63. Številka. V Ljubljani, v ponedeljek, 17. marca 1913. XLVi. leta. .Slovenski Narod* velja: v LJubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta ..«•••• „ 12 — četrt leta •••••• . 6 — na mesec •••••• - 2'— v upravništvu prejeman: celo leto . K 22-— pol leta , 11*— četrt leta *•«••• • . 5*50 na mesec »••••• . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34. Izhaja vsak dan ivečer Isvzemtl nedelje ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. i Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. KNarodna tiskarna11 telefon št 89. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . K 25*— pol leta • 13 — četrt leta „ 650 na mesec s 230 za Nemčijo: celo Jeto ... . . K 30'-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35,- VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št 5, telefon št 33. Deželni zbor in klerikalci. Te dni se zbero razni deželni zbori, da rešijo tekoče posle, predvsem pa proračune.. Med temi pa ni deželni zbor kranjski. Ta bo sklican šele prihodnjo jesen. Začetkoma leta se je govorilo, da bo deželni zbor sklican že meseca februarja, toda ni bil sklican takrat in tudi sedaj se je klerikalcem posrečilo doseči, da se je glede kranjskega deželnega zbora napravila izjema. Zdi se torej, kakor da bi se klerikalna večina bala deželnega zbofa. In res, klerikalci imajo vzroka dovolj, da se boje javne k. itike v deželnem zboru, saj je javna tajnost, da je lahkomiselno gospodarstvo klerikalne večine spravilo deželo v tak financijelni položaj, da ji grozi neizogiben gospodarski polom, ako se nt pojavi kakor deus ex machina kak rešilen angel. Zato se ni čuditi? ako se odgovorni faktorji klerikalne veČine trudijo na vse načine« da bi javnosti prikrili dejanski položaj, v katerem se nahaja deželno gospodarstvo. Znano je, koliko so svoječasno govorili klerikaini kolovodje o svojih vodnih načrtih ter napovedovali zlato dobo kranjski deželi, čim se uresničijo njihove granaijozne osnove. in pričela se je gradnja električne centrale ob Završnici. Pričeli so z velikimi nadami in s še večjo samozavestnostjo. Z napredne strani se je čula takrat kritika in poslanec Lenarčič je v deželnem zboru s stvarnega in strokov-njaskega stališča dokazal, da ni na mestu optimizem, s katerim se je klerikalna večina deželnega zbora lotila izvedbe svojih vodnih načrtov. Toda gospoda je z ogorčenjem zavrnila te iz i ajbolišega namena iz-\ irajoče nasvete ter nagnala vsakogar, ki je izrekel kak dvom o renta-biliteti deželnih električnih naprav, z zabavljačem, nazadnjakom in lopovom. I >aues, ko se je že podrla pretežna večina onih visokoletečih nad, ki co jih klerikalci stavili v svoje električne naprave, so postali gospodje že bolj ponižni in pohlevni in nič več ne kriče po javnih shodih in v svojem časopisju, da bodo električne naprave za deželo Kranjsko početek zlate dobe, v kateri bo zadovoljnemu Kranjcu teklo v grlo mleko in med. Sedaj, ko so zabili v električno centralo ob Završnici morda milijone, pa se je izkazalo, da se preje narejeni računi ne vjemajo in da v danih razmerah ni računati na to, da bi se v električni napravi naloženi težki tisočaki obrestovali, kamoli da bi nosili tak dobiček, kakršnega so si preje na prstih svojih rok enostavno izračunali. Izkazalo se je tudi v tem slučaju, da so še vedno resnične one Goethe-jeve besede: »Grau, Freund, ist jede Theorie«. Rentabiliteta deželne električne naprave je za dogleden čas toliko, kakor izključena ,in sedaj goje klerikalni prvaki samo še eno nado, da jih reši — Ljubljana. Zato se sedaj s poštenimi in nepoštenimi sredstvi trudijo, da bi dobili v svoje roke vodno moč Ljubljanice ob ljubljanskem mestu, da bi s tem Ljubljano prisilili, da bi jemala električni tok iz deželne centrale. Jasno je torej, da se nahajajo klerikalni mogotci v velikih stiskah in da se boje Javnosti, podati resnično sliko dejanskega položaja, ker bi s tem priznali popolen fiasko svojih visoko!et\\ ii načrtov, s katerimi so preje tako spretno varali in slepili nerazsodne ljudske mase Tisoči in tisoči deželnega denarja so vrženi v Završnico, a nobenih garancij ni, da bi bili ti tisočaki kdaj povrneni deželni blagajni. To je resnica, a resnica, kakor je znano, oči kolje. Zato se tudi klerikalci boje sklicati deželni zbor, ker se zavedajo, da bi bili v deželnem zboru končno vendarle prisiljeni o svojem završniškem podjetju vsaj deloma natočiti čistega vina. Do jeseni pa upajo, da bo v n;i-hovem zmislu rešeno vprašanje vodne sile na Ljubljanici, za to naj deželni zbor zaseda še le takrat, ko bodo lahko stopili predenj z vestjo, da bo Ljubljana krvavela za to, da ne bo falitna njihova električna naprava na Gorenjskem. Mogoče pa je tudi, da ra unajo i s tem, da se jim bo do jesen; morda vendar posrečilo prodati svoje elek- trične naprave ob Završnici »Kranjski industrijski družbi«, kateri so jih že opetovano ponujali. Do jeseni bo se torej že našel že ta ali oni izhod iz zagate! Da se bo že obstoječi primanjkljaj v deželnem gospodarstvu tudi letos znatno pomnožil in da bo bilanca izkazovala milijone deficita, to je gotovo. Da pa bilance z milijonskimi defeciti niso baš dokaz in spričevalo vzornega in solidnega gospodarstva, to je takisto jasno. Klerikalci so sicer navajeni igrati velike gospode z dolgovi in deficiti — v gospodarstvu jih navadno ne* spravljajo iz ravnotežja, toda to pot jih vendarle malo navdajajo skrbi, ker se bližajo — deželnozborske volitve. Da, če bi te ne bile pred durmi, bi klerikalnih mogotcev čisto nič ne bolela glava. A do jeseni se morda vendarle spremeni vsaj nekoliko položaj, morda se do takrat vendarle posreči vsaj delna sanacija deželnih financ z že tolik rat obljubljeno državno podporo iz novih davkov. Tako kalkulirajo naši klerikalni deželni finančniki in zavlačujejo zasedanje deželnega zbora. Toda lahko se zgodi, da se bodo temeljito všteli v svojih računih, potem pa bodo v hmš.;ri precenil, kakor bi bili danes, če bi bil sklican deželni zbor. _ Zborovanje naprednega političnega driištaoMoiio in Thpjo. Klerikalci škodljivci meščanstva in Ljubljane. Zborovanje, katerega se je udeležilo izredno veliko članov ir sicer v salonu g. Sokliča je otvoril društveni predsednik, g. Jakob S m o -i e. Pozdravil je navzoče, med temi posebno državnega poslanca dr. Vla-dimirja Ravniharja, kor podpredsednika narodno - napredne stranke, dež. poslanca g. prof. R e i s n e r j a , kot zastopnika ekse-kutive narodno-naprednega izvrše-valnega odbora in kot predsednika naprednega političnega društva za kolizejski okraj, dalje njegovega namestnika g. Bajžlja in zastopnika vlade g. G r u d n a. — Predsednik se je zahvalil vsem dobrotnikom društva, ki so podpirali društvo bodisi v gmotnem, bodisi v moralnem oziru, posebno pa vrlo ženstvo, ki je veliko pripomoglo, da so društvene veselice tako lepo uspele. Imenoma se je zahvalil predsednik najstarejšemu odborniku g. R e p i č u , ki je preskrbel društvu brezplačno vožnjo in g. Z a 1 o k a r j u , ki je šel v neki zadevi društvu posebno na roke. — Za zapisnikarja je bil imenovan nato g. T r t n i k , za overova-telja zapisnika pa gg. V e r č i č in S e t i n a. Spomnil se je nato med letom umrlega člana Z e n k o t a Iv., pri čemer so zborovalci v znak soža-Ija vstali s sedežev. Nato je podal dr. Mole Rud. tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da se je društvo v minolem ietu živahno razvijalo. Društvo je izgubilo med ietom 4 člane, pridobilo jih je 11 in šteje sedaj 103 člane. Dalje omeni razne povsem dobro uspele društvene prireditve, kakor kresno v 'Tco v Hribarjevem gaju, Miklavžev večer pri Sokliču in predavanje o balkanski vojni. Društvo je daro-va'o za balkanske ranjence 30 kron. Omenil je končno društveno knjižnico, ki ima že precej knjig, in za'ka-tero si je pridobilo društvo pravu o javnosti, ter jo otvori kot javno po Veliki noči. Poročilo so vspr teh zberevalci z odobravanjem na znanje. Glasom jako natančno ses a\ ijc-nega računskega zaključka — poročevalec Pogačnik Anton — je imelo društvo v minolem letu S? ; K 57 v prebitka, skupno društveno premoženje vštevši društve ti inventar pa znaša 2544 K 83 v. Knjižnica