 10. Fastenhirten-brief Seiner fürstbischöflichen Gnaden. — 11. Fastenmandat für die Laibacher Diözese im Jahre 1905. — 12. P. n. gg. dekanom glede izpregleda enega oklica. — 13. P. n. gg. župnikom glede sprejemanja dijakov v bogoslovno semenišče. — 14. Pristojbinski namestek in interkalarni računi. — 15. Državno kot sistemizirane priznane duhovniške službe. — 16. Ženitve c. kr. žandarmov.
17 Matični izpiski za švicarske podanike. -	18.	Negotovi	matični podatki.
— 19. Poročilo o družbi molitvenega apostolstva — 20. Dodatek k poročilu o konferencah Sodalitatis Ss. Cordis Jesu. — 21. Konkurzni razpis. — 22. Škofijska kronika.
Anton Bonaventura
po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski,
vsem vernikom sreüo, mir (n blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Približal se je zopet sv. postni čas. Sveta Cerkev želi, da v tem času premišljujemo bridko trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, pa tudi vzroke temu trpljenju, namreč naše grehe, našo upornost proti Bogu in njegovi sveti volji.
O kako strahovit mora biti upor zoper Boga, ako je sam Sin božji hotel postati človek, da za naše grehe pravici božji zadosti. In kako je zadostil? Poglej ga v jaslicah, poglej ga na križu! Ali ne vidiš njegovega trpljenja, njegovih svetih ran, njegove grozne smrti? Kaj ne, sedaj se ti vsaj nekoliko dozdeva, kako nepopisno strašno zlo mora biti greh!
Sv. Cerkev želi, da se zadoščenja Jezusovega udeležiš tudi ti. In kako? Cuj, kaj oznanjuje sv.Janez Krstnik ob Jordanu: „Delajte pokoro, ker približuje se kraljestvo božje !“ ') In kako je Gospod Jezus svoje javno
*) Mat. 3, 2.
delovanje začel: „Delajte pokoro, ker približalo se je kraljestvo božje“'); torej z istimi besedami, kakor njegov pripravljevavec. In ko je na prvi binkoštni dan sv. Peter stopil pred judovsko množico in jim očital, da so umorili Zveličarja, pa so vsi skesani vprašali: „Kaj naj storimo?“ odgovoril je sv. Peter slovesno: „Delajte pokoro in vsakdo od vas naj se krsti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov!“ 2)
Pokora je torej tista priprava srca, ki je potrebna, da bomo deležni zadoščenja Jezusovega in da kraljestvo božje pride k nam in ostane pri nas. Zato vas opominjam, da se odvrnete od pustnih norosti, sveto cerkev ubogate in resno, odkritosrčno pokoro delate: v postu morate več moliti, bolj vestno se udeležujte službe božje, posebno postnih pridig in sv. križevega pota, postite se radi v duhu pokore in sprejmite vredno zakramenta
*) Mat. 4, 17.
’) Act. 2, 37. 38.
sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa Pri sv. zakramentih posebno trdno sklenite, da prav gotovo opustite vse one bližnje priložnosti, ki so vam v izpodtiko, da ste padli, Boga razžalili, Gospoda Jezusa zopet na križ pribili in svoji neumrjoči duši neizmerno škodovali.
Jaz pa bi vas za letošnji post prav rad opozoril na veliko nevarnost, ki nam vsem zmeraj bolj in bolj preti, ter bi nam utegnila za časno in večno srečo neizmerno škodovati. One oblasti na zemlji, ki morajo biti v družini, v državi in cerkvi, da vse ne razpade, vedno bolj izgubljajo svojo veljavnost, upor nost pa proti njim raste od dne do dne. To je nevarnost, o kateri moram izpregovoriti. O, saj je ta upornost tudi greh, izvira iz upornosti proti Bogu in doseza svoj vrhunec tam, kjer se celo Bog kar naravnost taji.
Mi Slovenci pa Boga nečemo tajiti, zato se pa hočemo tudi tega greha upornosti proti zakonitim oblastem varovati in v kolikor smo do sedaj grešili, hočemo v postnem času v spominu na prebridko trpljenje našega Zveličarja, ki je iz pokornosti in podložnosti do svojega nebeškega Očeta trpel in na križu umrl, resno in odločno popraviti.
I.
Kako slab je otročiček koj, ko pride na svet! Žalostno bi umrl, ko ne bi zanj skrbeli dobri starši. Dali so mu življenje, in sedaj negujejo njegovo zdravje, dajejo mu hrano, obleko in stanovanje, poskrbe za primeren pouk, zanj molijo, delajo in trpe.
Otrok je na starše navezan. Narava sama pravi in to vsakdo lahko razume, da je že zavoljo tega dolžan staršem biti hvaležen, da je dolžan jim dobrote povračevati in za nje skrbeti, kadar onemorejo. Pa tudi njihovo voljo mora uvaževati in jim pokorščino izkazovati; otrok čuti, da imajo starši neko oblast nad njim.
Tako podložnost tudi vzgoja zahteva; saj vzgoja ni mogoča, ako otrok staršev ne uboga, ampak le po svoji trmi dela. In ko otrok
doraste, ko se mu v srcu razvijajo silne strasti, ko ga nevarne družbe vabijo k sebi, ne more se otrok hudega obvarovati, razen ako je staršem pokoren, kc ga opominjajo in svare.
V družini torej že narava sama glasno veleva, da morajo otroci svojo voljo staršem podvreči, narava sama obsoja nehvaležne in nepokorne otroke, narava sama torej daje staršem popolno oblast nad otroki, nad voljo njihovo.
Glas narave je pa glas onega, od katerega narava prihaja, glas samega Boga. Ker je pa človek prestrasten, otrok le prerad svojeglaven in sam svoj, pa kaj lahko obvezni glas narave presliši, zato je Bog izrecno zapovedal, da mora otrok starše spoštovati, ljubiti in ubogati.
Spomnimo se na goro Sinaj,’) kjer je bog izraelskemu ljudstvu svoje zapovedi razglasil in sicer med silnim gromom in bliskom in potresom zemlje. In od teh zapovedi pravi četrta: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji“.2) V strahu in trepetu je vse ljudstvo slovesno obljubilo, da hoče zapovedi točno izpolnjevati.
Še bolj natanko razlaga zapoved do staršev Sv. Duh v knjigi „Pridigar“, kjer tako-le govori: „Otroci, poslušajte mnenje svojega očeta, in tako storite, da vam bo dobro. Ker Bog je počastil očeta v otrocih — namreč z zapovedjo. da ga morajo poslušati — in ker zahteva izpolnitev volje materine, je utrdil veljavnost matere v otrocih . . . Kdor se Boga boji, spoštuje starše in kot gospodarjem bode služil njim, ki so ga rodili. V dejanju in besedi in z vso potrpežljivostjo spoštuj svojega očeta, da pride nad te blagoslov od njega in ostane do konca. Blagoslov očetov utrdi hiše, kletev materina pa razdere njihove temelje . . . O sin, podpiraj starost svojega očeta in nikar ga ne žalosti v njegovem življenju; in ako mu opešajo počutki, nikar ga ne zaničuj v svoji moči; dobrota, izkazana očetu, se ne bo pozabila. In za nadležnost matere, ako jo namreč
') Exod. cp. 19. sq.
’) Exod. 20, 12.
preneseš, se ti povrne vse dobro ... O kako je na slabem glasu, ki zapusti očeta in od Boga je proklet, ki razdražuje mater.“')
Kako jasno in lepo nam torej Bog sam razlaga naše dolžnosti do staršev: spoštovanje, pokorščino, ljubezen, hvaležnost, podporo, potrpežljivost. To je torej volja neskončnega Boga. Ako si pokoren staršem, si pokoren Bogu; ako se protiviš staršem, se protiviš Bogu. Zato pa ni čuda, da je Bog tej postavi tudi pečat neomejene veljavnosti vtisnil, ker pokornim otrokom obljublja blagoslov tu in tam, nepokornim pa kazen. Ali temu ni res tako? Sv. apostol pravi o tej zapovedi: „Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu. Spoštuj očeta in mater; to je prva zapoved z obljubo, da ti bo dobro in visoko starost dosežeš na zemlji“.") Nasproti pa Bog po Mojzesu grozi, rekoč: „Ako je rodil človek sina kljubovalnega in razposajenega, ki ne posluša zapovedi očeta in matere, ter se kaznovan zoperstavlja ubogati, naj ga pograbijo in odpeljejo k sta-rejšinam mesta in na kraj sodbe, pa jim govore: ta sin naš je razposajen in kljubovalen, zaničuje opomine naše, jih ne posluša, vdaja se požrešnosti, nečistosti in popivanju: onda naj ga ljudstvo mesta s kamenjam pobije in zasuje in naj umrje, da se odstrani zlo iz vaše srede, ves Izrael to čuje in se boji.“3)
Kaj ne, strašno in grozno žuganje! Otroci, dekleta in mladeniči, ubogajte torej svoje starše, nikar jih ne žalostite, da vas ne zadene strašno prekletstvo božje. Saj so vam starši dani od Boga, da vas prav vzrede za lepo krščansko življenje, za časno in večno srečo. Ko vas sprijeni tovariši zapeljujejo k požrešnosti, popivanju, k plesom, k ponočevanju, k nevarnim nočnim delom, k surovosti in maščevanju, k uporu proti staršem, oh bežite od njih, ostanite pri starših svojih, ubogajte jih, pa ne boste Boga žalili in ne izgubili krstne nedolžnosti, plemenitosti srca, sramežljivosti, treznosti, srčnega veselja, sreče časne in večne.
') Eccli. 3, 2—18.
’i Eph 6. 2. 3.
*) Deut. 21, 18-21.
Pa tudi vi, očetje in matere, se zavedajte, da ste otrokom namestniki božji. Od mladih nog jih učite ubogati vas zavoljo Boga. Ako otročiči in otroci kaj zagrcše, ako so trmoglavi, jezljivi, maščevalni, lažnjivi: povejte jim, da tega Bog noče, da ne pustite Boga žaliti in da jih morate kaznovati, če bi tako Boga žalili. Tako bodo otroci vedeli, da vi zares postopate v imenu božjem in po njegovi volji, ne pa po svoji razdražljivosti in strasti.
Zato se morate tudi pošteno in dostojno obnašati kot pravi in vredni namestniki božji, da vas bodo vaši otroci zares mogli spoštovati, ter jim boste tako ubogljivost mnogo olajšali. Kako pa bi vas mogli otroci spoštovati, ko bi vi sami bili polni strasti, polni jeze, polni kletve in vpitja in nezmernosti in drugih težkih grehov!
Za vso vzgojo otrok in tudi za vse poznejše njihovo življenje je neizmerno važno, da se otroci koj v mladih letih nauče spoštovati starše in ubogati jih zavoljo Boga, ker Bog tako hoče in so starši njegovi namestniki. Saj otroci niso samo udje družine, v kateri so se rodili, ampak tudi udje še večega društva, v katerem bodo živeli samostojno, ko odrastejo in si izberö pripraven poklic. Naučeni v mladosti bodo tudi v tem večem društvu znali svojo voljo obrzdavati in poglavarjem radi Boga izkazovati pokorščino.
II.
To veče društvo je najpoprej država. Kakor otrok potrebuje družine, da se more razviti po telesu in po duši, tako zopet družine potrebujejo večega društva, da si morejo v tem društvu vse to dobiti, česar za-se potrebujejo. Kaj ne, nekdo mora biti, ki varuje pravice vsake družine do življenja, do raz-vitka, do premoženja, ki jih brani zoper krivice in nasilstva, ki skrbi za skupne potrebe, za delavca in kmeta, za obrtnika in trgovca, ki daje splošnemu blagostanju potrebnih postav, pa jih tudi izpeljuje in upornike kaznuje.
V tem obsežnem društvu torej, katero imenujemo država, je potrebna vrhovna oblast,
3»
ki za srečo vseh skrbi, in zapoveduje tako, da jo morajo podložni ubogati, ali pa so kaznovani; saj brez pokorščine ne more biti reda in miru in napredka Toda od kod taka oblast, kateri se mora tudi naša volja podvreči?
Gotovo od onega, ki je človeško naravo tako ustvaril, da ljudje ne morejo živeti sami zase, ampak skupno, v večjem društvu s poglavarjem na čelu, ki društvo vodi in ravna. To je pa Bog.
Do istega sklepa pridemo tudi, ako pomislimo, da smo po naravi vsi enaki. Že modri v starem testamentu pravi: „Tudi jaz sem umrljiv človek, podoben vsem, ki so iz rodu Adamovega ... in rojen sem dobil skupni zrak, prišel sem v slično raznim težavam podvrženo življenje in prvi glas sem slično drugim dal v joku; v povojih sem bil odrejevan-in v velikih skrbeh; nobeden kraljev namreč ni imel drugega rojstnega začetka, ker vsem je enak prihod v življenje in enak izhod iz njega“.1) Ako je pa temu tako in imamo \si iste naravne pravice, od kod nekaterim oblast nad mojo svobodno voljo, da mi smejo zapovedovati in sem jim jaz dolžan pokoren, podložen biti? Jasno je, da take moči nad mojo prosto voljo si ne more nikdo prisvajati sam, ampak jo more dobiti le od onega, ki je moj popolni in najvišji Gospodar, namreč od Boga, ki me je iz nič ustvaril, od katerega imam vse, čigar last sem torej in posest in čigar gospodstvu se mora pokoravati moj um in moja volja. In edino tedaj, ako je kakemu človeku oblast nad menoj dal Bog, edino tedaj sem ga dolžan poslušati in sicer ne zaradi njega samega, ampak zaradi Boga
Kar nam pa tako pokazuje um, to nam je Stvarnik tudi kar naravnost povedal, da se ne moremo motiti in da ne moremo nobenega izgovora imeti. Po Modrem v starem testamentu govori Bog: „Pripravite ušesa vi, ki zapovedujete množicam: ker od Boga vam je dana oblast in moč od Najvišjega, ki bo pre-iskaval dela vaša“.') In kako krasno in jasno
>) Sap. 7, 1-6.
’) Sap. 6, 3. 4.
govori sv. Pavel v listu do Rimljanov: „Vsakdo naj bode višjim oblastem podložen; ni je namreč oblasti, razen od Boga in katere so, od Boga so postavljene; torej ki se zoperstavlja oblasti, zoperstavlja se odredbi božji; ki se pa njej zoperstavljajo, sami si pogubljenje nakopavajo ... in vladar je služabnik božji . . . zato je potrebno, da ste podložni ne samo zavoljo jeze in kazni, ampak zavoljo vesti“.1) Kaj pa Gospod Jezus sam? Ni bil podložen le staršem, ampak tudi svetni gosposki; in ko mu je Pilat zagrozil, da ima oblast izpustiti ga ali obsoditi, mu je odgovoril on, večna resnica: „Ne bi ti imel nobene oblasti zoper mene, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj“.2)
Ni je torej oblasti razen od Boga. Ako smo torej pokorni državnim oblastem, ali prav za prav vrhovnemu vladarju, v katerega imenu nižje oblasti nad nami vladajo, smo Bogu pokorni, ako se upiramo njemu, se Bogu upiramo. In edino to razmerje med vladarji in podložniki je za vladarje častno, za podložnike pristojno, omogoči pokorščino in odstranjuje nevarnost za nesrečne in grešne upore.")
Vladar je torej po božji milosti in božji namestnik. Iz tega sledi 1. da mora in more on le to zapovedovati, kar se strinja z božjo voljo in njegovimi zapovedmi, da mora torej varovati in braniti vse naravne pravice, dane od Boga posameznikom, družinam in narodom, torej pred vsem varovati in braniti vse one pravice, katere imamo v dosego našega zadnjega, večnega namena; ničesar pa ne bi mogel veljavno zapovedati, kar bi se protivilo božji volji, protivilo našim naravnim, od Stvarnika nam danim pravicam; 2. sledi, da vladar s svojimi veljavnimi postavami zaveže našo sicer svobodno voljo; saj nam vladar daje postave ne v svoji moči in v svojem imenu, ampak pooblaščen od Boga, ki edini more zavezati našo voljo; 3. sledi, daje vladar pred Bogom odgovoren za vse, kar zapoveduje, da
‘) Rom. 13, 1	5.
’) Jan. 9, 11.
3) Okrožnica Leona XIII. Diuturnum illud z dniž 29. jun. 1881. Synod. append. str. 128 sqq
li je res nameraval splošno korist podložnikov, posebno da ni oviral njihovega zadnjega naj\išjega namena. Saj Bog že v starem testamentu kraljem govori: „Najvišji bo izpraševal vaša dela in preiskoval vaše misli; ker kot služabniki njegovega kraljestva niste prav sodili, in niste čuvali postave pravičnosti ter niste hodili po volji božji. Hitro in grozno bo nad vas prišlo: ker najbolj ostra sodba se bo vršila nad onimi, ki so predstojniki; nizkim namreč se izkazuje usmiljenje, mogočni pa bodo mogočno muke trpeli, ker nobenega osebe ne bo Gospod kazni odtegnil in nobene visokosti se ne boji, ker malega in velikega je on ustvaril in za vse enako skrbi; silnejšim pa preti silnejše mučenje. Vam, o kralji, veljajo le-ti govori, da se naučite modrosti in ne zaidete.“1)
Za podložnike pa sledi, I. da jim je pokorščina popolnoma lahka, pametna, plemenita; saj so jim postave le pomoček, da si v medsebojnem življenju vzdrže nepotrte vse po naravi od Boga jim dane pravice, posebno pravico za vse, kar je potrebno, da se doseže zadnji, večni namen; ker se morajo postave držati v mejah volje božje, varujejo le in omo-gočujejo pravo, nravno prostost podložnikov in določujejo le ono, kar bi pametni podložniki morali sami želeti; 2 za podložnike sledi', da so v vesti dolžni pokorščino izkazovati; da greši oni, ki postav ne bi izpolnjeval; da se upre Bogu, ki se upre postavnemu vladarju;
3.	sledi, da podložnikov nikakor v vesti ne vežejo postave, ki bi se protivile božji volji, ker tu bi oblast, postavljena od Boga, prekoračila meje in nekaj zapovedala, za kar je Bog ni pooblastil; v tem slučaju ne bi sicer smeli zanetiti prekucije, pač pa ne bi smeli zapovedi izpolniti, ampak morali bi z apostoli reči: „Boga moramo bolj poslušati, kakor ljudi“,2) ali pa trpeti, kakor so trpeli prvi kristjani preganjanje in celo smrt rajše, kakor pa bi Boga zatajili; 4. sledi, da smo tudi podložni za svojo pokorščino pred Bogom odgovorni, ki nas bo zavoljo tega sodil v večnosti.
‘) Sap.. 6, 4 — 10. — ’) Act. Ap. 5, 29.
Opisal sem Vam edino pravo razmerje med Bogom in narodi, med državno oblastjo in podložniki. O kako mirno bi mogli na svetu živeti, kako lepo bi se pospeševale koristi posameznih narodov in slanov, ko bi se to razmerje povsod uvaževalo! Pa tudi božjega blagoslova ne bi manjkalo, ker bi se Bogu dostojna čast izkazovala.
'Poda tako mirno državno in narodno življenje je pa le tam mogoče, kjer je še živa vera v Boga, in se vse javno in zasebno življenje poizkuša uravnavati po edino pravih načelih krščanske vere. Samo po sebi bi bilo to tudi v ustavni državi prav lahko mogoče.
V ustavni državi namreč ne snuje potrebnih postav državna oblast sama, ampak ljudstvo sodeluje Postave se pripravljajo v deželnih in državnih zborih, kjer je ljudstvo zastopano, ali bi vsaj moralo biti zast pano po svojih poslancih. Poslancem je dolžnost, da se posvetujejo o pravicah, potrebah in koristih ljudstva; vse zadeve pretresajo z zastopniki državne oblasti; koristi, potrebe in pravice posameznih krajev in stanov izkušajo tako urediti in spraviti v soglasje, da se pospeši skupna sreča; se ve, da si mora tudi kak kraj ali kak stan kako željo omejiti, izpremeniti, ali se ji celo odreči, ako bi bila drugim krivična, pogubna: najbolj pa se mora gledati na to, da se noben predlog, noben sklep ne protivi naravno ali nadnaravno razodeti volji božji; po dovoljnem pretresavanju se postave sestavijo in predlože vrhovni oblasti, da jih potrdi, ali pa zavrže, kakor spozna, da bode za ljudstvo najbolje in da bode mogla najlaglje odgovarjati pred sodbo božjo: potrjeni in objavljeni postavi pa se pokore ljudstva, akoravno bi morda ne bila popolnoma po njihovi volji, vedoč, da so tako dolžni v vesti zavoljo Boga.
Kjer se pa Bog več ne vpošteva in ga nekateri ljudski zastopniki naravnost taje, je li še mogoče posvetovanje z ozirom na Boga in njegovo voljo? z ozirom na pravi blagor vseh slojev ljudstva? Vežejo li postave v vesti? Saj, kjer ni Boga, tam tudi vesti ni, in le zunanja sila in kazen primora podložnike, da se
postave kolikor toliko izpolnjujejo. Kjer torej Boga taje, tam tudi ni prave pokorščine in prostosti, ampak le sila in suženjstvo. Toda sile ljudje ne prenašajo radi. Manjšine si izkušajo pridobiti večino, v kar jim služijo shodi, govori, časniki. Ko dobe večino, po svoje vladajo, svoje koristi pospešujejo, sebičnim svojim željam hočejo dati postavno obliko in obveznost, manjšino pa šiloma tlačijo; od tod zopet odpor, zopet strastni volilni boji, zopet sovraštvo in nemiri do zadnje kočice najbolj skritega sela. Ker se pa to vedno ponavlja, zato razburjenosti ni nikoli konec.
Vidite torej, od kod po vsej Evropi in tudi pri nas tolike silne razburjenosti, vidite, od kod tako nesrečni odnošaji, da se še vladati ne more!
Ustavnega življenja se morajo tudi katoličani udeleževati in posluževati se vseh danih prostosti tiska, shodov in govorov, da dobe večino in po svoji večini uveljavijo v deželi in državi postopanje in vladanje po edino resničnih, zato pa tudi edino blagonosnih katoliških načelih, po katerih se naravno ali nadnaravno razodeta volja božja priznava kot merodajna za državno oblast, ki zapoveduje, in za ljudstva, ki postavam predloženim po svojih zastopnikih in potrjenim po zakoniti oblasti radovoljno pokorščino izkazujejo.
Da, vprašam, ali sme zmagovati krivica, zmagovati sebična ljudska volja, zmagovati preziranje Boga in njegove volje? Ne, ampak zmagovati mora edino pravičnost, zmagovati neomejeni ozir na Boga, zmagovati ona ljudska volja, ki se z božjo strinja ali jej vsaj gotovo ne nasprotuje. In naša dolžnost je, da mi tem načelom pripomoremo do konečne zmage v deželi in v državi in v ta namen in edino v ta namen se poslužujmo ustavnih pravic in ustavnih svoboščin, ki so v rokah brezbožnikov tako pogubne. Le dobro znajmo „da, ako Gospod ne zida hiše, zastonj delajo oni, ki jo zidajo, in ako Gospod ne varuje države, zastonj čuje on, ki jo čuva.“1)
') Ps. 126, 1. 2.
Videli smo do sedaj dvojno društvo: družino in državo. Obojno obstoji po volji Stvarnikovi, ki je našo naravo tako ustvaril, da brez družine in države ne moremo izhajati; zato je pa tudi naravno razmerje v družini med otroki in starši, v državi med podložniki in vladarji od Stvarnika nameravano, torej obvezno v vesti; tudi poglavar družine, namreč starši in poglavar države, namreč vladarje na tem mestu po naravnih zahtevah, torej po volji Stvarnikovi, pa ima zato od njega vso tisto oblast, ki je potrebna za uspešno vlado družine, za uspešno vlado države. Od tod sledi, da morajo starši gospodariti in vladarji zapovedovati po volji Stvarnikovi, po volji božji.