se ce*ii na 530 K. Na predlog pr^gledo-valca računov g. Javornika An dreja so podelili zborovalci blagajniku in ostalemu odboru i.bsol ttoiij. Blagajniku se je izrekla posebna zahvala. — Članarina ne kot dosc daj 1 krono 90 v na leto. Pri volitvi so bili na predlog g. S i č a izvoljeni z vzklikom sledeči gospodje: predsednik Smole Jakob, tajnik dr. Mole Rud., blagajnik Pogačnik Anton, odborniki 1 n - k r e i Matko. P 1 e š k o Fran, P r e -k u h Avg., R e p i č Avg., Š e t i n a Luka, T r t n i k Fran in V e r b i č Anton, namestniki Čebul ar Alojzij, Jenko Iv., Kosmač Fr., Rothl Matko in Satler Fran; revizorji J a v o r n i k Andrej, J e -r a j Fran in M a u s e r Iv., namestnik G u ž e 1 j Fran. Nato je govoril državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar, ki je izvajal sledeče: Prihajam v vašo sredo, da zadostim obljubi ostati v stalnem stiku s svojimi volilci. S strani izvrševalnega odbora Narod-no-napredne stranke pa vam prinašam pozdrave. Izvrševalni odbor satra naša politična društva kot svoje najvažnejše postojanke, kot trdnjave, katerim gre edina zasluga, da je Ljubljana sama nepremagljiva trdnjava. Zato so politična društva velike važnosti in velikega pomena za sedaj in za bodočnost narodno napredne misli. Smo v večnem boju dveh strank. Ena stranka ima na eni strani prapora geslo vse za narod, na drugi pa vse za socijalni in kulturni napredek slovenskega naroda in to na strogo demokratični podlagi brez razlike stanov. Vsi stanovi se morajo krepko razvijati. Ne sme se trgati sovraštva med stanove in podpirati samo enega stanu na škodo drugega, kajti ta bi postal potem parasit na škodo celoti — narodu. Korist od tega bi imel le tujec, inozemec in ravno vsljd tega je germanizacija tako kruto zožila meje naše domovine. Celokupen bodi narod močan in krepak! — Nasprotna temu pa je Slovenska ljudska stranka, (klici »izdajalska«!), ki je stranka enega stanu. S. L. S. je agrarna stranka, toda še kot taka ne podpira malega in srednjega kmetovalca, marveč se obeša na škrice nemških in ogrskih veleagrarcev, ki uničujejo malega in rednjega kmetovalca. Veleagrarna politika S. L. S. je le v škodo našemu kmetovalcu. — Vrh tega pa S. L. S. nima prav nič srca ne za meščanstvo, ne za meščane, za noben sloj. To je razvidno iz dejstva, kako škodo so povzročili klerikalci Ljubljani in drugim mestom. Značilna je izjava bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta \ svoji LISTEK. Zgodba o treh gospodičnah. A. Pek lin. iiospa Albina je živela sama, a ne nemoteno. Mož ji je že zdavna umrl in njeni sinovi in hčere so bili po svetu razkropljeni. Kadar se je pripeljala na obisk katera izmed hčera in pripeljala seboj par lepih otrok gledat staro mater, tedaj je bila gospa Albina zelo srečna. Med časom, ko jo niso obiskovali njeni otroci in ni odmevala njena stara hiša in širok vit smeha živih vnukov, je po-vabljala gospa Albina hčere prijateljskih rodbin k sebi. Vse so prišle rade k zgovorni gospe in so bile ponosne, da so jo lahko imenovale »teta Albina«. t >anes so sedele tri gospodične pri gospe Albini okoli okrogle mize, Ki je bila obložena s čajem in različnimi sladkarijami. Stara Julka, dolgoletna zvesta služabnica gospe Albine je umela po izbornih receptih prirejati take slaščice in gospa Albina je dobro vedela, da gre ljubezen mladih gospodičen do starih gospa veejidel skozi želodec. Veselo je gledala mladino, ki ji je slaščica tako čudovito teknila. Dora, Justa in Anica so posluša- le z veseljem povest gespe Albine." Pripovedovala jim je o zdavna preteklih časih, ki so se jim zdeli kakor pravljica. Tako čudno je bilo takrat, tako neverjetno. Teta Albina je v svoji mladosti kuhala in šivala, nikdar ni bila na dolgih potovanjih, ali pa v kopališčih in je bila zadovoljna in srečna, dasi se ni vozila v avtomobilu. Niti železniške postaje ni bilo v njenem rojstnem kraju. Samo poštni voz jih je seznanjal z daljnjim svetom. Gospa Albina jim je umela užitek take vožnje s poštnim vozom risati tako živo, da so bile vse tri gi-njene. Za njenega časa še tudi ni bilo ženskega vprašanja in ona ni vedela ničesar o onih visokih ciljih, ki jih imajo ženske danes pred očmi. To je bilo gospodičnam najhuje. Kaki barbari so živeli še takrat! Vse tri gospodične so bile pravi otroci svojega časa in so bile ravno v stadiju, da si izbero poklic. Dora je hotela postati fotografinja, Justa je stala pred maturo in Anica je hotela v trgovsko šolo. Gospa Albina je napeljala govor na to, ker je vedela, da se mora v družabnem življenju dajati in sprejemati in umela je umetnost, da je pustila veljati tudi stvari, ki so bile njeni duši tuje. Pozorno je posluša'a in se veselila, ko so se razvnemala lepa dekleta. V šali je vprašala čez nekaj časa: »Otroci — ali se ne mislite omo-žiti?U »Mi — omožiti? Teta Albina, kako moreš kaj takega —«. »Ne, smešno je to —«. »Mi hočemo kaj postati —«. »Ne mislimo se podrediti možu —«. »Kaj čudovitega bi se moralo zgoditi, da bi žrtvovala svobodo —«, »Samo če bi enkrat velika ljubezen — a te sploh ni —«. »Ne, možitev je izključena —«. Gospa Albina je poslušala te vsklike z lahkim nasmehom in dejala: »Otroci, vi že veste. Mi smo včasi mislili drugače. Če tudi nismo glasno govorile, a na tihem si je želela vsaka svoj lasten dom, svojega moža in ljubeznive otroke. A višjih ciljev nasmo poznale dekleta tistih časov. Vam seveda tega ni treba, ker imate druge cilje in zato pustimo to, ker se v tem oziru ne skladamo. Kedaj pa je veliki kostumni venček v Narodnem domu? Sicer, ali vas to tudi ne zanima?« >;0 da, teta Albina, jaz imam krasno narodno nošo.« »Jaz grem kot ciganka; na ta način se bodo najlepše videli moji dolgi, črni lasje.« »Jaz grem pa kot Crnogorka.« »No to me veseli, da vam taka zabava napravlja ravno toliko veselja, kakor nam, ko smo bili še mladi.« »Oprosti teta,« je odgovorila bodoča študentka Justa, »jaz mislim, da mi to vse drugače gledamo, kakor vi nekdaj. Ta kostumni venček nam ni v zabavo,- temveč v proučavanje kulturne historije. Mi se skušamo vživeti v dušo posameznih narodov, katerih noše bomo tam videli in tako profitiramo nekaj za svoje duševno življenje.« »Da, teta Albina,« je pripomnila Dora, »sama si nam prej pravila, da so bili za vas nekdaj taki venčki le sejmi, kjer so vas ogledovali možje.« »No, kakor že, a tam smo se vendar najlažje spoznali. Tudi jaz sem se na takem venčku spoznala s svojim ljubim možem. Tudi jaz sem bila na venčku kot ciganka, a le radi zabave, ne radi kuiturnohistorič-nih študij. Moj kostum je bil prav lep in je bil deloma poročna obleka moje stare matere. In o tej obleki vam hočem pripovedovati, ker je delala čudeže.« »Pripoveduj, teta, ker nihče ne pripoveduje tako lepo, kakor ti!« In gospa Albina je začela: »Poročna obleka moje stare matere je bila iz debele, mehke svile; šivana je bila na roko. Moja stara mati, ki se je že s šestnajstimi leti oženila, je bila baje krasna v tej obleki. Tudi slikali so jo v tej obleki, a podoba je žalibog zgorela ob priliki nekega požara. A jaz se še dobro spominjam na podobo in tudi na staro mater, ki je bila tudi v starosti impozantna prikazen. Moja mati je nosila ob priliki nekega venčka poročno obleko stare I matere in se je še tisti večer zaroči-i la. In tudi jaz sem dobila na nekem balu svojega moža, ko sem nosila kostum iz obleke svoje stare matere.« »Kako Čudno! Povej naprej zgodbo!« »Ko sem se omožila, smo sedeli pri pojedini in gospod, ki je sedel poleg mene, mi je zlil kupico rdečega vina po kriiu. Kostum sem si dala namreč preje preurediti v promenad-no obleko. Ker še takrat nismo imeli kemičnih čistilnic, sem morala dati obleko barvat in sicer črno. Le enkrat je bila še v porabi in sicer jo je rabila na maškeradi moja hčer in glejte, tudi ona je takrat spoznala svojega zdajšnega moža. Vse, ki smo se v tem kostumu zaročile, smo živele srečno s svojimi možmi. Zato pa imam to čudovito obleko spravljeno in jo varujem kot relikvijo. Če hočete vam jo lahko pokažem. Še vedno se lahko porabi, tako je dobro ohranjena.« »Prosim — seveda hočemo videti to Čudovito obleko — čeravno je to čudovita igra slučaja, je vendar interesantno.