Od kod pa naj spoznamo voljo božjo? V vseh časih in v vseh narodih nahajamo vero v Boga in sicer tako globoko ukoreninjeno, da vera vlada vse zasebno in javno, tudi državno življenje. Modrijani so se trudili, s svojimi naravnimi močmi spoznati Boga, do-znati, od kod svet in človek, pozvedeti o nalogi in zadnjem namenu človeškem, prepričati se o duši in večnosti. In sedanji silni boji v svetu, pa tudi med nami Slovenci, boji na družabnem in političnem polju, v znanosti in umetnosti, ali niso verski boji ? Na eni strani se priznava Bog Stvarnik, torej človek njegova stvar, od njega odvisen, namenjen za večnost, za katero naj se z življenjem na zemlji pripravi; na drugi strani se taji Bog Stvarnik, taji večnost človekova in njegova odvisnost od Boga: to sta dve verski stranki v ljuti borbi.
Iz tega se vidi, da je vera zadeva naše narave, da potreba vere iz nje izvira. Vprašamo se pa: ako je za otroka poskrbljeno v družini, za družine v državi: kaj pa naše verske potrebe? Ali za nje ni poskrbljeno? Ali naj bode vsak sam sebi prepuščen? Ali naj bodo posamezni ljudje navezani na svetne učenjake in njihovo vsak dan izpremenljivo Znanost? Naše mišljenje, naše delovanje, vse osebno in družbeno življenje, da, cela večnost: vse to zavisi v svojem notranjem bitju od vere. In za tako prevažno zadevo naj ne bode preskrbljeno?
Ne bojmo se, preskrbljeno je. Tudi za versko življenje, katero vse drugo naše življenje prešinja in nosi, je Bog poskrbel. Zasnoval je novo veliko, dobro urejeno društvo z nalogo, da v njegovem imenu uči ljudstva resnice, katere naj verujejo, razglaša zapovedi, katere naj izpolnjujejo, in deli vsa za versko življenje potrebna sredstva.
Temu društvu pa ni dal ustave, kakor jo imamo sedaj v državi, da bi se volili zastopniki in bi v zbornicah razpravljali o verskih resnicah in o dolžnostih do Boga. V tem slučaju pač ne bi večnih resnic in dolžnosti do Boga nikdar prav spoznali; saj vemo, kako je človek sam po sebi zmotljiv in kako strast človeka premoti. Kako žalostno bi bilo, ko bi ljudske zbornice določevale o veri in o verskem življenju! to bi imeli groznih zmešnjav! Taki negotovosti Bog ni mogel zaupati vodstva verske družbe; moral je za njo bolje poskrbeti, moral jo je zavarovati zoper ljudsko zmotljivost in /oper ljudske strasti.
In on je to tudi storil, da, storil je več, kakor pa bi mi mogli pričakovati. Sam Sin božji je prišel na svet, da je ustanovil to novo najbolj potrebno društvo: Cerkev božjo. Tej cerkvi je dal vidnih poglavarjev in samo tem je slovesno izročil oblast oznanjevati večne resnice, razglaševati zapovedi božje in deliti pomočke v dosego večnega življenja; obljubil jim je nevidno ostati pri njih do konca sveta in poslati jim Duha resnice, ki naj jih uči vse resnice in obvaruje vsake zmote; postavil je enega vrhovnega poglavarja, ki naj bode kakor skala, na katero je sezidana nepremakljiva cerkev, ki naj bode najvišji pastir vse čede njegove. On Bog je zavezal vse ljudi in vse narode, da morajo po sv. krstu v to kraljestvo, v to cerkev stopiti, ker drugače se iz-veličati ne bi mogli. Povedal je pa tudi, da bodo božji sovražniki, nasprotniki resnice, otroci teme in laži to cerkev vedno besno napadali in silovito preganjali, da je pa premagali ne bodo.
Ali ni to res? Ali nas tega ne uči zgodovina? Ali ni Kristus dokazal, da je zares
pravi Bog? dokazal s svojim življenjem, s svojim naukom, s svojimi deli? In katoliška Cerkev, ali ni zares njegova cerkev? Kako mogočno oznanja vsem ljudem in narodom večne resnice in božje postave in jim ponuja v svetih zakramentih pripomočke po volji božji živeti in priti v srečno večnost! In kako jo preganjajo od početka do sedaj? Res peklenske sile se vanjo zaletavajo; toda premagana ni in ne bo; kot mogočna zmagovavka stoji med narodi in jih vabi k sebi vse, ki žejajo po večni resnici, po Bogu, po miru, po zveličanju
Cerkvena oblast je torej naravnost od Boga, pa ji morajo pokorni biti vsi ljudje, vse družine, vsi narodi, vse države; nihče ni izvzet, ne navaden človek, ne bogatin, ne plemenitaš, ne kralj, ne cesar; in ker je ona pooblaščena od Boga in varovana od Boga, da se ne zmoti, zato mora na njene- nauke in navodila paziti oče, ki vlada družino, načelnik, ki vlada občino, ljudski zastopnik, ki kuje postave, mogočni vladar, ki vodi države.
Papež, vrhovni poglavar, škofje načelniki škofij in duhovniki, njihovi pomočniki, oznanjajo in varujejo božje gospodstvo, božje pravice, oznanjajo jih zmeraj in povsod, ter vabijo vse pod zastavo božjo. Oni torej samo to nameravajo in izpeljujejo, kar mora vsak človek sam želeti, namreč, da spozna Boga in njegovo voljo, da se mu pokori, da uravna po tej volji vse svoje življenje osebno in družbeno, skrivno in očitno, da tako Bogu služi in se zveliča. Deželni in državni zbori bi morali isto nameravati, namreč vse tako uravnati, da bi povsod obveljala volja božja, da bi se odstranilo vse, kar ovira uveljaviti voljo božjo, da bi se utrdilo kraljestvo božje na zemlji, saj je skoraj ni zadeve še tako posvetne, ki bi ne bila vsaj v dalnji zvezi z gospodstvom božjim.
Kaka nehvaležnost do Boga pa bi bila, ko bi se kdo odtegoval cerkveni oblasti, ko bi jo grdil in pobijal, ko bi zoper razodete resnice in zapovedi božje govoril, jih tajil in ljudi od cerkve in od cerkvenih oblasti od-vračeval! Kaj ne, to bi bil naravnost upor zoper Boga in njegovo delo.
Do tega upora se lahko pride, ker se temu gospodstvu božjemu upira naša strast. Kdor je strasten: ako v njem vlada napuh, lakomnost, nečistost, požrešnost, jeza, sovražnost, ta pač težko trpi jarem Gospodov; zato mu je zopern duhovnik, ki ga svari, zoperna beseda božja, ki mu pokazuje krivičnost, zoperna katoliška Cerkev, ki ga obsoja, zopern Bog, pred katerim mora trepetati. V tem notranjem stanju je dovzeten za vse, kar mu strast opravičuje, kar ga odteguje oblasti duhovniški, oblasti cerkveni, oblasti božji. Kaj rad sliši govore, s katerimi se izpodbija vpliv duhovniški, govore zoper Cerkev, kakor da si je vso oblast po krivici osvojila, da zatira ljudstva, govore zoper papeža in sploh zoper cerkveno oblast. Kako ugodno mu je, ako more vernemu sinu cerkve kaj očitati, posebno ako na duhovniku, na škofu kaj napačnega zapazi, ako mu zgodovina pripoveduje o temnih straneh cerkvenega ali duhovniškega življenja. Kaka slast še le, ako pride navidezna znanost, in ga v vseh teh predsodkih utrjuje, ki uči nauke cerkvenim nasprotne, ter cerkvene kot zmoto, kotpravljico razglaša. Kmalu opusti molitev, opusti službo božjo, opusti sv. zakramente, kmalu dvomi o cerkvi, dvomi o Gospodu Jezusu, dvomi nazadnje o samem Bogu: ’da, vso vero zavrže, taji razodetje božje, taji stvarjenje božje in se ponaša s tem, da ni otrok božji, ampak potomec živali, visoko razvita žival.
Na tem stališču mora zaničevati in strastno izpodbijati cerkev in cerkveno oblast, ne more trpeti vplivnega delovanja duhovnikov in škofa, protivi se z vsemi silami. Vporablja svobodo tiska in shodov in govora, pa po časnikih in knjižicah in s predavanji po raznih krajih bije boj zoper vero, zoper Cerkev in cerkvene oblasti, boj zoper razodetje božje, zoper Boga samega: vse to pa dela pod pretvezo, da se bori proti klerikalizmu in nastopa pod krinko liberalizma, pod krinko napredne, moderne znanosti.
Na ta način se izpodkopava veljavnost in ugled cerkvene oblasti; ker pa edino ona oznanja Boga in njegovo gospodstvo, pade z
njo tudi veljavnost in ugled državne oblasti: na njih mesto pa stopi nasilje raznih strank, v društvu zavlada zmota in krivica in sebičnost, društvo se razcepi v zmeraj več strank, ki se med seboj bore za premoč in za prvenstvo s silo in prevaro, zato ni miru, ni ljubezni, ampak le razpor in sovraštvo, prava slika samega pekla. Ako pa v javnem življenju nobena oblast nič ne velja, ampak se oblast izpodbija, svojevoljnost pa oznanja, tedaj se tudi v družini oblast očetova še bolj omaje, kakor pa jo je omajala strastnost otrok, pokorščina izginja in tudi družinsko življenje razpada.
IV.
Dragi v Kristusu, načrtal sem vam sedaj nekoliko razpad sedanjega javnega življenja, pokazal pa tudi vzroke tako silnemu razpadu: zloraba ustavnega življenja in ustavnih svoboščin zoper od Boga postavljene oblasti v cerkvi, v državi in od tod dosledno tudi v družini. In ker je ta zloraba, to izpodkopavanje veljavnosti in ugleda cerkvene in svetne oblasti, borba naravnost zoper Boga, našega najvišjega Gospoda, zato je vse to gibanje greh, velik greh in kliče maščevanje božje.
Ali hočemo tudi mi Slovenci zatajiti Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa? Ne, ne smemo; da, ne smemo pahniti sebe in prihodnjih rodov v časno in večno nesrečo. Od teh grozot pa bi vas radi obvarovali ravno mi duhovniki po oblasti nam dani od Boga. In ker sovražniki božji v bogokletne svoje namene rabijo časopise, snujejo društva, prirejajo razna predavanja: zato vas kot vaš škof prosim, da, zapovedujem vam, da liberalnih časopisov ne naročujte in ne kupujte, liberalnim društvom ne pristopajte, in predavanj ne poslušajte. Kdor se poda v nevarnost, bode v nevarnosti poginil. Pač pa se naročujte na dobre krščanske časopise, pristopajte k našim posebno izobraževalnim društvom, hodite k predavanjem naših krščanskih mož in mladih gospodov.
Posebno pa pristopajte v čisto cerkvena društva, ki vas vadijo v molitvi, vabijo k
službi božji, vodijo k večkratnemu prejemanju sv. zakramentov, navajajo k čistosti, treznosti in varčnosti, odvračajo od surovih in razuzdanih tovarišij. O, naj se množe Marijine družbe, naj se širi bratovščina sv. Družine in tretji red sv. Frančiška, naj matere rade zahajajo k zapovedanim stanovskim poukom potrebnim za zavedno vzgojo otrok.
Ker se pa posebno skrivnost presvetega Rešnjega Telesa taji, zato radi in trumoma prihajajte njega počastit in poklonit se mu tisto uro vsake prve nedelje v mesecu, ko je v po-češčenje izpostavljeno, da se mu zadoščuje za vsa razžaljenja, katera mora trpeti v tem zakramentu ljubezni; pohitite tudi k molitveni uri ob drugih nedeljah; dan pa, ko je v vaši župniji sv. Rešnje Telo izpostavljeno celega dne v počeščenje, ta dan naj vam bo prazničen dan; zvon iz lin naj vabi vsako uro določene
časti vce pred Jezusa Boga v tabernakeljnu; prizadevajte si kar vsi pred njega priti, pa molite za se, za svojo družino, za svojo župnijo, za našo škofijo, za vso cerkev, tudi za grešnike, razkolnike in nevernike, posebno pa za one naše sinove, ki so od Jezusa popolnoma odpadli in ga v ljubezni njegovi naravnost taje. Tu pred sv. Zakramentom priznajte Veličanstvo božje in sklenite zavoljo njega pokorščino in podložnost njegovim namestnikom v cerkvi, v državi in v družini. O Marija, Mati Božja, prosi za nas!
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride nad vas in ostane vekomaj. Amen.
Ljubljana, dne 8. februarja 1905. t Anton Bonaventura,
knezoškof.
9.
Postna postava
za ljubljansko škofijo v letu 1905.
Pooblaščen od svetega Očeta dne 8. julija 1899 morem za našo škofijo tudi za leto 1905 gledč posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave dopustiti. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe:
I.	Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi, so:
1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna.
2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu.
3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih.
4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred božičem.
II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso, so:
1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj.
2. Srede v adventu.
III. Dnevi same zdränosti od mesa, t. j. dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti, so:
Vsi ostali petki celega leta.
IV. Na zgoraj (pod I. in III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti:
1. V vsej škofiji, kedar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik.
2. V onih krajih (ne v celih župnijah), kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj.
3.	Nekaterim osebam in sicer:
vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi.
V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo.
VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso.
Kar se tiče večerje o dneh nekoliko po-lajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in
V Ljubljani, dnč 8. februarja 1905.
redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redovnikom, redovnicam in vsem prebivalcem v njihovih zavodih ; tem tudi ni dovoljeno uživati pri večerji mesne juhe.
Upam, da se vas mnogo danih polajšav ne bo posluževalo; vse one pa, ki se jih bodo posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš“ in „Češčena Marija“ na čast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom.
Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati, vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor mčni, da mu je stalne dispenze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk. ordinarijat.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
10.
3lnfonius> p^oncuumtura
burrfi $ottes nub bes apoftofifdjeu gtupfes ^naben ^üritOifdjof von Jailuidj
n II c it ©liiuliiijcii feiner hiöicfc Jrietifu, tjcil mili ^cijcii umi milemu tjmu mtii ijcilrtiitir Jcfns Cljrilhts!
die fjeilige fjafteujeit erinnert uit* nit ba§ bittere 3» biefer allen fo notmeubigeit 23ufje foflen mir eben Seibeit nub Sterben uufereS .£jei(anbeš, fo luie and) burd) bie $aftenjeit angeregt merbeit. SSerftummcn an bie jdjrecflidje Urfadje bežfelben, itäntlid) ait bie jofleit bie meift jefjr gefährlichen, menit nicht gerabejit freventliche ©ntpöruug gegen ©ott nub feinen heiligen fnubhafteu ^afcfjinßSfuftbarfeiteu ! Söeg trnu bett= SBilleit. Um bie burd) biefe	Empörung	©ott juge	felbeu juin ©ebete, ju beu gmftenprebigteu,	jum
fügte 33e(eibigung z» füllten,	muffte ein	©ottmenfd)	Äreuzmege, ju beu heiligen Saframeuten! S8er(affet
leiben unb fterben!	jene gefährlidje: ©elegenheiten, in meldjeu ihr jur
Söiftft uitb müufdjeft and) bu biefer	Sühne teiU	Siinbe, jur tpiutaufebuug be* Sßilleitg ©ottež,	jur
haftig ju merbeit? 9hm, fo	„tue Qhtfje“1) fpridjt	©mpöruitg gegen ©ott gereizt morbeu feib!
ber fierr felbft, „beim ba* .^imntefreid) ift nahe“. diesbezüglich möchte ich eud) befonberS auf eine ■) 3Jintt(). 4, n.	©efahr aufmerffam machen, auf eine ©efal)r, bie mit
bent sJiitiit bes ganjen gejetijd)afttid)cn SebeitS brotjet. $d) uteiiie bie šBerfennnitg, ja S(ifiad)titng ber tuni ©ott gefegten Autorität iit bei- ^antitie, im Staate iiub in bei- föirdje. Sind) bieje SKerfemtuitg, bieje Sfi)V adjtnng ift eine Siiitbe, lueil eine ©ntpörnng gegen ©ott, meldje in bei- üengnititg ©otteS ihren ,'pöt)epnntt erreicht.
Seid dl nt beginn bei- jef)i- ernften ^afteujeit, im dnbeitfeit an bas bittere Seibeit itnb Sterben, baS nufer ,'perr iiub Ipeitaitb in oollfomnteitfter Unter= fimürgfeit gegen jeinen bimmlijdjen Ü8ater auf fid) ge= nominell bat, motten mir bie Sotmenbigfeit einer oon (iJott gefegten Autorität in bei- Q- a ni i f t e, im Staate nnb in bei- ftirdje, jomie bie folgen einer 9fnfle^nnitg gegen biejetbe in ©rmägttng gieren in bei- 2lbfid)t, um uns gegen bieje fjanptjitnbe bei- moberneit $eit 51t jdjiiben.
1.
SlUe nnbebitflid) nnb etenb ijt ein tt'inb, metdjes eben jur Sßelt gefontmen ijt! D()iie anbanernbe 5itr= jorge liebettber ©ttern mürbe es 311 ©rnitbe geben. Sdjon beSbalb ijt eS jdjidbig jeine C&ltern 511 etjreit, ibneii baitfbar 31t jein nnb im $atte ber Siot für biejelbeit Sorge 31t tragen.
$0311 fommt bamt bie (Srgie^nng. 3 ft nun bieje ofjne beftimntenbeit ©iitjtuf) ber (Ottern anj beit SBitlett bes ßinbes möglicf)? dnd) im^iingtingS- ititb Släbdjem alter, 3111- 3eit ber ©rmadjititg 1111b ©ntmirftnng ber oerjdjiebeneit gcfäljrfidjen Triebe nnb Seibeitjdjafteit, mirb ber ftüngting, mirb baS Siiibd)cit 31t ©ritnbe getjen, meint eS jid) bent bejtiiitntenben ©iitftnfje ber ©Itern int Uitgeborfam enthebt.
dtjo jdjon bie ÜJiatnr bedangt, bafj in ber gaiiülie bie Stinber ihren äöillen beit Stnorbitnngen ber (Stterit ganj itttb gar nnterorbiten. Itngeborjaine, trotzige Äittber merbeit oon jebemtait bernrteitt nnb gering= gejdjäjst.
Shitt ijt bie Stimme ber Statur bie Stimme iljres Sdjöpfers, bie Stimme (Lottes, meld)er iiberbieS biejeS ©ebot bei- Untermiirfigfeit and) ansbrndtid) gegeben nnb bttrd) jeine Autorität bejiegett t)flt.
3Bic tautet beim baS bierte ©ebot ©otteS, metdjeS ber £>err ()öd)ft jeiertid) unter ißlit) nnb ®oititer bont Serge Sinai gegeben bat?1) „®tt jottjt Sater nitb Shitter ehren, anjbaj) bn lange tebejt auf ©rben!"
*) ©i'ob. 19. sqq.
lUod) bentlidjer mirb bieje imn ©ott jtammeitbe Autorität ber ©tterit in ber Familie bitrcb beit beitigeit Öle ijt in Sitdjc ©cctefiajticuSx) edtiirt: „©ott milt, baf) bie Äittber ibreit Sater et)ren nnb milt ititb be= jtätiget baS Slnjebett ber ÜOtntter über it)re Äinber ... mer beit tperrn jiirdttet, ebret jeiite ©tterit nab bient il)iteit atS jeitten ©ebietcrn, bie if)it erjengt bobeit. Slit SBort nnb ü£at mtb iit alter ©ebttlb ebre beiiten Sater, batttit jein Segen über bid) fontnte mtb jein Segen bis ans (Silbe bauere. ®er Segen bes Saters bejejtigct bie panier ber Stiitber, aber ber Shttterftnd) jerjtöret jie oont ©ritnbe ans. Stein Stinb, nimm bid) bes SaterS int dtter au 1111b betrübe ibn itidtt, jo tauge er tebet; nitb menit jeine Sinne abnebmen, jo batt' eS ibnt 31t ©nte nnb oerad)t’ it)it nid)t in beiiter Straft . . . 2Betd) böjen Stamen inacljt jid) ber, metd)cr jeineit Sater oerläfjt nnb oerjtnd)t ijt oon ©ott, metdjer jeiite Sfntter erbittert."
3Bie berrtid) jiitb uns in biejeit Säbelt ntijere Sftid)ten gegen bie ©tterit aitSeinanbergejeijt: ©br' jnrd)t, ©eborjam, Eingabe, ®anfbarfeit, ©ebttlb. 3etjt feititeit mir beit SBilten ©otteS; mer beit (Sltern ge-t)ord)t, geborgt ©ott; mer beit ©Iterit miberftrebt, miberftrebt ©ott.
SSDie 3Bid)tigfeit biejeS ©ebotcS erbettt and) ans ber bemjelben 0011 ©ott bent Ipcrrtt oerliebetteit Sanftion. .Spüret bieSbe^itgtid) beit heiligen dgojtet ^autnS:2) „Stinber, gebord)et euren (Sttern int ^>errn! bemt baS ijt red)t. ©bre beiiten ®atcr nnb beiite Stntter, meld)eS ijt baS erjte ©ebot in ber ^erbeijjnng, baf) eS bir mobt gebe nitb bn tange tebejt auf ©rbeit." hingegen befiehlt ©ott bttrd) SJtojeS:3) „SBeitit jentanb einen miberfpenftigeit nitb itnbäitbigeit Sobn fyat, ber jeineS Katers ober jeiiter Stntter Söefebt itidtt höret, meint fie ibn süchtigen, nic£)t gehorchen mitt, jo jotteit jie ihn nehmen nitb 51t beit Stettejten jener Stabt führen nitb snnt Xore beS ©ericbtcS nnb jotteit jn ihnen jprectjen: biejer nitjer Sohn ijt ititbäitbig ttttb miberjgenjtig nnb mitt nidjt hören ltitjere ©rntabnum gen 1111b gibt jicb ber Spötterei nnb Schlemmerei nitb Sdjmelgerei b*n: un^ öaS 33olf ber Stabt jott ihn jteittigeit nitb er jott jterben, auf baf) ihr baS Sööje oott euch tuet, nnb ganj 3jrael eS höre nnb ficb fürchte."
■) ©ccli 3, 2-18.
>) ept). 6,1-3.
3) ®eut. 21, 18-21.
Nidjt mafjr, eine fd)recflid)e ^roljitug unb jiuar uoit ©ott felbft, beffeit ©tettoertreter bie Eltern fiitb. SÜirtber, Qüttglittge, Jungfrauen, gehortet euren (Sfterit! ^efottberS jur $eit gefä£)rtidjer Vertorfungen 51t Vergnügungen unb Veluftigitugen, bie ber ©iitn lid)feit unb ©eititfefud)t fdjnteidjelit, f)öret bie mar itenbe «Stimme eurer Eltern unb itbcrmiitbet bie im fersen angefadjte Verfitdjung, auf bafe iljr beut jeit= lidjeit unb emigen Verberben entgegen föititet.
$ebod) and) it)r Väter unb 9J?ütter, oergeffet uid)t auf eure gottgewollte Stellung in ber ^antilie allen, aitdj beu ermadjfeitett Äinbent gegenüber. Von ber SBiege angefangen teeret bie ftiuber, baf? fie end) ©otteS tuegeit gehordjeu; befonberS euer ßebeit fofl barttadj fein, baS ettd) bie föinber als ©tettoertreter ©otteS Ijodjadjten unb oerefjreit fönnen. SDeitit uidjt nur für bie einzelnen Familien, foitberit für bas gatt^e gefettfdjaftlidje Sieben ift eS 001t ber größten Ve= beittuug, bafe bie fttuber 001t ifjreu erfteu Jahren aitgefaitgeu augefjatten luerben, in ihren Eltern unb überhaupt iit ifjreu Vorgefe^teu «Stellvertreter ©otteS p fefjeu, beiten fie tjiemit ©otteS megeu Ehrfurcht unb ©ehorfant fdjulbeit.
II.