« Gospa Albina se je nasmehnila in ukazala Julki naj prinese obleko." Napol bojazljivo, napol skeptično so ogledale gospodične obleko in so občudovale fino delo. Potem pa je zabava nekako obtičala. Vse tri gospodične so postale čudovito molčeče in Dora je silila domov. Drugo jutro je prinesla stara Julka svoji gospej tri pisma naenkrat Glasila so se; brošuri, da se obrnejo vsi prebitki deželne uprave le kmetovalcu, dasi pride največ dohodkov iz meščanstva. Tako dobe vse kmetovalci in povrnejo se jim na ta način doklade, tako da ne plačajo taktično skoro nobenega deželnega davka. Seveda gre to na rovaš meščanstva, osobito ljubljanskega. Nečedno Je torej ako vriva S. L, S. vzpričo tega svoje zastopnike v javne korporacije tudi v mestih. Kajti zastopniki S. L. S., ki so v mestnih javnih korporacijah, ne morejo in ne smejo imeti srca za dobrobit meščana, kakor ga ima zastopnik voljen iz meščanstva. Če bo sedel dr. Gregorič sedaj v deželnem zboru, saj ne bo smel, če bi tudi hotel, zastopati interesov meščanstva, dasi bi moral kot tak zastopati v prvi vrsti meščanstvo. Isto se godi v obč. svetu. Vsemu, kar bi koristilo Ljubljani, se ti ljudje protivijo. Poglejmo obrtno šolo. Kolikega pomena in kolike važnosti je ta šola za Ljubljano in okolico, za vse sloje in za cel narod, označujejo dobro Nemci, ki jo imenujejo »Ein Bollwerk der Slovenen«. Veliko je stalo truda predno smo jo dobili in kdor pozna njeno predzgodovino, ve, da jo je zidala in dala država namreč z znano transakcijo znanega posojila. Klerikalci pa vkljub temu namenoma zlobno sprevračajo te dogodke, in se protivijo, da bi dala dežela šoli podporo. V tem vidimo hinavsko zavito konjsko kopito, ki hoče udariti meščanstvo, posebno Ljubljano. — Poglejmo tisto puščavo pred pošto, sredi mesta na najlepšem kraju, kjer bi se danes že lahko dvigala visoka palača. Zakrivili so jo klerikalci in prizadjali s svojim zahrbtnim in zlobno hinavskim postopanjem trojni udarec mestu. Tam leži mrtev kapital, zgubilo je mesto kupnino in tujec gleda to pustinjo, in to vse vsled zlobnosti domačih ljudi. — Cestni zakon. Skoro vse okrajne in krajne ceste po deželi se podržavijo. Ljubljana bo morala po zaslugi klerikalcev prispevati z 3 '3 in sicer za to od Cesar nima skoro nobenega haska, marveč zopet novo breme. In sedaj namerava S. L. S. novo hudobijo. Ob regulirani Ljubljanici hoče napraviti mesto elektrarno z vodno silo, da bi postala v Ljubljani luč in električna sila za obrate cenejša. Mesto bi imelo od tega veliko dobička. Toda S. L. S. ne privošči Ljub-liani tega haska, klerikalci hočejo elektrarno zase, za deželo, Ljubljančan pa boš plačal elektriko, kakor ti jo bodo klerikalci navili. Nečedno je torej, da vočigled temu se vsiljuje >. L. S. svoje zastopnike v meščanske korporacije. S. L. S. trdi, da je demokratična. Da, morda takrat, kadar dr. Krek hujska po kamniškem okraju, kako pobijati liberalce. Njih demokratizem se neha pri njih samih in sicer tam, kjer gre za njihov /ep. Poglejmo volilne rede. Povsod vidimo le njih koristolovstvo, hinavske spletke in ubijanje in uničevanje meščanstva, osobito Ljubljane. Demokratizem jim je dober samo takrat, kadar služi njihovim koristim, njihovim žepom. — Prihodnje leto imamo volitve in sicer splošne deželnozborske volitve in morda tudi mestne občinske volitve, če se rok ne podaljša. Tu čaka politična društva važna naloga. Podrobne agitacije je treba, v vseh slojih in to ne samo v Ljubljani, marveč tudi v okolici, kjer bi bilo umestno ustanoviti posebne društvene odseke ali podružnice. Če bomo skrbno pripravljeni, nam ne ostanejo samo sedanji mandati, marveč si jih še pridobimo. -Ljuba teta Albina, zelo hvaležna bi Ti bila, če bi mi posodila črno svileno krilo za venček. To, ki ga imam je že precej staro. Pridem opoldne k Tebi, da zvem odgovor. — Tvoja hvaležna Justa.« Ljubljena tetka! Mogoče boš tako prijazna in mi posodila za venček Tvoje Čudovito krilo. Imam rdeče, a rdeča barva ne pristoja mojim svetlim lasem. Upam, da mi boš prošnjo izpolnila. Vedno Tvoja Dora. »Oprosti draga teta Albina, da Te nadlegujem z neko prošnjo. Včeraj si rekla, da bi rada posodila kateri izmed nas svoje črno, svileno krilo. To, ki ga imam jaz je nekoliko kratko in mi sploh ne dopade. Mama pa mi ne mara kupiti novega. Mislim, da se podaje svila najlepše k narodni noši. Upam, da Te ne prosim zastonj. Srčen pozdrav! Tvoja Ti zelo vdana Anica.« Ko je prebirala gospa Albina ta pisma, se je nabiral njen blagohotni obraz na smeh. Hvala bogu, moder-rm dekleta se vendar ne boje tako zakona. Čez noč so se spremenile v staromodne, zakonaželjene device, dasi so še včeraj zabavljale možem in se pehale za višjimi cillji. Najbrže jih je zmotila čudotvorna obleka. Srečka bo odločila* katera jo bo imela na venčku. Znano nam je s kakšnimi sredstvi se bojujejo klerikalci. Njihova moč ideje, katero s takim pompom propagirajo, je prazna in puhla in le navidezno slepilo. Ko bo ljudstvo to uvidelo, bo odklenkalo klerikalizmu. (Klici »zadnji čas!«) Bodimo torej pripravljeni na vse, in če bomo imeli več krepkih in agilnih političnih društev brez vrzeli, bo postal slovenski narod junakj ki se bo lahko branil proti tujim sosedom, odklenkalo pa bo takrat tudi njegovemu notranjemu sovražniku klerikalizmu. Govorniku so se navzoči zahvalili z viharnim ploskanjem in burnim pritrjevanjem. Nato je govoril deželni poslanec prof. Reisner. Zahvalil se je za pozdrave in čestital društvu na tako lepem razcvitu. Na to je opozarjal na ta sumljivi mir, ki je zavladal v zadnjem času, osobito, ker poznamo dobre lastnosti naših klerikalcev. Pripravljajo se na tihoma in hočejo zahrbtno napasti in nas iznenaditi. Treba bi bilo malo poseči v ta mir, in se pripravljati za volitve. Tu ne gre samo za program-ne točke, ki nas ločijo od klerikalcev, tu ne gre samo za napredno misel, za socijalne in politične nazore, marveč tu gre za žepe ljubljanskih davkoplačevalcev. Poglejmo točko, ki jo je omenil že predgovor-nik. Ne gre zato, kdo bo gradil ob Ljubljanici elektrarno, gre za to, kdo bo v Ljubljani elektriko prodajal. Župan ljubljanski je vložil v svoji previdnosti prvi prošnjo za koncesijo za elektrarno. Električna sila postaja vedno bolj potrebna obrti in mali industriji v Ljubljani in ta mora elektriko ceneje dobivati in mesto bi jo tudi s to gradbo lahko ceneje dajalo. Deželni odbor pa bi rad elektriko Ljubljančanom vzel, in jim jo potem po svojih cenah prodajal. Kako skrbe klerikalci za mesto? Značilno je, da imamo v občinskem svetu svetnike, klerikalce, ki ne zastopajo v občinskem svetu interesov mesta, marveč koristi dežele. Ko bi vsaj molčali! Korist Ljubljane jim ni mar, oni so samo proponenti veleagrarne stranke. Bodite torej previdni vsaj tam, kjer gre za vaše žepe. — Ne zaupajte Nemcem! Hujši sovražniki so nam kot klerikalcem, ker vedo, da jim klerikalci ne bodo zapirali poti do Adrije. Ti bi se zvezali s klerikalci, da bi poteptali napredno stranko in slovenski narod. Govornik želi končno proč vi t društva in poživlja na združeno delo! Nato je predsednik naznanil zbo-rovalcem o uspehih, ki jih je doseglo društvo glede raznih naprav, kakor poprave potov, mostov, kanalov, trebi jenja jarkov, odpeljave vode in drugo. Zahvalil se je gospe Trtniko-vi, ki da brezplačno prostor za shrambo društvenega inventarja, dalje se je zahvalil udeležencem, posebno pa dr. Ravniharju in prof. Reisnerju in zakijučil zborovanje s krepkim pozivom na trajno, neupogljivo in neumorno delo. Vojna na Balkanu. Odrin in Skader. Brezdvomno je, da bi padec Odrina in Skadra pospešil mirovna pogajanja med Balkansko zvezo in Turčijo, čeprav bi mogel padec Skadra izzvati mednarodne konflikte. Kapitulacija Odrina bi omogočila Porti pred turškim javnim mnenjem sklenitev miru. O položaju Odrina in Skadra krožijo vesti, ki si precej nasprotujejo. Na eni strani poročajo turški viri, da ima Odrin še za en mesec provi-janta. Poročevalec »Daiiy Maila« pa trdi, da se Odrin nikakor več ne more držati, ker je razen bede, ki jo mora prenašati vojaštvo in prebivalstvo, začela razsajati še kolera. Primanjkuje zdravnikov in sanitetnega materijala. Lakota je grozna. Ljudje padajo na cestah od oslabelosti.Ome-njeni poročevalec trdi, da se Odrin ne more niti tri dni držati. Šukri paša je tudi zbolel in je moral vsled tega odložiti poveljništvo. To smatrajo za predznamenje kapitulacije. O tem poročilu so se posvetovali tudi v ministrskem svetu, na kar so Šu-kriju paši poslali brezžično brzojavko s tajnimi inštrukcijami, da se more s Bolgari pogoditi o častni preda]! Odrina. Iz Beigrada poročajo: Dne 13. t. m. ob štirih popoldne se je začelo splošno bombardiranje Odrina. Bombardiranja se udeležujejo vse srbske havbice, ki jih dozdaj vsled sneženih viharjev niso mogli vporabljati. Tudi vsi težki oblegovalni topovi so začeli streljati. Iz Sofije poročajo, da so v petek postavili pred Odrin štirinajst novih pozicijskih topov. S temi topovi so že začeli obstreljevati mesto. Učinki so boljši, nego so jih dozdaj dosegli. Iz tega tudi sklepajo, da bo trdnjava v par dneh padla. i z Beigrada poročajo, da niso resnične vesti o nesporazumu med srbskim in črnogorskim poveljnikom pred Skadrom. Srbske čete so, kakor hitro se izkrcajo, pod višjim poveljništvom kralja Nikolaja. Kakor hitro se začno operacije pred Skadrom, prevzame poveljništvo nad srbsko operacijsko armado general Peter Bojovič, ki je tudi podrejen črnogorskemu kralju. * * »Hamidije«. Pasažirji Llovdovega parnika »Postojna«, ki je v soboto priplul na Krf in ki je med potjo pristal v Draču in Sv. Ivanu Meduvanskem, pripovedujejo, da je »Hamidije« povzročil v obeh pristaniščih velik strah. »Hamidije« je naenkrat priplul pred Drač, se ustavil blizu italijanske stacijske ladje »Cariddi«, razvil zastavo ter naznanil bombardement. Srbi, ki so taborili na obali, so bežali, tako da jim je oster, čeprav kratek bombardement provzročil le majhne izgube. Govori se, da jih je bilo le sedem ali osem ubitih. V Sv. Ivanu Meduvanskem pa so bile izgube mnogo večje. Ko je »Hamidije.; priplul, je pet grških parnikov že pobegnilo ter se ustavilo v nekem majhnem pristanišču. Križarka »Hamidije«, ki je bila pri rtu Rodoni, jih ni mogla opaziti, pač pa je obstreljevala štiri druge grške ladje ter jih tako poškodovala, da jih smatrajo za izgubljene. V Sv. Ivanu Meduvanskem je bilo baje sto Srbov ubitih, mnogo več pa ranjenih. Govori se tudi. da je > Hamidije« na odprtem morju potopil neko grško transportno ladjo, na kateri so bile vojaške čete in municija. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja, da ni turški kapitan Rauf bej vodil »Hamidije«, temveč angleški častnik Flooth, ki je pričetkoma vojne stopil v turško službo. Flooth se je namenoma ločil od turške mornarice v Dardanelah, ker je vedel, da ga grška križarka »Georgios Ave-rof« ne bo mogla zasledovati, ker je za blokado Dardanel neobhodno potrebna. * * Turški korni komandant aretiran. Iz Carigrada poročajo, da so poklicali v Carigrad poveljnika četrte^ ga kora, ki se m.ftaja pred Čataldžo, Omer Javer pašo ter ga aretirali. Aretacija je v zvezi z gibanjem ča-taldške armade proti komiteju. Mednarodni položaj. — Vprašanje SAadra. V soboto bi se bila morala vršiti v Londonu seja konference poslanikov, ki bi se bila morala pečati v prvi vrsti z obmejivijo Albanije, z vprašanjem Skadra in z novimi mirovnimi pogoji balkanskih držav. Ta vprašanja so med seboj v najožji zvezi, ker zahtevajo, kakor znano, Skader balkanske države zase, Av-stro-Ogrska in Italija ga hočeta podariti avtonomni Albaniji, velesile pa so izjavile, da spada obmejitev Albanije v njihovo kompetenco. Kako bodo v tem vprašanju odločile velesile, je vprašanje. Balkanske države zahtevajo in so opravičene zahtevati, kar si pribore s svojim orožjem, z lastnimi žrtvami, s svojo krvjo. Gotovo je, da ne odstopijo od zemlje, ki je napojena s krvjo njihovih izvrstnih, hrabrih in neustrašenih vojsk. Avstrija pa trdi, tako je namreč na-ziranje dunajskih Nemcev, da je ravno Skader nekak »Noli me tangere« za balkanske države. In zato tudi Avstrija ni voljna pripoznati Skadra Črnogorcem, če ga vzamejo še s tolikimi žrtvami, s pomočjo Srbije, in če še tako izkrvavi na njegovih okopih. Ona zahteva, da naj bo Skader albanski, nikdar pa ne črnogorski ah srbski. In v tem vprašanju je baje Avstrija neizprosna in ne bo odnehala. Pri tem pa svari Črno goro in Srbijo, da naj ne žrtvuje zastonj svojih vojakov in svojih sil. Če Avstrija zahteva, da pripada Skader Albancem, kljub temu, da si ga Črnogorci in Srbi z lastno krvjo in z ogromnimi žrtvami pridobe, se ravna pri tem le po geslu: »Balkan Balkancem«. Albanija je brez Skadra nemogoča in če Skader zahtevajo Črnogorci, odnosno balkanske države, delajo pri tem, tako trdijo nemški dunajski krogi, račun brez krčmarja, kajti Skader ne bo nikdar črnogorski, marveč bo pripadel Albaniji. Dalje trdijo dunajski krogi, da se simpatije velesil do balkanskih držav, katere so bile v prvem delu vojne zelo velike, vedno zmanjšujejo ravno zaradi pretiranih (?) zahtev Balkanske zveze, ki bi si v očigled dejstvu, da je tako navezana na moralično in gmotno podporo drugih, ne smela kaj takega dovoliti. — To so seveda samo naziranja dunajskih krogov, kaj pa bodo porekle k temu vprašanju velesile, ki so si pridržale kompetneo, seveda ni znano, gotovo pa je, da se ne bodo pustili vpreči v jarem že itak zavožene avstrijske balkanske politike. * * Londonska konferenca veleposlanikov. — Vprašanje Albanije? Sobotna konferenca veleposlanikov se je bavila, kakor poročajo iz Londona — ne iz Dunaja — v navzočnosti sira Edvarda Grevja z odgovorom balkanskih držav. Ta odgovor je napravil na konferenco vtisk, da hočejo balkanske države najpreje obravnavati z velesilami o pogojih, pod katerimi sprejmejo posredovanje, in da imajo v odgovoru navedene zahteve značaj in namen, uvesti ta pogajnja. Če tudi velesile pogojev, ki so jih označile balkanske države, ne morejo celoskupno sprejeti, vendar ne bodo zaradi tega nikakor zagrozile z intervencijo. Pogajanja med balkanskimi državi in velesilami bodo trajala seveda delj časa, ko pa se doseže sporazum, se bo izvršila rešitev teh vprašanj prav hitro. Kajti pogoji, pod katerimi vsprejemajo balkanske države posredovanje, bodo obenem tudi mirovni pogoji, in po vsprejemu posredovanja bo sklep miru samo le še formelna stvar. — Glede Albanije ni prišlo na konferenci do nikakoršnih novih pogojev. Situacija je v tem vprašanju neizprosna. Velesile še niso tako daleč, da bi mogle reči Črni gori ali Srbiji, Skader ali kako drugo ozemlje naj pripada Albaniji ali balkanskim državam. V tem oziru gre to na rovaš Rusije, Srbije in Črne gore, ki zahtevajo, da se določi najprvo južna meja Albanije, nato šele severna meja. Južna meja Albanije se je obravnavala na konferenci v četrtek, in že pri ti obravnavi so naleteli veleposlaniki na velike težkoče. Situacija pa je sploh ta, da velesile formalnega sklepa glede Albanije ne morejo preje podpisati, dokler ni sklenjen mir, kajti do tega časa pripada Albanija še vedno Turčiji. Teritorijalne koncesije, katere je dovolila Turčija na mirovni konferenci po obnovitvi vojne, ne veljajo več, in dokler ni prenehala Albanija glasom sklepa miru biti turška, ne morejo podpirati veselile nobenega dokumenta, ki bi določal meje Albanije. Štajersko. V Hrastniku je predaval v soboto urednik R. Pustoslemšek v ondotnem konzumnem društvu o Balkanu pred številnim občinstvom. Predavanje ni imelo popolnega uspeha, ker žal ni funkcijoniral skiopti-kon. Skioptikon se pošlje na Dunaj v popravilo. Čim bo popravljen, bo predavatelj priredil v Hrastniku poseben večer, na katerem bo projiciral okrog 100 skioptičnih slik. Vstop bo vsakomur prost. V Trbovljah je bilo predavanje, ki bi se imelo vršiti včeraj zvečer, odpovedano, vrši pa se, kadar bo popravljen skioptikon. Iz Celja. Dijaškikuhinjiso darovali mesto venca na krsto gospe Terezije dr. Sernečeve: zdravnik dr. Janko S e r n e c 20 K, Čitalnica 20 K in Posojilnica 50 K. Prisrčna hvala! Nemški naval na Pragersko. »Siidmark« poživlja v posebnem oklicu podjetne Nemce naj se naseljujejo na Pragerskem. Pravi se tam: »Lepo bodočnost ima nemški kraj Pragersko na Spodnjem Štajerskem. Če nas kaj ne goljufa, potem lahko trdimo, da se bo iz tega kraja, važnega križišča dveh železnic, razvilo celo mesto. Naselilo se je tu najprej veliko železničarskih rodbin, katerim so sledili obtniki in trgovci. Te je večinoma naselila in podpirala »Siid-marka«, ki si je nabavila tudi veliko ozemlja za stavbo novih šol. Na Pragerskem se sedaj mnogo zida, osobito ker se vsled nemške šole naseljuje vedno več železničarskih rodbin. Pragersko leži sredi gospodarko bogatega ozemlja in je vsled dobrih stavbišČ in delavskih moči primerno za tovarne in trgovino.