$od) nufer Seben bemegt fid) nidjt blofe in ber Heilten ©efettfdjaft, bie mir f^antilie nennen. ®urd) ihre natürlichen, leiblichen nitb geiftigen Vebürfuiffe merbeit bie einzelnen Familien jur Vilbitug 001t einer größeren ©efettfdjaft getrieben. ®er Sattbmattn, ber ^attbmerfer, ber Kaufmann, ber Arbeiter fiub au einanber ange= miefeit; alle haben befoitbere 9ied)te auf il)re perföttlidje ^rei^eit, auf if)r Vermögen, auf iljre Ehre, bie gegen unbefugte Singriffe gefdjii^t merben müffeit; Dörfer, ©täbte, Sauber, Völfer haben gegeufeitige, oft fefjr mid)= tigeVejiehuiigeu, üoit beiten il)r allfeitigeSSBol)! abf)ättgt, es mufe nun iettiaitb ba fein, ber iljre Verljältuiffc regelt, ihre 9ied)te fdjii^t, ifjr allfeitige» Wohlergehen förbert; unb biefer jentaub mufe über iljiteir fteljeit, ntuf3 i^tteit gebieten nitb fie int Sitten uer^flidjteu föttiteu. daraus erfeljcit mir, bafe bie Natur felbft eine gröfeere ©efellfdjaft mit einer Slutoritöt au ber ©pi^e üerlaugt, in melier bie einzelnen $antilieu unb fiäitber nitb Völfer jtt einer Einheit oereiuiget fiub unb bttrd) meldje alle ifjre maljreu Jtitereffeit geförbert merben fotteit; ber au ber ©pi^e ftcfjeitbeu
Autorität müffeit bie Einzelnen ihrem äßilleit itad) uittermorfeit fein, ba oljite Untermürfigfeit nitb ©e= fjorfam ein gufamnteuleben ntöglid) ift. llitb moljer biefe Slutorität, ber id) midj untermerfeit mufe? Vont ©djöpfer ber ntenfdjlidjen sJfatur nitb ber ©e= fellfd)aft, bie 0011 ber Natur geförbert mirb: alfo 001t ©ott.
%
3tt bentfelbett Nefultate fontmeit mir uod) auf einem aitbereit ÜÖJege. 2lls 9Neufdjen fiub mir uoit ©eburt au§ alle gleidj, alle frei, alle in berfelbeu ©tettnug. Söeuit mir uitit non Natur alle gleid) fiitb, alle biefelbeu natürlichen Ned)te befi^ett, mo^er ftammt bie (bemalt, bie mich itt meinem äöitteit beeiufluffeu fattit, ber id) mid) in ©ehorfant untermerfeit ntitfe? Von Natur gebiifjrt fie nieutattbem unter beu ©e= fd)öpfeit, foitberit nur (Sott beut ©d)öpfer, ber als foldjer mein Eigentümer, mein ,f)err unb ©ebieter ift, uoit beut ich meinem ganjen äBefeit itad) abhängig bin. Er fattit biefe 9JJad)t and) ©efd)öpfen bireft ober inbireft itad) feinem Villen ntitteilen; alöbaitit bin id) beut betreffeitbeu beooIlntäd)tigten als ©telloertreter ©otteö oollfontuteueit ©el)orfant fd)itlbig. Ül^eil nun bie im ©taate oereinigte uteufd)lid)e ©efellfdjaft ohne eineu foldiett ©et)orfam itid)t befteheu föuitte, fo müffeit mir fageit: bein Regenten ift bie ÜDiadjt 51t befehlen, ittifereit SBitteit 51t biubeit uoit ©ott felbft gegeben, er uertritt be^halb bie ©teile ©otteS.
llnt iit biefeut für bie ©efellfcljaft, für beit ©taat
l)öd)ft mid)tigeu fünfte uid)t irren 51t föuiteu, l)at ber gütige ©djöpfer bies and) au-sbriirflid) erflärt. 2i5aS fagte ber .perr 51t pilatu», ber fid) brüftete über ihn ©emalt 511 hoben, fo bafj er il)tt freilaffett ober uernrteilett föitue? Er fagte feierlich: ,fbii l)ätteft feilte ©emalt über utid), meint fie bir nidjt uoit oben Ijerab gegeben märe."1) Hub ber heiligeStyoftel gaulus fprid)t im Namen ©otteS :2) „Jebermaitu nutermerfe fid) ber obrigfeitlid)eu ©emalt; beim es gibt feine ©emalt, aufeer uoit ©ott unb bie, meldje befteht, ift uoit ©ott angeorbitet. 3Ber bentitad) fid) ber obrig= feitlicheit ©emalt miberfe^t, ber miberfetjt fich ber Slit-orbuuitg ©otteS, unb bie fid) biefer miberfeljeit, §ieheu fid) felbft VerbantmttiS 51t ... ®arunt ift es ^flid)t, untertan gu fein nicht nur um ber ©träfe mitten, fouberu and) um bež ©emiffeitS mitten."
') 3ot). 19, 11.
3) Sioni. 13, 1— 5.
2(1 jo itidjt blofj bic mitcrlidjc ©ernalt in ber ftantilie, and) bic obrigfeitlidje (Neumit im Staate ijt uoit ©ott: menit mir bec Dbrigfeit gehorchen, gehorchen >uir ©ott, meitu mir uns ber Dbrigfeit miber-jejjett, miberje^en mir uns ©ott. Unb nur biejeö 3$er= fjäftniö jmijdjeu beut Jperrjdjer imb beu Untergebenen ijt geredjt unb eljreitüoö; ber .'perrjdjer glänzt üom ^Ibglattje ber göttlichen SDfajejtät, ber Untergebene ge= f)ordjt in ifjnt ©ott beut Jperrit je(bjt, jein ©efjorjam ijt geabelt, ijt vernünftig, ijt tugeub^aft unb Der-bieuft(id).
iHus biejem einzig richtigen unb einzig miirbigeu Verhältnis ergibt jid) $olgeitbes juniidjjt für bie hödjjte melt!icf)e Dbrigfeit, fiir bie ^errjdjer: I. ifjre 2(n= orbuiutgeu ntüjjeu mit bem SSitten ©ottes im (£in= flaug jteljeii, mesljalb jie bie uon ©ott gegebenen Wed)te ber eiujetueu ititb ber $aiiti!ieit, namentlich baš VHedjt bas emige (čitb^iel aujtreben ju föititeit, matjren unb immer baS allgemeine siBol)l uor Wugeit haben ntüjjeu; 2(itorbituitgen gegen beneiden ©ottes hätten feilte Verbiublichfeit, mären und unb nichtig auž SOlaugel au 23eboümäd)tiguitg; 2. bitrd) bie obrig^ feitlidjeu 2(norbnungeit merbeit bie Untergebenen im äBidett, im ©emijjeit gebnitbeit unb üerpflidjtet, beim bie Sluorbnuugeit (jabeit ja in letzter ftuftait^ itjre Verbiitblid)feitgfrajt üou (Mott; 3. bie £)errjd)er jiub für i!)re £ateu üor ©ott üerantiuort!ic£), ob jie mo!)( bem SBilleu ©otteš geittäf? il)re Vollmacht auSgeiibt unb mahrfjaftig für ba§ ma(jre allgemeine äBoht ber Untergebenen gejorgt Ijabett ober uidjt. 'SeSljalb !)eijjt es im 33ud)e ber Söei^eit:1) „Manitu ()öret ifjr Könige . . . beim üou bem Jperrtt ijt end) bie $err= jdjajt gegeben uitb bie 9)tad)t uon bem Merhödjfteu, ber eure Söerfe mtterjudjeu unb eure ©ebanfeit er-jorjdjcit rnirb; beim meitn ihr als ®ieuer feiltet 3ieid)es nidjt redjt gerichtet, bas ©ejet) ber ©eredjtigfeit nicht beobachtet itub uad) bem äBideit ©ottes nidjt ge= hattbelt !)abet, mirb er plöpd) unb jdjitell über end) foniuteit, mei( baš jtrengjte ©eridjt über bie, jo 2(n beren uorjtetjeu, ergeht.“
$ür bic Untergebenen hingegen ergibt jid) $ol= geubež: I. ber ©ehorjatit ijt meujdjeitmürbig, ebe( uitb leirijt; beim bie obrigfeitlidjen 9litorbuitgeit jiub ihnen ja nur baS uon ©ott gemoUte SOfitte! jur Söa^ruitg ihrer natürlichen -Jiedjte, jur ^örberuitg
ihrer zeitlichen unb emigeu Suterejjeit; es mirb jornit bas angeorbitet, mas jie jelbjt oernüuftigermeije miiitjcheit joüteit; 2. bie Untergebenen merbeit im ©e mijjen verpflichtet; ein ^umiberhaubeüt gegen bie uor ©ott gültigen ^luorbitimgeit märe eine 33e!eibiguttg ©ottes, eine Siiube, für meld)e jie auch lun' »m‘ 9fecheufd)aft gezogen merbeit; 3. bie Untergebenen mären jebod) im ©emijjen nicht oerpflicl)tet, falls bie obrigfeitlidjen 2(iiorbititngeu bem 3Ö3ilXeit ©ottes, mie er aus ber sJfatur ober aus ber Offenbarung erfanitt mirb, miberjprecheit jollten; eine iKebolte ijt jmar aud) in biejem $ade nidjt erlaubt; bie Untergebenen ntiiRteu jebod) mit beu Vlpojteln jpredjeu; „Urteilet jelbjt, ob mir nicht ©ott mehr gehorchen joden als iUleitjdjeu",1) jid) pajjiu oerhalten uitb lieber alles erbidbett, als jüitbigen unb ©ott beleibigeu; 4. and) bie Uitterge= beiten jiub für ihren ©ehorfam ober Uugehorjatn üor ©ott uerautmortlid); er mirb über ihre ©ejiitituiigen uitb ,'panbluitgeu richten, meint jie aud) bem menjeh liehen 9tficf)ter entgehen jollten.
SDieš jiub bie aus beut einzig richtigen gegen jeitigeu Ver!)ältitijje jid) ergebeitbeu Folgerungen jo mol)l für bic meltlid)e Dbrigfeit, al3 aud) für bie Untergebenen. ÜBie frieblid) fönnteit mir auf Srbeti leben, mie gliidlid) fönnteit bie Öuterejjeit ber eiit= jeliteu ibeoölferuttggflajjeit geförbert merben, meitit biejes Verhältnis immer unb überall gemährt mürbe.
Allein bieje richtige Drbnimg ijt nur bort möglich, mo ein lebenbiger ©laube an ©ott t)errjd)t, mo bas (Shriftentum mit feinen Sehren jur ©rnitblage bes pritiateu mtb öffentlichen Gebens geuommeit ijt. Alltel) ber fonjtitutiouede Staat ijt an unb für jid) baooit nicht ausgejd)lojjcu. $u biejem Staate joll bas Volf in beu gejekgebenbeu ftörperu burd) jeine 2lbgefanbteit oertreten fein; bic Wbgefaubteit beraten über bie Ve bitrfttiffe mtb ^orberuugeit aller oerfd)iebetter Volfs jd)id)teit; jie jucheit bic gitterejjeu ber einen mit jenen ber attbereit in eilte joldje llcberciitjtiiiimiiug (yi bringen, baj) babitrd) bas allgemeine 2Bof)l geförbert merbc; allen S3eftrebuttgen jnchett jie eine jolche Ülichtung ju geben, baß bem natürlich ober übernatürlich geoffem barten äBideit ©ottcö nicht miberjprochcit merbc; bie ©eje^e merben formuliert imb uoitt ^errjdjer alž betu Stelloertreter ©ottes, itid)t als yjlattbatar bes Golfes jauftioniert; bie Völfer gehorchen.
') Sdp. 6, 4 sqq.
■) m. «p. 5, ‘29.
äBeuu jebod) in einem Staate Cl5ott uidjt nteljr beriicffidjtiget, tucit üietleidjt tum nieten gerabejn geleugnet mirb, i[t bettn bann biefe ernfte Beratung mit SHiicffidjt auf ©ott nnb bas adgemeine 3M)( uod) möglid)? ätfer gibt fjier beit ©efetjeit bie im ©emiffett binbenbe Straft? SBer oerntag meinem Eilten Reffetn anjnlegen?