« V tem oklicu je marsikaj pretiranega. Dejstvo je, da je Pragersko važen kraj, na katerega nam bo treba v bodočnosti še resneje misliti ko dosedaj. Zida se tam tudi s slovenske strani in Cirii-Metodova družba je ustanovila tu svojo podružnico. Manjka pa Slovencem primerne gostilne, ki jo bo treba čim Dreje dobiti, da bode na razpolago lokal za shode in razre družabne prireditve. Razmere bi se tudi tako obrnile na bolje, ako bi naši politiki malo bolj gledali na pragersko železniško uradništvo; pri tem bi pa moralo tudi slovensko občinstvo govoriti na postaji z uradniki slovensko, ne pa lomiti nemščine in tako utrjevati vodstvo Južne železnice v prepričanju, da na Pragerskem ni treba slovenskih železniških uradnikov. Sedaj vodijo nemško - nacijonalno politiko na Pragerskem baš nemški železniški uradniki. Okrajni zastop in okrajna hranilnica v Slovenjem gradcu ter Slovenci. Ravnokar čitamo po nemških listih, da je okrajna hranilnica v Slovenjem gradcu darovala podružnici nemško - avstrijskega planinskega društva »Karavanken« v Celovcu 100 kron podpore. To društvo ima zgol napadalen namen, skuša svoje delovanje raztegniti tudi na Spodnje Štajersko ter zanesti sem ono sovraštvo proti Slovencem, ki diči danes nemške Korošce. Lani je postavilo planinsko zavetišče na gori Sv. Uršule ter ustvarilo s tem trdno postojanko na koroško-štajerski meji. Od tod namerava delovati čez Slovenjgradec na dosedaj še čisto slovensko Pohorje ter na pogorje okrog Šoštanja in Velenja. Tako strogo nemško-napa-dalno društvo podpira okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, ki je ustanovljena od slovenskega okraja. Tudi okrajni zastop slovenjgraških, v katerem imajo Slovenci večino, ne postopa tako kot bi moral postopati slovenski okrajni zastop. Zakaj na primer zastop? slovenski okrajni zastop zagrizeni nemški odvetnik, ko je vendar v Slovenjgradcu tudi slovenski? Zakaj na ta način slovenski okrajni zastop kaže na zunaj vedno nemško lice, ko ima vendar slovensko večino? Ali nima slovenska večina res nobene trdne volje in odločilne besede, da prisili načelnika, oziroma odbor, da slo^/enjgraški okrajni zastop ni nemški, ampak slovenski. Zadnji čas je, da se Slovenci v Slo-venjemgraducu zavedo svojih pravic ter odpravijo neznosne in nezdrave razmere, ki vladajo v uradih, kjer imajo vendar večino. Ni ga gotovo človeka našega mišljenja, ki bi nadalje mirno gledal nezaslišano postopanje okrajne hranilnice in okrajnega zastopa, ki podpirata dosledno s slovenskim denarjem nemška bojna društva ter nemškega odvetnika, domačinov Slovencev pa ne poznajo. Na delo torej, dokler je čas. Iz Žalca. Šolska prireditev je prav lepo uspela. Izmed množice vrlih deklamatorjev sta posebno ugajala malčka: deklica Mikuš in fantič Zupane, ki sta kaj srčno in srčkano nastopila; nadalje učenki Hodnik (»Pogled v nedolžno oko ) in J a n e ž i č (»Korist ognja«). Prav lepo sta tudi prednašali dvogovor »Stara in mlada lastovka«. Zdenka R o b 1 e k in Anica Kocu-v a n. Pela sta se pod vodstvom znanega strokovnjaka gosp. Vrečarja izborno Gerbićeva troglasna zbo-, ra »Je že travca zelenila < in »Pastirček Občudovali smo posebno dečke (III. glas), ki se jTi sicer tako težko pridobi za petje. Samospeva Albine V i r a n t o v e »Uspavanka« in »Vesela pesem« (E. Adamič) sta žela obče priznanje. Verica R o b 1 e k je igrala kaj lepo dva komada na gosli (»Po jezeru« in »En starček je živel«). Spremljala jo je na pianino samozavestno Justika Globočnik. V igri »Lažnjiva Danica^ so ugajali vsi igralci. Verica Roblek je igrala dovršeno slepo ljubečo mamico inJusti-ka Globočnik istotako primerno hčerkico. Fant Avdič je bii strog »atej«, le malce prehitro je govoril. Pridno Jožico je igrala dobro učenka Herman. Zanimiva sta bila tudi Joži-cina mati in stric. Kdor ve, koliko truda stane učiteljstvo taka prireditev, se je moral veseliti priznanja občinstva, ki ga je bila prelepa risarska dvorana polna. Slišimo, da je bil tudi gmotni uspeh zelo zadovoljiv. — Čestitamo! Različna mera pri c. kr. davkariji pri Sv. Lenartu. Neki slovenski stranki bilo je od strani c. kr. okr. glavarstva v Mariboru radi prestopka osebne dohodarinc naložena denarna kazen. Zastopnik dotične stranke g. dr. G. plačal je to kazen takoj. Čez tri dni prinese eksekutor c. ki. davkarije stranki opomin za dotično vsoto, katera ni bila majhna. Lahko je razumljivo vznemirjenje dotične stranke in njena hipna misel glede zanesljivosti njenega zastopnika dr. G. Šele poizvedbe na davkariji sc dokazale popolno neopraviče-nost tega opomina. To bilo je pri Slovencu. Neki tržki nemškutarček ni plačal davka in zato se mu je zaru-bila kobila itd. Dražbeni oklic moral se je nabiti pri občini. Ko sem imel slučajno nekaj opraviti na občini ter sem se vračal po stopnicah na cesto videl sem čudo, da je bil na notranji strani vrat komaj vidno nabit dražbeni oklic, ki naznani da prodaja davkarija kobilo itd. Izpuščena pa je bila hišna številka, tako, da se je moglo le sklepati, kdo ima tako neprostovoljno na oddajo svojo kobilo. To bilo je pri Nemčurčku. Ne bi kazalo naročiti c. kr. davkariji pri Sv. Lenartu, da bi naj raje očividno nezaposleni eksekutor pisal dražbene oklice hišne številke, kakor da piše napačne opomine? Rlziensk1 v uradu. Pred par dnevi poročd je »Slovenski Narod«, kako je davčni upravitelj Rizienski neotesano napadel dr. Kraigherja. Než-1 nosti tega zagrizene, a ne.-iškutarja 63 štev »II ■Hl«. I MI SLOVENSKI NAROO. Stran S. pa je bil lansko leto deležen tudi g. dr. Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu. C. kr. crar je sosed g. dr. Goriška. Na posestvo navedenega gospoda voui cesta in to tik ob erarič-ncni vrtu. V sadonosniku, skoraj popolnoma na meji pa je stal mlad komaj roko debel hrastić, ki bi očividno svoj čas delal, kakor cesti, tako vrtu škodo. Zato prosil je, dr. Gorišek ravnokar navzočega upravitelja Ri-zienskega, da naj da podreti ta hrastić. To prošnjo — kateri je tudi Rizienski ustregel — slišali so navzoči tesarji, ki so delali za erar plot. Ko se je Rizienski odstranil, začeli so delavci podžagati prej navedeni hra-stič. Rizienski še ni prišel v svoj urad, kot pošlje svojega slugo k delavcem z naročilom, naj se hrast ne podre. Delavci so ubogali. Cez tri mesece podrl je veter nažagani hrast. Drugi dan bilo je nabito na občinski tabli: »In der Nacht vom 11. auf den 13. d. M. \vurde im aerari-schen Gartcn, sudliche Front ein Ficlibaum angesagt und dann ge-knickt. Fur die Ausforschung und Namehaftmachung des Frechers uerden 50 K ausbezahlt.« Sledi pečat davkarije in podpis Rizienskega des Administrator. Kdor le malo pozna položaj ve, komu je bilo to namenjeno. Hrastič ni bil vreden 50 v, a plača se 50 K. ker si obeta dobri administrator lep plen. Drugi ni imel na tem hrastiču interesa, kot dr. Gorišek. Predstavite si pa lahko začudenje g. Rizienskega, ko se oglasi drugi dan pri davkariji g. dr. Gorišek ter naznani, da so nažagali hrastič delavci erarju ter zahteva zase 50 K nagrade. Zahtevek na izplačilo onih 50 K pa je krrvrrTirsko odklonil, kakor Rizienski tako finančno ravnateljstvo v Gradcu in to z motivacijo, da ni bil Ludvik Rizienski opravičen obliubiti slično nagrado. Slično postopanje bi naj poskusil slovenski uradnik. Sedel bi že davno kje na mirnem v penziji. Gospod Rizienski pa hodi mirno po pol ure prepozno v urad, južina med uradom v krčmi :td.. tako da že marsikateri človek obžaluje, da ni raje postal upravitelj pri Sv. Lenartu. HOPOŠ'rtO. Žalostna smrt deklice. Na poti iz sole se je spodtaknila in padla na ce-sti blizo Trga lOletna šolarka Marija Fbt rhard. Padla je tik pred^ žreb-eem, ki so ga peljali v Trg. Žrebec se je splašil in stri s kopitom deklici glavo. Dekle je v nekaj urah umrlo. Plačila je ustavila v Celovcu r\ rdka za belo perilo Hans Lissec. Polhovi znašajo v blagu 55.000 K v denarju 70.000 K. aktiv pa je 28.000 kron. Tat v cerkvi. V Grabštainu je vdrl neznan tat v tamošnjo cerkev, odtrgal od neke klopi nabiralnik in odnesel. V nabiralniku ni bilo veliko denarja. Ponarejene krone krožijo v Spi-i in okolici. Krone so dobro pona-fn imajo letnico 1894. Davek na zabave. Občinski svet laku je sklenil na podlagi dežel-/akona dne (\ novembra 1912 irati v prid ubožnemu skladu da-ck i! t zabave. Plačevati se bode •oralo od ^odbenih in pevskih prire-tev brez plesa po 5 K, pri čemer so '.vz* ta 4 pevska društva in dve do-: Das Opferlamm«); spisala sta jo Oskar \Valther in Leon Stein. Florijan Jereb, bivši mornariški častnik (Bukšek) ima to smolo, da stopi predenj prejšnja njegova duicineja, cirkuška jahalka Milena (Setrilova) ravno na dan pred poroko, in da je zadrega še hujša, v hiši staršev njegove neveste Adele (Vera Danilova). Milena hoče 4000 K ali mark ali goldinarjev ljubezenske odškodnine, ki jih nesrečni ženin nima. Na svatbo je povabljen tudi ženinov prijatelj - profesor (Povhe), katerega pa ne bo, ker je žena bolna. Milena noče stran in Florijan jo predstavi za ženo profesorjevo. Profesor pride proti odpovedi. Profesorica ravnotako in prično se zmede, ki povzročajo veliko dobre volje in krohota. Stvar se konča jako srečno s t čin. da dobi Adela svojega Florijana in da se vse osebe med seboj pobotajo v spravi in ljubezni. Glavne vloge so bile v rokah g. Bukška in gosp. Povheta. Daljše vloge so imele d^-me: ga. Setfiiova, gdč. Kreisova, ga. Ji:\anova, gdč. Vera Danilova in ga. Bukškova in gg.: Danilo, Verovšek, Skrbinšek in Grom. Zabavala je zlasti komika g. Povheta, Skrbinška, Verovška in Danila. Obisk ni bil slab, občinstvo veselo in radodarno s hvalo. — V nedeljo popoldne je bila zopet burka: -Nebesa na žemljic Zvečer je uspela uprizoritev Kalmanovc operete »Jesenski manever«, ki je vsem v dobrem in lepem spominu iz Govekarjevega režima. Pozornost je bila osredotočena v ljubeznjivem gostu, gospodični Grossovi, ki je bila svoj čas članica našega odra. Gospodična je nastopila v vlogi Marosija, prostovoljca pri huzarjih in znala izvrstno združiti mladostno bahavost z otroško čuvstvenostjo. Njen glas se je iako razvil, odkar je nismo imeli prilike poslušati. Močan je dovolj in prijeten. Gospodična je rafinirana igralka, ki razpolaga z veliko oder-sko rutino in z zdravim sikom. Njena zunanjost f° biia zelo prikupna. Za kratek čas je skrbel g. Povhe in to v najobširnejši meri. Igral je rezervista - kadeta, ki izgubi med drugim tudi sabljo. Vloga je na burkasto plat zelo pretirana, pa se občinstvo ž njo prav dobro zabava. Smeha je bilo, da je strah. Gdč. Rihterjeva je lepo pela. Njen partner g. Bukšek zasluži, da obrne nanj vodstvo več pozornosti in mu preskrbi pevsko šolo. Gosp. Trampuž je tudi že večkrat pokazal dosti smisla in talenta za oder; prav bi bilo, da bi se ga poslalo v kako igralsko šolo. kjer bi se utegnil razviti in izpopolniti. Sccnerija je biia navadna, uniforme vojakov čudno zmešane. G. kapelnik Štritof je vodil orkester in zbor s potrebno živahnostjo. Ouvertura je kipela temperamenta. Hiša je bila razprodana. P. Telefonska in brzojavna popačila. Vojna na Balkanu. Mirni Albanci se pripravljajo na vojno. London, 17. marca. Reuterjev biro poroča, da bo neprestano vtiho- tapljenje orožja, v Albanijo in boja-željne izjave vodilnih Albancev posebno izza časa albanskega kongresa v Trstu sosede albansko lahke prisilile, da smatrajo Albance kot za vojskujočo se stranko in bi jim v slučaju konflikta povsem opravičeni lahko odvzeli njihov teritorij. Črnogorski pooblaščenec Popovič je izjavil tozadevno sledeče: Država Albanija, ki šele oficijelno eksistira, in ki jo v principu priznajo balkanske države, je izjavila na nacijonalnem kongresu v Trstu, da obstoja med njo in bal-kalskimi državami sveta vojna. Važno in značilno pri vsem tem je tudi dejstvo, da se je vršila prva. akcija delegatov te nove države pod avspi-cijami in v ozemlju one velesile, ki ima posvetovalni glas v razsodišču za bodoče razmere balkanskih držav. To akcijo smatra Črna gora kot napoved vojne. Albanci se smatrajo kot sovražniki, ki so napovedali sovražnosti in so sami odgovorni za posledice. Grško prodiranje v Albaniji. Atene, 17. marca. Grške čete so zasedle otok Samos. V Albaniji so Grki osvojili Premeti in Deivinaki. Atene, 17. marca. Prestolonaslednik Konstantin javlja, da je S. divizija prodrla do Delvinona in Argz-rocastra, napadla zadnje turško krilo in ga popolnoma potolkla. Grki so ujeli 1500 mož, med temi 30 častnikov. Atene, 17. marca. Grška vojska je po hudem boju zavzela Argiroca-stron. Atene, 17. marca. Grške čete prodirajo od Argirocastra proti Te-peleni. Boji pri Čataldži. Sofija, 17. marca. (Uradno.) Dne 12. t. in. sta dve koloni, ki sta na re-kognosciranju prodirali proti Akala-uu, napadli vzhodno od tega kraja ležečo turško reduto. Prišlo je do naskoka z bajoneti. Sovražnik je bi! popolnoma potolčen. iNa bojišču je obležalo tristo Turkov. Ujeti turški vojaki pripovedujejo, da so vojaki in častniki že izgubili vsako nado, da bi se vojna sreča izpremenila. Zato se pokore samo sili od zgoraj. Istega dne so skušale turške kolone prodreti proti Kadikoju. Toda naša vojska jih je pognala nazaj, da so zbežali proti llbasanu. Od tega dne Turki sploh niso več poskušali pričeti z ofenzivo. Iz Odrina prihajajo dan za dnevom turški vojaki in častniki ter se dado mirno ujeti, češ, da ne morejo več prenašati silnega glada. Število takšnih beguncev znaša vsak dan 20 do 30. Na galipolskem polotoku je vse mirno. Izpred Skadra. Bar, 17. marca. V črnogorski armadi vlada trdno prepričanje, da je položaj skadrske trdnjave tak, da mora pasti najkasneje koncem tega tedna. Najbolj kritičen čas bo četrtek, dne 20. marca. Bitka pri Derkosu. Carigrad, 17. marca. Včeraj zjutraj se je pričela pri Derkosu velika topovska bitka. Grmenje topov se je slišalo do Bospora. Turško vojno brodovje je istočasno obstreljevalo bolgarske pozicije pri Silivriji. Upor v bolgarski armadi? London, 17. marca. Semkaj so došle vesti, da so bolgarski voji v Čorlu odpovedali pokorščino in da zahtevajo, da se jih pošlje domov, da opravijo poljska dela. Turška križarka > Harnidie«. Rim, 17. marca. »Corriere d' Ita-lia« javlja: Grške torpedovke, ki blokirajo albansko obrežje, je napadla turška križarja »Harnidie« in oddala več strelov nanje. Ena torpedovka je poškodovana, »Harnidie« je utekla. Aleksandrija, 17. marca. Turška križarka »Harnidie« je prispela semkaj. Grškemu brodovju se torej ni posrečilo, jo zapreti v Jadranskem morju, oziroma jo ujeti. Belgrad, 17. marca. Dasi je križarka »Harnidie« povzročila s svojim napadom na Drač in Meduo občutno škodo, vendar ta škoda ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. Ranjenih in ubitih je bilo 112 vojakov, potopilo pa se je 30 konj. K sreči se ni potopil niti en top. Debata v bolgarskem sobranju. Sofija, 17. marca. V narodnem sobranju se je včeraj vršila debata o sobotni deklaraciji ministrskega predsednika Gešova. Opozicijonalni poslanci so ostro napadali Srbe in Grke, ter jih dolžiii, da tirajo šovinistično politiko, katere namen je, oškodovati bolgarski narod na njegovih življenjskih interesih. V podkrepitev svojih napadov so navajali baje konkretna dejstva, da je srbska oziroma grška vlada sovražno postopala proti Bolgarski in proti bolgarskemu življu. Končno so izražali svoj dvom, da bi Balkanska zveza v bodoče še mogla obstati. Se ostreje so opozicijonalci napadli Romunsko in končno naglašali, da bi bilo najbolje za Bolgarsko, ako bi stopila v direktna mirovna pogajanja s Turčijo, ter odločno odklonila vsako posredovanje. Na izvajanja opozicij onalnih poslancev je odgovarjal finančni mi-nikter Teodorov, ki je izjavil, da so vsa očitanja neumestna in prenagljena, ker vojna še vedno traja in še ni bilo nobeno vprašanje, ki so se ga dotaknili, definitivno rešeno. Koncem svojega govora je vzkliknil: »Sodite vlado šele po njenih končnih uspehih!