ÜBenit ber$ouftitutioualisuius©ott uidjt anerfennt, fo mad)t er bas Polf §unt Sonueram, baš Polf gibt fid) felbft bie ©efeüe btirdj feine SHbgeorbueteit, baS ,Stäupt bež Staaten mufj als SUfaubatar nid)t (Lottes, foitbern bes Lottes bie uurgetegten ©efetu' genehmigen. 3ft jemaitb im ©emiffeu gebnnbeit? ©ibt eS feinen ©ott, fu gibt es and) fein ©emiffett; nur bitrd) dufferen Bluang mirb bie Beobachtung ber ©efetje benjeuigeu aitfgebruugen, bie uidjt sufriebeu finb. Hub mie auf ber Seugnuitg ©ottes, fo ift and) in otge beffeu auf ^maug, auf reiner Pergemaltigung ber gati.se Stoiiftitutionalismus aufgebaut. Bei PSaljleu fiegt bie ®?ef)rf)eit, bie oft fetjr §ufn(Iig ift, ja burd) 11 in triebe 31t ftaube fomint, nor biefer ntiiffeu fid) bie in ber SDliuberljeit gebtiebeneu Parteien beugen; im parlamente fiegt mieber bie 'OJiel)rjal)l, bie iüuuber beit mirb uergemattiget. Allein Z'U(l|<Ü nnb Pergemah tiguitg famt man nicht gut ertragen, beSljalb merbeit SHnfjäitger gefud)t, mirb in Leitungen nnb auf Ber= famntluugen ein erbitterter Stampf geführt, mirb burd) erlaubte nnb uidjt erlaubte Mittel bie Majorität augeftrebt. ©ine Autorität gibt eS uid)t, eine fittlidje Perpflidjtuug gibt es nicht, meil ©ott geleugnet mirb.
Shunt bei foldjeu ober ähnlichen Berl)ältitiffeit int Staate, im Bolfe, in ber ©emeiube Triebe Ijerrfdjett? Pein, nur Stampf nnb 3mietrad)t! äBeil int ftaatlidjeu Sieben ©ttropas beinahe überall ©ott nicht mehr be= riicffid)tiget mirb, baljer bie Zerrüttung, baljer ber fortmäfjrettbe partcifantpf, baljer emige $eiitbfd)aft, einiger .paf). Oieitt, ohne ©ott, oljne ©Ijriftus, ohne eine im ©emiffett binbenbe Autorität fattit uidjt regiert merbeit.
SBir finb fatljolifdje ©Ijrifteu nnb leben in einem fouftitutionellen Staate; uermeibeit mir bie beibeit .'pauptfepler ber Stouftitutioii, mie fie Ijerrfdjeitb finb, nnb fudjeit mir burd) SluSiibnng nuferes P*af)tredjtcS Sit ©uufteu gläubiger, fatljolifd) gefilmter 2lbge= orbneter fetter Üt'idjtung sunt Siege 511 uerljelfett, bie au ©ott glaubt, int Jperrfdjer beit Steduertrcter ©ottes
ficht, Ijiemit bie gefellfdjafttidje Autorität Ijodj Ijält 1111b gemiffeuljaft für baS allgemeine äüofjl aller klaffen in llebereiiiftimmiiug mit beut göttlichen PMileit forgt.
III.
Die Bölfer uereiniget in ^antilieit mtb Staaten haben and) religiüfe Sutereffcu. Der ©laube an ©ott mtb an fein fjeiligeS ©efets, ferner ber bainit im iitnigften Zufantnteuljauge fteljeube ©ottcsbieuft gehörte immer ttiib überall s» beit tiefinnigften Pttgelegem Ijeiteu ber alten nnb neuen Bölfer. Daritad) ift bas gait.se private 1111b öffentliche Sieben eingerichtet, bie Familie 1111b ber Staat georbnet morbeit.
Sollen nun biefe midjtigfteu Vlngelegeitljeiten bem Zufalle iiberlaffeu morbeit fein? ober follte ber ©laube nnb ber ©otteSbieuft, 001t bem ttitfer scMidjeS, ja, and) nufer einiges Sieben abljäugt, nur bent Irrtum untermorfeiteu SlUeitfdjeu anoertraut fein? D mie uitgliicflid) mären mir, meint uns über ©ott, über bie ©migfeit, über nufer nädjfteS mtb (epteS Siebeus Siel itientaub gaus s'ueifellos fidjer belehren föitute!
Pein, fo elenb finb mir nicht: ©ott tjat für fein ©efchöpf geforgt burd) ©rünbung feines PeidjeS fjier auf ©rbeit. Da inmitten ber Pölfergefdjidjte ftetjt nufer Sperr $efttS ©IjriftuS als ber 0011 ©ott ge-faitbte, burd) PMtitber mtb SBeiSfagititgeu beglaubigte ©rlöfer mtb Sichrer ber Söelt, als ber ntenfdjgemorbeite Sohn ©ottes! Denn ba es fid) um eine ©migfeit Ijaitbelt, fo fiitb bie religiöfeit ^ntereffen fo midjtig, bafj ©ott in eigener pcrfoit biefelbeit oott Slitfaug ait= georbnet bat uub bie bitrd) bie Siiube ber 9PeufdjIjeit geftörte Orbnuug iit eigener per)01t mieber fjerftelleu molite.
©tjriftus griiubete feilt Peidj uub gab iljin eine gaus heftintntte Berfaffuitg. Die oberfte ©emalt ift iit petruS uub beffeu Parijfolgern einer perfou tiber= geben; bent oberfteit Porftefjer helfen im Pattteu 3efu bei ber Pegieruttg bie von iljnt bevollmächtigten SHpoftel 1111b iljre Padjfolger bie Bifdjöfe, bie eiitjelneit prooinseit oorfteljen. Diefeu mürbe jene ©emalt iiber= tragen, meldje ber ©ottmeufd) felbft im .'pintmel uub auf ©rbeit befafj: bie S?eljr=, priefter= 1111b 9iegierttitgS= gemalt; biefe feine 9(bgefaitbteit finb fjientit beauftragt, allen Bölfertt bie emigen SBaljrfjetten s>1 öerfiutbeit, bie ©nabenmittel 511 fpeitbeit uub beu SBideit ©ottes itt Pesttg auf Zeit nnb ©migfeit fuitb ju geben.
Ski iljueit bleibt er big 51111t ©itbe bei' 2Mt uub ifytteit lnid er aitcf) beit Cjetltfleit ©eift, beit ©eift ber 2Bat)rt)eit feubeit, auf bafš er fie in alle 2$al)rf)eit eiitfiif)re itnb eilt Irrtum ltttmögüc^ fei. ®ie SBötfer ntitffett glauben mtb fttoar unter ber Strafe ber einigen $erbanimni§.
®ieg ift ba§ 9?eid) ©otte§ auf ©rben 1111b beffeit SSerfaffung; bie einige SSafyrfyeit, bie ©nabenmittel, bie ©ebote ©otteš fiitb ber SBidfiir be§ maitfettbeu, irrtümlidjen 2Mf§mideng entzogen 1111b feitteSmegš ben gufädigfeiten mtb 2eibenfd)afteit ber parlamente aitl)eintgegcbeit, fonbern ber 0011t ©ottmeufdjeu mit afteit notmeitbigeit $odmad)teu aušgeriifteteu Autorität.
2)ie Aufgabe biefer firdjlidjeit Autorität beftetjt barin, baf3 fie bie 9ted)te be3 admädjtigeit ©otteš auf bie .fmlbigititg, auf bie gefjorfame Untermürfigfeit jeber einzelnen perfoii, all and) ber $antilieu, Sölfer mtb Staaten befamtt ntad)c, oerteibige mtb ftttr Auer feuitttitg bringe.
demjenigen, ber auf ©ott glaubt, beut e§ mit ber (£rreid)mtg be§ (£itb^iefe§ ernft ift, ift biefe§ ffieid) ©otteS toidfommeu, ift bie in biefem Steife an ber ©|)it>e ftefjeitbe fird)licf)e Autorität al§ ©tedoertreteriu ©otte§ (jeilig, i()r uutermirft er fid) au8 nodent £)er^eit, beim bitrd) biefetbe loerbeit ade feinen re(i= giöfeit 33ebürfitiffe int oodett -Dc'afje befriebiget.
AKeitt, toa§ gel)t im |>erjeit beseitigen oor, toeldjer ba§ Uitglitd fjatte, ben ©(aitben an Sljriftits uub feilte ®ird)e, oiedeidjt and) ben ©(aitbeit au ©ott 51t oerlierett, meldjer tjientit bie übernatürliche Offen= barmtg mit ifjreu ©ef)eiimtiffen nou ber fjeiügeit SDreifaltigfeit, oon ber 9JJeufd)ioerbung ©ottel, 001t ber (jeitigen (Sndjariftie im bauten einer fdjeinbareit SBiffenfdjaft a(§ Aberglaube oermirft? 2Sa§ ift in feinen Augen bie fird)lid)e Autorität? 9ficf)t§ aubereS all eine Au^afyl oernteffener £eute, bie bnrd) Sug uub Xritg, Sift uub SBergeioaltigmtg bie SJolfemaffeit im Aberglauben auriidljalten, au§ ben eigemtü^igfteit ©rititbeit it)re perföitlidje Cberf)errfc£jaft mit adeit ÜÜiittelu feftfjalteu 1111b ba§ $olf aužbenteit moden. jDatjer ber inüteitbe Äautpf gegen bie &ird)e 1111b ifjre föierardjie, baljer ber uuoerföfjtdidje .fwfj gegen ^Jriefter mtb SBifdEjof uub ^apft, baljer bie SBut gegen ben fogenaituteu „Mertfališmuš."
Söettu uittt itod) bie $ref3=, $erfammluug§= 1111b SHebefreitjeit in biefettt at()eiftifd)en Sinne ittifebraud)t
lnirb, bie Siirdje mtb bie fircf)üd)e Autorität £ag für Xag untergraben luerbeu, lnirb bemt bann mot)( bei ber unerfahrenen ftugenb, bei beut nidjt genug ttnter= richteten Bürger ader Staffen mtb ©täube baš $eft= galten au ber fird)lid)eu Autorität nocl) irgenbinie möglich fein? inerben uid)t red)t oiele nou ber $irrf)e unb bem firdjlidjeit £ebeu (oSgeriffeit ? um iJjreu ©tauben gebracht? Unb lneiitt bie fird)lid)e Autorität, non ine(d)er jette int ©taatc unb in ber ^antilie getragen inerben, abnimmt, gang oerforett gefjt, merben bie beibeit anbereit, namentlich bie ftaatlidje nod) be fteljeu föniten? SBirb uidjt eben babttrd) ber 2Beg §itr Auflehnung, am (£nbe pr 9?eoo(utioit gebahnt; mtb untergräbt uidjt fid) fetbft ben Sßobeit jener ©taat, ber einer jiigedofeit $retV unb 9{cbcfreit)eit nod= fommene Freiheit läßt?
IV.
sJiutt, teuere in (£f)rifto, f)abe id) end) eilte bent(id)e ©rflärmtg jener traurigen gcfedfdjafttidjen $erhältuiffe gegeben, bie jetjt in (Suropa, ja and) in Defterreid) nort)errfd)enb fiitb unb tne(c£)e nur bitrd) bie ^iirftefjr ber ganzen ©efedfdjaft 51t ©ott, 511 C££)riftuS lnieber georbitet loerbeit fömten. Qfft 111111 biefe sJiitdfet)r 511 enoarten, 511 fjoffcit? ^d) glaube, toie ber oerloreue ©oljit erft im größten ©lenb jur ©iitfid)t gefommen ift unb alžbamt 51t feinem $ater ins $8atert)au§ jttrücffe^rte, fo loerbe e§ attdj mit ber eitropäifdjeii ©efedfdjaft ber ^ad fein: ba§ (Slettb ift fdjoit grofi, eš lnirb ltocf) größer loerbeit, alšbaitit loerbeit bie Golfer ifjreit SSerfit^rern ben dürfen feeren uub ftitnt s-8ater, 51t C£f>riftu§, bent einzigen (£-rlöfer mtb ©elig litarer, ^uriicffeljren.
3Bir fjiugegen inodeit ba§ 58ater^au§ gar itidjt nerlaffen. SDe^tjalb inodeit mir auf ber einen ©eite bie ©efaljreit ber s$erfnf)rmig meibeit: uätnlid) ge= fäfjrlidje ©efedfdjaften, fd)led)te Seftiire, gefjolt ge= inöt)nlic^ au§ ßei^bibliot^efeu, tirdjettfeiublic^e &'\i-ttitgeit, loelc^e mtl oon üioni, non ber Äirc^e entfernen moden; auf ber anbereu ©eite modelt mir nuferen Sf)riften^flid)ten genau nad)tomnteu: mir modelt im ©ebete, im Sflftfr im ^ßefncf) bei ©ottel^ bienfte? uub ber prebigt, int öfteren (Sntpfaug ber Zeitigen ©aframente austjarreu Uub loeit namentlirf) nufer fiifjefte» ©e()eintui§, bal ©afranteut ber Siebe, geleugnet mirb, fo loodeit mir gerabe mtferett ©lattben
ait biefeš ©efjeintui» uidjt bloff iit ltnferen .Sperren beleben, fonberit and) bitrd) rege Xeilttafjmc an ber SInbetnug beSfelben nu ben erften 9Jiouat§fomttageit, ferner nad) 9)Iöglicf)feit and) au beit übrigen ©ottm tagen, bei ber gauztägüd)eu 31n§febiing in ben einzelnen $ird)eti ititb ganz befonberS bei ben s^ro Zeffionett and) öffeitt(id) fmtb geben.
Xiefe SSorfäpe motten mir aušfiifjreu au» Siebe Zit ltnfereiii gefrenzigteii .'peilanbe, mozn nit§ bie
t)ei(ige ©ottešmuttcr ititb ()el)re Jungfrau SOiaria bitrd) if)re giirbitte oertjelfen möge. Stiixen.
Xer ©egen be§ attmädjtigcn ©otteš, be§ SBaterž, be§ ©ot)iie§ ititb be§ fjeiligett Ö5eifte§ fteige über end) ber ab nnb bleibe imnterbar bei eitd). ?Imcn.
Saibad), ben S. februar 1905.
f Jlittou i&oitammlma,
Omrftbiftfiof.
11
^affertmanbaf
für btc JaiOttrf)cr J)iö5cfc im	1905.
Jjitfolge ©etteljmigmig be3 91poftolifd)eit ©tid)le§ 0011t 8. $itli 1891) fattn id) für bie Saibadjer Xiözefe iitel)rere 9Zad)fid)tcit bont aßgemeiucu fird)(id)en $aftem geböte and) für ba3 $af)r 1905 zugefteben.
(£3 l)abeit bentnad) bie ©laubigen ber Saibadjer Xiözefe iit betreff biefe? ®ird)eitgebote§ in biefent $ol)re 9iad)ftcl)enbe§ zu beobachten:
I. €igctttlid)c ftratge Safttage b. 1). žage, au betten ber Okttttli oott Sleifdjfpeifett ucrboteit mtb nur einmalige Sättigung erlaubt iß, fiub folgeitbe:
1. Xer Slfdjerinittmod) ititb bie brei lebten Xage ber Äanuodte.
2. Xie Freitage ber oierzigtagigeu 31afteit= 1111b ber Slbueutzeit.
3. Xie sDtittmod)e, Freitage 1111b ©amStage ber Ouatemberzeiteu.
4. Xie ^orabettbe üor ^fingfteit, s^etri mtb s$au(i, 90tariä=$imntelfal)rt, Merljeiligeit, Unbeflecfte ©mpfäugniS SERariä uiib 2Beifjnad)ten.
II. Sa|itage mit einigen Uadjltiljteit b. I). (Tage, nu betten jutar ttttr einmalige Sättigung, bodj )tt ülittag ber Cöettuü mm Sleifdjfpetfett erlaubt ilt:
1. 'Stile übrigen Xage ber öierzigtägigeit haften-zeit, ausgenommen bie ©oitittage.
2. Xie SRitttuodfe ber Slbuentzcit.
III. Äbftincudage b. I). (Tage, an bettett ber Okrnili non Sleifdjlpcileu tierboten, bie tnebnualige Sättigung jebod) erlaubt ifl:
Stile übrigen Freitage beS SafjreS.
IV. Ätt ben oben (I. nnb III.) genannten Safttagen ift jebod) ber Sleifdjgettnß erlaubt:
1. $ ü r bie ganze X i ö z e f e, fo oft ein gebotener t'ird)(id)er Feiertag auf einen ber früher genannten Slbftinenztage fällt.
2. $itr einzelne Drte, meint baS $eft beS ®ird)enpatroit3 feierlich begangen mtb fo oft bafelbft ein Qaljrmarft abgeljalteit mirb. (Spiele Pfarren be-fteljeu an» mehreren 001t eiitaubcr entfernten Orten: ba gilt bie XiSpettfe nicht für bie ganze Pfarre, foubent nur für jene Drte, ait beiten beS SÜtarfteö megett ba§	0011	9Jieu.fd)eit ftattfiubet.)
3. 5iir einzelne fßerfoneu:
Xer ©ettttf) 001t $leifd)fpeifctt ift erlaubt ait allen Xageit beS $af)re§ beit Strbeitent in beit 23erg= rnerten nnb $abrifen, beit ©ifenbatju-^onbufteureu, beu IReifenbett, bie auf beit Satjuftatioueu fpeifett utiiffeu; beitjeuigeu, meldje fid) zu* |)erfteflung ber ©efunbljeit in Söäbern aufhalten, mit ihren Slnge= hörigen mtb ihrer Xienerfdjaft; bettjettigett, meld)e iit ©aftljäuferit itjre Eoft nehmen müffett, nnb tueldje 001t anberett abhängig fid) ^aftenfpetfen nicht oer fchaffett föttiten.
V. 91 tt allen $aft= ititb 91 bftitteuztagen ift nicht nur ber ©ebraud) 001t ©djtualz, fottbertt and) 001t Xierfett zur Bereitung 001t ^aftenfpeifett erlaubt.
VI. 91 tt Safttagen fomie att © o n tt = tagen mäbrettb ber öierzigtägigeit gafteu =
i\eit ift ber ©euufj bon	unb	f^teifcfjfpeifen
bei einer ititb berfelbeit	uid)t	erlaubt.
2BaS	ba§	9?ac£)tinat)t ber	gum Steife bišpen=
fierteit Safttage anbelaugt, fo bitte uitb imtnfdje id), bafi	man	beim	felbeu $teifd)	nic^t geitiefse,	boc^
geftatte id) ber bisherigen ©eiuot)itf)eit gemäB ben (S5eitnf3 öoit ^leifdjfpeifen beim 9lad)teffeu; au§ge= nommett finb bie ^riefter, bie Xfjeologeu, bie Zöglinge bež C^ofleginnt §ttot)fiauum, bie Drbenšleute nnb alle $etnol)iter itjrer 3?nftitnte. X>iefen ift e§ and) nid)t ertaubt beim 9fad)tmaf)( $lei)d)fitppe p geniefjen.
$d)	Ijoffc,	batf [id) uicle	ber gemäCjrten	9iad)'
fid)teit nicfjt bebieneit luerbett;	alle biejenigeit	aber,
bie baš tnn, ermafjite id) 511111 (Srfa^e bafiir gute SBerfe ju uerricfjten, 5. 33. fünfmal ba$ „93a te r
Unfer" nnb „©egriißcft feift bn 9J?aria" ben fünf SBuitben S'jrifti 51t (£f)reit 511 beten ober ben St r nt e 11 ein reic^fic£)ereö 211 m o f e n 511 fp eit ben.
®ie Herren Pfarrer nnb 93eic£)tt)äter finb ermächtiget, in einzelnen $äßen einer mirflidjeu ÜJlotmeitbigfeit itod) meiterge^enbe ®i3= peitfeit ttoni Verbote bež $Keifd)genuffe§ 51t erteilen, aber nidjt auf länger als für ein $aljr. 2öer eine bleibeitbc ®i§penfe p bebürfen glaubt, Ijat fic^ bieSfallS au ba§ fiirftbifdjöflidje Orbinariat 511 menbeu.
Saibad), ben 8. februar 1905.
f jtntonius Bonaventura,
Srttrftaifdiof-
12.
P. n. gospodom dekanom.
V sinodi se je p. n. gg. dekanom dala pravica: „dispensandi ab una promulgatione nuptiarum“ (Synodus str. 205).
Na neka vprašanja se je odgovorilo, da je župnikom prosto izprositi si izpregleda pri škofijstvu ali pa pri dekanu in da naj za izpregled prosi župnik zaročencev in sicer pismeno (Škof. List 1904, str. 65. squ.)
Letos se je zopet vprašalo:
1. Kadar sta zaročenca vsak iz druge dekanije, ali morata dati izpregled oba dekana ?
2. Ako zadošča izpregled le enega dekana, kateri župnik naj prosi izpregleda?
3. Kako ravnati, kadar dekan izpregleda okiic svojim župljanom ?
Odgovor. Ad 1. Zadostuje izpregled enega dekana.
Ad 2. Naj prosi župnik, ki bode poročal, ki naj pa o danem izpregledu drugega župnika pismeno
obvesti.
Ad 3. Ni treba posebnega pismenega dovoljenja, le izpregled sam in dan ko se je izpregled podelil, se naj zapiše v zapisnik, ki se sestavlja pri izpraševanju ženinov in nevest, in v poročno knjigo.
V Ljubljani, 22. februarja 1905.
t Anton Bonaventura.
knezoškof.
13.
Vsem p. n. gospodom župnikom.
Zavoljo nekaterih neprilik se je v skupni seji preč. vodstva duhovskega semenišča in preč. gg. bogoslovnih profesorjev dnč 9. febr. t. 1. v moji navzočnosti sklenilo:
1.	Odslej se bodo sprejemali v bogoslovno semenišče samo oni dijaki, ki so zrelostni izpit napravili z dobrim uspehom; izjeme ne bo, razen v kakem zares izjemnem slučaju.
2.	Sprejel se ne bode nihče, kdor se ne prijavi do početka šolskega leta.
Prosim vse p. n. gospode župnike, da bi to prijavili dijakom v svojih župnijah.
V Ljubljani, 22. februarja 1905.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
14.
Pristojbinski namestek in interkalarni računi.
Z dopisom z dnč 21. t. m., št. 2296, je izročila c. kr. deželna vlada za Kranjsko semkaj razglas c. kr. mi-nisterstva za bogočastje in nauk z dne 23. januarja 1905, št. 4480 ex 1903, ki naravnava, da v prihodnje upravitelji izpraznjenih kuratnih nadarbin ne smejo plačevati pristojbinskega namestka, ampak ga bo plačal po preteku interkalarne dobe za celo to dobo verski zaklad, ako se izkaže, da je v to zavezan.
Ta ministrski razglas slove: s}lnläjjlid) forgefommeuer S’ötte, bajj in ben ^utcvfalar-red)unngeit einiger tcettgeiftlidjer 9ßfarr= Sßfriinbcn, bereu ?lb’ miuiftratiüfoften (©etjalte uiib Remunerationen ber ^roui-foreu) bas Q nterfala rerträ g u i S loeit iibcrftcigcn, bas ®ebiib« renäquibalent als Ausgabe paffiert ltnb auf biefe Seife bem SReligiouSfottbe augelaftet tmtrbe, beeljre id) iuid)bie f.f SaubeS regierung auftuerffam 311 ntadjeu, bajj gcmiijj beS Tytixan,^ SDJi* nifterialerlaffeS bom 5. ^uli 1893, 31.18 811, bas ©ebiityreu-äquivalent au üafanteu ^friiiibeu im Sinne ber 5inau3-■JRiniftertal = ©rläffe Dom 18. februar 1885, 3-37.138, Dom
30.	Jänner 1890, 3- 41.300 unb üont 4. Jänner 1893, 3- 15.023 de 1892, nad) Ablauf ber ^nterfalaqeit toont SReltgiouSfonbe iufotoeit eiu3uf)ebeu ift, als Dom Reinerträge beS 93eneft3iuutS nad) ?(bred)nuug ber für ben Wbminiftrator beftimmten (Sntloljuung 31t ©uufteu beS $PnbeS uodj eine Quote erübrigt.
$ebod) bat im Sinite beS (editierten (SrlaffeS bie §er--aujiefjuug beS SReligiouSfoubeS jur ©utrid)tung beS @5e6üf)ren äquivalentes nur rücffid)tlidj jener ftuvat» 93encft^icu 311 ent' fallen, roeldjeit bie perfönlid)c Befreiung juerfannt ift. $11 foldjen 3'ällen >ft baljer non ber Sßaffteruitg einer 9luSgabe für bas ®cbüf)rcnäquit>aleut in ben 3utcvfafarred)itungeu fdjou ans bicfeitt (Traube abjitfeljen, luäljreitb in beit g-älleu, in meldjen bie ^frünbeuin()aber eine gefe$üd)c ^Befreiung gelteub Sn ntadjeu unterlaffeu fyabcit, feitenS beS f. f. ^tiian,^ - iJJZiui* fteriuntS an bem ©vuttbfafee fcftgeljalfeii luirb, bafj im Sinne beS 3'iuau,^iViuifterialer(affeS i>ciu 30. Jänner 1890, ß.41.300, unb beS § 29, al. 2, ber 33erorbuung Dom 25. SRai 1890, 9ir. 101, 9t. ©. 531. bejm. S 38, al. 2, ber 9?erorbuuitg bont 14. $uli 1900, 9{. @ 931. 9ir. 120, bas ®ebül)rcnäquil'aleut in biefen g-älleti nad) 93eenbiguug ber ^nterf'alarjeit für bie gattse Dauer berfelben auf einmal bem ŠReligiouSfoube auf* Eierlegen fei.
?htd) in biefen 3'ällcu fyat I)ieuad) ber ‘ißrobifor eine (fiusabluug überhaupt uidjt 311 leiften unb ift (jierauf bei ber ?(bjuftieruug ber ^ntcrfalarredjuungen entfpred)citb 9tii<fficf>t 31t nehmen, bamit nidjt burd) Sßaffiernug einer bieSfälligeu Auslage in ber ^nterfalarrcdjnnng etwa eine ®oppelbelaftuttg beS ReligiottSfonbeS eiutrete.
15.
Državno kot sistemizirane priznane duhovniške službe
(v smislu zakona z dne 19. febr. 1902, državni zakonik št. 48).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je sporočila z dopisom z dne 26. septembra 1903, št. 18.996, semkaj doslovno :
Saut (SrlaffeS uom 9. September 1.	3-	13.479,	bat
ba§ f. f. SDfinifterium für SultuS uttb Unterricht bie nad)* ftel)cnb be3cid)ueten ©teilen als im 3'bed'e bes ©efcjjcS t»ont 19. februar 1902, SR. &>. 931. 9ir. 48, ftjftemifiert anjuerfeunen gefuuben:
I. 93 ei bem f iirftbifcfyöflicken Orbiuariate in S a i b a d):
a) 3Me ©telic bes DrbinariatS = SanjteibireftorS,
b) ®ie Stelle bes erfteu Drb. - SanjleifefretarS,
c) ®ie Stelle bes jtoeiteit £>rb.* faujleifefretčirS.
II.	93 e i b c nt f ü v ft b t f d) 5 f I i d) e n $ r i e ft e r f e 111 i n a r c i u £ a i b a d) bie Stellen:
a) beS ®ireftorS,
b) bes SBijebireftorS unb Dfonomen,
c) beS Spirituals,
d) beS Stubicuprafefteu.
III.	93 e i	bem für ft	b i f d) 5 f 1 i d) e u S’ u a b e n f e m	i u a r c
in	S a	i b a d) bie Stellen:
a) beS SireftorS,
b) beS erfteu Stubicuprafefteu,
c) bes smeiten Stubicuprafefteu.
IV.	93 c i g e m e i n u ii feigen ?l n ft a 11 e u 1 n i f a l c v 9Z a t u r bie Stelle:
a) beS Suraten im SaubcSfpitale 311 fiaibad),
b) beS SubftbiärS bafclbft,
c) beS	Suraten	au	ber Strafanftalt in SMgautt,
d) beS	Suraten	im	3"MugSarbeitSfjaufe 31t Saibad).
^ieju f)at bas f. f. 9)Ziuifterium nod) ^olgenbeS benterft:
liber bie S-vage ob, uitb iumiemeit ben eiuselneu ^uljabcru biefer Stellen cin 3iu()egel)altSanfprud) im Sinuc beS zitierten ®efefee» guftcljt, beslu. ob ber etttgelne ^itljaber beredjtigt ift, ben ^{nl)cgcl)alt eines felbftänbigen Seelforgers ober eines .'pilfSpriefterS in Slufprud) 31t nehmen, faun erft bei Sßorliegen eines 9lnfud)enS um 2>erfefeuug in beit SRufieftanb eutfd)iebett merben.
16.
Ženitve c. kr. žandarmov.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča z dopisom z dne 30. decembra 1904, št. 23.280, semkaj do-slovno:
®ož f. f. ©iinifteriuiu bež ffnncvn Ijat mit (Srlajj bom 6. lUejembev 1904, ,8- 48.095, über cine bom fürftbifc^öf= liefen Ovbiiiaviatc in ©riinu geftcllte ?(ufrage eröffnet, bafj bic ?(ngefjörigcu bev f. f. ©cnbarmerie, metdje nad) $nfja(t bež ©vlaffcž bež obgcuauutcn ©liuifteviumž bont 11. ©obember 1904, 3- 46.710, in .ffiiifiuift bev jibilgciftlidjcn ^uvisbiftioii uutcrficljcn, im ©rnubc bev ©eftiininuug bež § 54 a. b. ©. ©. jiuit 9(bjdjlujjc einer Gclje bor im § 38 bež ©cfc(}cž bom 25. ®ejentbcv 1894, 9i. ©. ©1. ©r 1 ex 1895, betreffenb bie ©enbarmerie bor im 9{eid)žrate bertretenen fibuigveidje
nnb Siinber, borgefefjenen ©eloitlignng pr (lljefdjliefjuug bebilrfen.
O tej odredbi se obveščajo čč. gg. dušni pastirji glede na naznanilo v lanskem škofijskem listu (str. 100) s pripomnjo, da slove navedeni § 38 zakona z dnč 25. decembra 1894 tako-le :
„T>ic ©cloilligung pr (šljefdjliejjung ift fiir Oberfte ber ©cnbaviueric ber ©ntfdjliejjung bež Saifcrž borbcljalten, für Offiziere bom Dberftleutenaut abtoariž fomie für bic ©lanu fdjaft bon ber ©rteilung bež ©liuifters für fianbežberteibigung abhängig, toeldjcr bepglidj ber ©lannfdjaft Ijiep bic Sanbež-©cnbarntevie*Eomtnanbeu bclcgicren fann."
17.
Matični izpiski za švicarske podanike.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča v dopisu z dne 31. decembra 1004, št. 24.102, semkaj do-slovno:
Dic fdjttteijevifdjc ©efanbtfdjaft in ©lieit (jat unter £>iu meiž barauf, bafj bie Übermittlung bon 3ibi(ftaubežaftcu, be= treffenb fdjtocijerifdje ©taatžaugcfjovigc in Cftcrreidj an biefe ©efanbtfdjaft in ben lebten $aljrcn burdj bic pftänbigeu firdj* lidjen uub toeltlidjen ffunftionarc bižmeilen gar nidjt ober aber mit erijeblidjer ©erpgeruug ftattgcfunbeu (jat, bie ©er* mittlung bež f. n. f. ©linifternuuž bež Šlufjevn p bcm ©nbc angeffrodjen, bamit bei ben in ©etradjt fommenben f. f. ©c» (jorben baljiu gemirtt toerbe, ba)? in §in!unft ben ©eftim* mungeu bež ?trtifelž 8 bež ©taatžbertragež bom 7. ©ejember 1875, 91.©. ©(. 9ir. 70 ex 1876 gemcifj, biefe ©litteilungeu oljne ©erpg erfolgen.
.picboit beeljrt fid) bie Sanbežregieruug infolge drlaffež bež f. f. ©linifteviumž bež ftnnern bom 14. ®ejcmbcr 1904,
31.	54 555, unter ©cpgnaljme auf bie tj. o. ©ote bom 4. ©lai 1877, 3- 217, mit bent ©rfudjen ©litteilung p madjen, biefe Slnorbnitug ben unterfteljenbeu ©latrifcufüfjreru sur genauen ®aruadjadjtuug befanut p geben
Glede na ta dopis se naroča Čč. gospodom matičarjem, da v smislu tukajšnje odredbe z dnč 24. marca 1877 (Conf. Laibacher Diöcesanblatt 1. 1877, št. 3, V., str. 36) v slučaju rojstva, krsta ali poroke švicarskih podanikov dotične matične izpiske nemudoma pošljejo c. kr. okrajnemu glavarstvu.
18.
Negotovi matični podatki.
Neki gospod župnik je v rodovinsko polo, napravljeno kot prilogo k prošnji za oproščenje od vojaščine, vpisal mladeniča s pristavkom: „umrl v Ameriki“. Vsled poizvedb c. kr. okrajnega glavarstva se je pokazalo, da dotični gospod župnik za ta vpis smrti ni imel nikakega uradnega potrdila oziroma mrtvaškega lista, ampak mu je o smrti sinovi v Ameriki povedala samo mati mladeničeva.
Ker take izjave niso popolnoma zanesljive, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z dopisom dne 20. januarja t. 1., št. 473, naprosila knezoškof. ordinarijat, naj naroči gg. spisovateljem matic, da le popolnoma gotove, dokazane podatke sprejemajo v farne knjige ; kar pa se jim naznani le privatno, morda od strani sorodnikov, to naj se vpiše v „Status animarum“, toda le kot „opomnja“, v kateri naj se označi, iz katerega vira
da je oni podatek. Prav ta „opomnja“ naj se pri do-tični osebi pristavi tudi v rodovinsko pölo, za katero se je vselej poslužiti zaukazanega obrazca, t. j. dotične
natisnjene golice. Čč. gospodom matičarjem se torej naroča, naj se v bodoče natančno po tem navodilu ravnajo.
19.
Poročilo o družbi molitvenega apostolstva.
V dobi po sinodi, od septembra 1903., pa do konca decembra 1904. so se pridružili apostolstvu molitve:
Zunanja šola pri Uršulinkah v Ljubljani; Dobrepolje; Leše; Goče; Preska; Marijina družba na Bledu; Studeno; Št. Lovrenc ob Temenici; Št. Vid pri Cirknici;
Struge; Rakitna; Čatež ob Savi; Zgornji Tuhinj; Mo-zelj (Mosel); Polhov Gradec; Šmarjeta; Mengeš; Podraga; Stari Trg pri Poljanah; Reteče pri Škofji Loki; Škofja Loka; Marijina družba v Idriji; Kamnik; Ambrus; Selca; Homec.	Družbeno	vodstvo.
Dodatek
o konferencah Sodalitatis Ss. Cordis J
Konferenc je bilo, razen pastoralne, 9, pri katerih so se obravnavale naslednje tvarine: Encyklika: Graves de communi, način in smer krščanskega socialnega delovanja. Legitimatio — cerkvene in civilne določbe. Poročilo dekana o shodu dekanov. Pripravljanje birmancev ; kako znanje in kaka priprava za ta sveti za-
■) Conf. „Ljubljanski škof. list“ 1. 1904, str. 132 sequ.)
21
Konkurzni
Razpisujeta se vsled smrti, oziroma vsled resignacije in upokojenja izpraznjeni župniji: Hotič in Sava v litijski dekaniji.
Prosivci za župnijo Hotič naj naslovi svoje prošnje na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani;
20.
k poročilu
esu iz novomeške dekanije v letu 1903.1)
krament se mora s posebnim ozirom na sv. spoved zahtevati. Enako postopanje v dekaniji. Cerkvene določbe o botrih. Objectum visitationis episcopalis. Duhovnik — politik; kaj pomeni papežev izrek: Ven iz zakristije? O grehih v mlinih in na paši. Kako jih zabranjevati? Amerikanci — cerkvene matice — državne pomanjkljive določbe v tem oziru.
razpis.
za župnijo Savo pa na častitega gospoda Josipa Golmajerja, župnika na Vačah.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 24. dan meseca marca 1905.
22.
Škofijska kronika.
Za župnijo S ml e d n i k je prezentiran č. g. Mihael	Umrla	sta	čč.	gg.: Martin Pogačar, častni
Barbo, župnik v Horjulu.	kanonik in bivši knezoškofijski kancelar, v Ljubljani
Za stalni pokoj prosita častita gospoda :	dnč 14. febr. 1905; Karol H o f e r, upokojeni čateški
Matija A b s e c, župni upravitelj v Hotiču, in Lavreticij župnik, v Kranju dne 23. februarja 1905.
G e r j o I, župnik v Laščah.	Priporočata	se v molitev čč. gg. duhov, sobratom.
Knezoškofijski ordinarij at v Ljubljani, dne 24. februarja 1905.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. — Tiskala Katoliška Tiskarna.