« Bolgarski - romunski konflikt. Berolin, 17. marca. Petrogradski korespondent »Kreuzzeitung« poroča, da izjave dr. Daneva glede tega spora ne obetajo posebno ugodne rešitve (?) Dr. Danev je baje ostro kritiziral postopanje Romunske in je izjavil, da ima Bolgarska dober spomin in ne bo pozabila, če se* ji prizadene kaka krivica. Danes sejejo veter, jutri že lahko žanjejo vihar. Spomenica turških častnikov. Carigrad, 17. marca. Splošno se sodi, da se je bati novih . nemircv med armado. Tritisoč častnikov, med njimi tudi Ali Riza bej, ki je bil vojaški izvedenec pri londonskih mirovnih pogajanjih, je izročilo vladi spomenico, v kateri očitajo mlado-turškemu kabinetu, da je še bolj popustljiv nego Kiamilovo ministrstvo ter zahtevajo, naj demisionira ter prepusti krmilo novi narodni vladi. Carigrad, 17. marca. Policija je izsledila povzročitelja zadnjega pro-tivladnega komplota Lutfija Savfeta beja ter ga aretirala. Ranjena Avstrijka v Skadru. Dunaj, 17. marca. »Reichspost« poroča, da je bila pri zadnjem bom-bardementu na Skader težko ranjena hčerka avstro - ogrskega generalnega konzula vit. pl. Zambauerja. Zadel jo je kos granate. Nemške želje. Carigrad, 17. marca. V dobro poučenih diplomatičnih krogih se širi mnenje, da je pričakovati v kratkem sklep miru, ki bo za Turčijo zelo ugoden. Trdi se, da se bo Bolgarija vsled pritiska Rusije in vsled grozeče nevarnosti posebne grško - srbske zveze zadovoljila z mejo. San Stefa-no - Enos in bo prepustila odločitev glede vojne odškodnine velesilam. Aretacija kornega poveljnika. Carigrad, 17. marca. Poveljnik 4 kora pred Čataldžo Onier Javer paša je bil odpoklican v Carigrad in po kratkem zaslišanju pri vojnem ministrstvu aretiran. Aretacija je v zvezi z gibanjem, ki se je pojavilo pred Čataldžo proti komiteju. Obsojen urednik. Atene, 17. marca. Urednik lista »Chronos« je bil obsojen na 8 dni ječe, ker je prijavil neki članek proti Bolgarski. Nemški oficijozen list o Skadru. Berolin, 17. marca. Oficijozen list vlade »Nordd. Allg. Zeitg.« piše med drugim: Mirovne zahteve, ki jih stavi Balkanska zveza, so izredno dalekosežne in se v marsikaterih točkah dotikajo splošnih evropskih interesov. To velja zlasti glede Skadra in Egejskih otokov ter vprašanja vojne odškodnine. Zato morajo velesile ta vprašanja vzeti v temeljit pretres. Treba bo torej novega potrpljenja, ker se ni nadejati, da bi bil vsled tega mir v kratkem sklenjen. Odkar so Grki zavzeli Janino, so se Črnogorci znova jeli truditi, da osvoje Skader. Treba je obžalovai, da se žrtvuje toliko krvi, ko je vendar gotovo, da pripade Skader Albaniji po soglasni sodbi Evrope, naj bo njegova usoda kakršnakoli. Belgrad, 17. marca. Glede Skadra vlada v srbskih krogih velika ne-orijentiranost. Srbi vobče obžalujejo, da se Črna gora ni že prej obrnila na Srbijo za pomoč, ker bi bil v tem slučaju Skader že zdavnaj padel. Sicer pa je vse prepričano, da bo skadrska trdnjava že v najkrajšem času kapitulirala. Glede nadaljne politike v skadrskem vprašanju, ako trdnjava enkrat vendarle pade, pa so v srbskih merodajnih krogih mnenja, da mora vso odgovornost za to politiko prevzeti Črna gora sama. Nesoglasja med turškimi ministri. Carigrad. 17. marca. Včeraj se je vršila burna seja min. sveta. Minister notranjih del Hadži Amil, vodja radikalnega krila v Mladoturškem kabinetu, je zahteval, naj Turčija odkloni vsako posredovanje in naj nadaljuje vojno do konca. Njegovim izvajanjem so odgovarjali drugi ministri. Kaj je min. svet sklenil, se ne ve. Po seji je brzojavil veliki vezir Mahmud Sefket Hakiju paši v London ter takoj na to posetil nemškega veleposlanika. Zdi se, da bo radikalno krilo samo strmoglavilo mlado-turški kabinet. Pri S. Štefanu ima vlada zbrano močno armado, ki bi jo naj ščitila za slučaj, ako bi častniki izpred Čataldže pridrli proti Carigradu. Avstrija nima agresivnih namenov proti balkanskim sosedom. Dunaj 17. marca. Znano je, da je vladni tiskovni urad izjavljal, da ne odgovarja resnici konstatacija petro-graške brzojavne agencije, da je Avstrija nasproti Rusiji izjavila da nima nobenih agresivnih namenov proti svojim balkanskim sosedom. Kljub temu pa se je izkazalo, da je Avstro-Ogrska vendarle dala takšno zagotovilo Rusiji, kar je izrecno konstatiralo rusko časopisje. Z ozirom na to novo blamažo tiskovnega urada vlada v dunajskih merodajrrih krogih nevolja in ogorčenje. Govori se, da bo avstro ogrski poslanik v Petrogradu grof Thurn-Valsassina odpoklican, češ da je on največ kriv te nove blamaže in da se je s svojim postopanjem v tej zadevi izkazal za popolnoma nesposobnega. Poslaniška konte enca v Londonu. London, 17. marca. Veleooslaniki so imeli v soboto dve seji, dopoldne in popoldne. Dopoldne so razpravljali o propozicijah Balkanske zveze ter sklenili, sestaviti ,iov posredovalen predlog, ne oziraje se na želje balkanskih zaveznikov. Popoldne so debatirali o albanskem vprašanju. Najprvo so zavrnili avstrijski predlog glede intervencije v Belgradu. Glede Skadra še ni prišlo na konferenci do nobenegasporazuma. SirEdvard Grey je stavil posredovalni predlog, naj Avstrija pripozna Džakovo Srbiji, Skader pa naj še ostane kot preporna točka. Demobilizacija. Portoose, 17. marca. Včeraj je bila po brezžičnem brzojavu odpoklicana v Pulj eskadra, ki že 14 dni manevrira ob zapadni istrski obali. Ta vrnitev stoji v zvezi z odpustom rezervistov. Lvov, 17. marca. Demobilizacija v Galiciji je v polnem teku. Število odpuščenih rezervistov cenijo na 37.000 mož. Zdravstveno stanje odpuščenih rezervistov je baje v splošnem izborno. Ćeško-nemška spravna pogajanja. Praga, 17. marca. V soboto se je vršilo skupno posvetovanje zastopnikov čeških in nemških deželnozbor-skih strank. Cehi so zahtevali, da opuste Nemci obstrukcijo v svrho, da se reši vprašanje giede učiteljskih^plač. Nemci so odgovorili, da pod od Čehov stavljenimi^ pogoji ne odnehajo od ob-strukcije, Čehi pa trde, da ne morejo ustreči zahtevam Nemcev, posebno dokler ni napravljen red pri deželni upravi. Dunaj, 17. marca. Cesar je sprejel v posebni avdijenci češkega namestnika kneza Thuna, ki n:u je poročal o češko nemških spravnih pogajanjih. Pred kratkem je poročal cesarju gališki namestnik dr. Bobrzvnski o poljsko-rusinski spravi. Odstop gališkega namestnika in deželnega maršala. Krakov, 17. marca. Organ poljske narodne stranke poroča, da bo namestnik dr. Bobrzvnski po izvršeni deželnozborski volilni reformi podal demisijo in da bo prišel na njegovo mesto avstro-ogrski poslanik v Sofiji grof Adam Tarnowski. Obenem bo odstopil tudi gališki deželni maršal grof Goluchowski in bo imenovan za njegovega naslednika predsednik poljskega kluba dr. Leo. Ogrska zbornica. Budimpešta 17. marca. V soboto je zbornica nadaljevala posvetovanje in sicer ob navzočnosti opozicijonal-cev pri popolnem miru. Opozicija je sicer sklenila, da se udeleži tudi sobotne seje in vprizori škandale, toda kljub temu, da je Justh vse poslance opozicije brzojavno obvestil o tem sklepu se je zbralo komaj kakih 35 poslancev, Kossuthova in Andrassijeva skupina sta se popolnoma absentirali. Tudi je grof Tisza umaknil policijski kordon pred zbornico, češ da jim ne brani vstopa. Seja je trajala malo časa. Zasedanje je odgođeno do 5. maja. Ministrski predsednik bo prišel še le čez 3 tedne na Dunaj, da da volilno reformo cesarju v sankcijo. upujte pridao srečke „Splos. ienskega društva" ¥ korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik doma« tih slikarjev. Srećka a 1 K. Slovenski vsesokoIsHi zlef v Ljubljani prepovedan! Čujemo, da je deželna vlada v Ljubljani prepovedala letošnji slovenski vsesckolski zlet z ozirom na — javni red in mir. O detajlih ne moremo poročati, ker je že prepozno, da bi se informirali. Današnji list obsega 6 shrani. Izdajatelj in odgovorni urednik: / Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne u. Ulijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna a Co., Dečim n. L. ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po BO h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »ManCra« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Meleorolosieno norocilo. Višina nad morjem 3U6'2 Srednji zračni tlak 736 ram marca Čas opazo vanja Stanje barometra v mm Sb 1 : Vetrovi E C ! t- *- Nebo 15 •» 2. pop. 9. zv. 741*4 742-2 13*4 |p. m. jzah 85 i si jzah. del. jasno a 16 7. z). 7444 48 j si. svzh. oblačno »> n 2. pop. 9. zv. 1 743-3 ! 7417 9*2 ! si szah. 5-3! si. jug n n 17. 7. zh i 738-7 2-8! si. svzh. meg*t Srednja predvčerajšna temperatura 8-3°, norm. 3 5° in včerajšna 6 norm. Padavina v 24 urah o0 mm in 0*5 mm Mesto vsacega posebnega obvestila. t Neutolažljivi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežaiostno vest, da nam je naša preljubljena, nepozabna hčerka danes zjutraj v nežni mladosti, po kratkem in mučnem trpljenju, nenadoma preminula. Truplo drage nam hčerke se prepelje v sredo dne 19. marca t. 1. iz ljubljanske deželne bolnice v Divačo, kier se ob 5. uri popoldne istega dne na župnem pokopališču položi k večnemu počitku. Ljubljana Oivača, dne 16. mar 1613. Alo;zl2, bratec, Alojzij in Zofi Eav&ek, stariši, Pogreb, podjetje „Konkordia" v Ljubljani. Brez vsakega posebnega obvestila. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostno vest, da je nas nepozabni oče, ded in praded, gospod Mihael Pučnik zasebnik previden s tolažečimi svetotajstvi, dne 16. marca v 95. letu svojega življenja po kratkf bolezni mirno v Gospodn preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek, dne 18. marca ob A. uri popoldne na tukajšno pokopališče Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin. V Kranju dne 16. marca 1913. Venci se hvaležno odklanjajo. Žalufoči ostali. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega preljubljencga soproga oziroma očeta in brata, gospoda Fran Seliškarja poduradnika dr*. žeL v Pulfu izkazalo se nam je srčno tolažbo z mnogobrojnim spremstvom pokojnika k zadnjemu počitku in za to se tem potom vsem tfragim udeležencem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo gosp. postajnemu nadzorniku v Pulju, gosp, nadzorniku kurilnice v Trstu ter vsem gg. stanovskim tovarišem, uradnikom in darovalcem krasnih vencev. Iskrena hvala vsem! 1024 Puli, dne 17. marca 1913. lalnjoaa rodbina. 63 stev. SLOVENSKI NAROD. Suflfi 5. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega aožalja povodom smrti nam preljubega in nepozabnega gospoda Anton Planinska strokovnega učitelji na Bratu se tem potom prav srčno zahvaljujemo milost, g. proStu s spremstvom duhovščine, c. kr. uradnikom in profesorjem, zastopu slavnega deželnega odbora, darovateljem krasnih vencev, gospodom pevcem za ganljive žalostinke in vsem znancem in prijateljem iz Novega mesta, Kan-dije in od drugod, kT so mu priSli skazat zadnjo Čast. Posebno pa Se na5o najtoplejšo zahvalo gospodom kolegom adjun-ktu Zdolftkuin inženirju Vedernjaku, ki sta ga spremila v njegov rojstni kraj rVirno k večnemu počitku. Mirat-Trcteia. dne 16. sušca 1913. Žalujoči sorodniki. 1019 Pozorl Sokoli ?ozor! Najnovejše gramofonske plošče. proste vaje za lil. slovenski vse-sokolski zlet v tjubljani 1913. Tri plošče skupaj K 7*50. Fr. P. Zajec, Ljubljani, Stari trg št. 9. Največja zaloga gramofonov in gramofonskih plošč. Vabilo 1022 Vdova, dvaintrideset let stara, imevne izobrazbe, Čez 19.000 kron ^narja, z eno hčerko, se želi poroti z dobrim in miroljubnim gospodom, ittnbi imel približno 2000 K letne pla-e, pravico do pokojnine in bil star 30 -45 et. Izkl;učen ni vdovec brez otrok. Fina s sliko ako je mogoče do 25. marca od .Bodočnost* na upr. »Si. Nar.«. Tajnost ijamčena. 941 i egistrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, 30. t. m. 1913 ob 1. url popoldne v Spodnji Idriji št. 17 s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa za L 1912. 4. Volitev načelstva (9 Članov). 5. Volitev nadzorstva (5 članov). 6. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 7. Slučajnosti. Sp. Idrija, dne 14 marca 1913. Načelsivo. Opomba: Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje s prvotnim sporedom drug občni zbor v smislu § 35 pravil, ki sklepa brezpogojno. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prebridko vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mali, gospa isisa tosti i Um \i MmMi dne 16 t. m. ob 3. popoldne po dolgem, težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 60. letu blaženo zaspala v Gospodu. Poereb ljube pokojnice bo v torek, 18. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Gradeče St 7.. na pokopališče pri Sv. Križu. Ena sv. maš posrnrtnic se bo v sredo, 19. t. m. ob 11. dopoldne služila v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. 1027 V Ljubljani, dne 16. marca 1913. Marija Oressel, roj. pl. Barisaci, tašča. — Mara Saiovic, rej. Gressel pl. Baraga, Vera Gressel pl. Baraga, Valeska Gressel pl. Sararja, Pino Gressel pl. Baraga, stud iur otroci. — Dr. Josip Safovic, odvetnik, zet. — Tittt in Bibi Saiovic vnuka. Piri kranjbk; pogrebni ravcxi Fr. DoberleL Josinins Gressel pl. T3araga naznanja potrta globoke žalosti v imenu svojih otrok in v imeni svojih sorodnikov prebridko vest, da je njen iskrenoljubijeni sin oz brat, gospod Leo Oressel pl dne 14. marca t. 1. ob 4. url popoldne po dolgem težkem trpljenju nepričakovano premini!. Zemski ostanki dragega pokojnika so se 16. t. m. v Kandiji pri Novem mestu v lastnem grobu položili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo služile v Kandiji in \ farni cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani v torek, 18. marca t. 1. ob 9. uri. V L;ubliani, dne 17. marca 1913. Posebni mrtvaški listi se ne izdajo. -•..y . . s* ■ M Zahvala. Za vse ljubeznive dokaze blagega sočutja, ki so nam došli tekom bolezni in smrti našega iskren olj ubij enega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica, bla-gorodnega gospoda Josipa Prosenc generalnega reprezentanta zav. dražbe „Prcvidenclje" posao, in ravnatelja zav. druž. »Avstrijski Feniks11 v p. zlasti pa za lepe vence ter za ljubeznivo spremstvo na zadnji poti izrekamo svojo najprisrčnejŠo zahvalo. V LJubljani, dne 17. marca 1913. Žalujoči ostali. Samostojno gospodinjo sprejme posestnik, samec, na dežel!. Ponudbe in pogoji na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1017 Nova, stara • l v 992 vse lasten pridelek, prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarju pri Jelšab. Prostovoljno se proda n ]tečaje 921 in zaga na stalni vodi, 2 lepi hiši, 2 kleti, hlevi in svinjaki, sadno drevje in velik gozd, 12 oralov posestva, po jako nizki ceni, SC00 K se plača sproti, drugo pa po dogovoru. Pri mlinu se nahaja priprava za električno luč. — Pojasnila daje A. S a? oker, Kozje, Štajersko. Velika tvrdka se hoče vpeljati na Kranjskem ter išče 957 Stanovanje s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983 se odda n majev termin. Elizabetam cesta itev. 5. Za pisarne! s Naprodaj sta 2 veliki novi pisalni mizi Vprašati: pri sobarici, Miklošičeva cesta štev. 8. I. nadstropje. Prodajalka mešane stroke, vajena posebno manufakture in špecerije in 958 : učenka : se sprejmeti v trgovino O. Budkovič, Bohinjska Bistrica. dobro vajen malega in velikega dela, so sprejme takoj v stalno delt« I. Potočnik, Kamnik* 919 naj obišče z 2 ali 3 sobami s pritiklinami išče mlrs* stranka (2 osebi) v Šiški ali predmestja ljubljanskem za 1. JnUJ 1913. (pritličje izključeno). — Ponudbe na upravništvo »Slo-: : : : venskega Naroda«. : : : : 947 išče se dobro izveibana modistlnla Vstop takoj. 943 Poizve se v upravništvu »SI. Na-oda«, Obče priznana na posebni način namočena 80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene. Edini slovenski hotel na Reki. Spoštovanjem pero Trpinac. ■ Illfflillill I IIMIHiIIIIiii HI \ Milili M1111 Milil I lil Pozor, trgovci 920 na deželi! Vsak ve, da se bla?o s posredovanjem potnika podraži, vsled tega ponujam tem potom C Sto ckfls ch) se vedno dobiva pri tvrdki Sv. Petra cesta štev. 7. N B. Da mi bode mo^o^e za ve-liki teden vsem postreči, prosim, da se naročila vsaj en teden blagovolijo re-I zervirati. *79 Cržiška posojilnica reg. zadruga z omejeno zavezo v Tržiču vabi 1 » boljše vrste » 18 — 500 » » samo finejše » 25'— (Pri večjem odjemu še ceneje). Na žeijo pošiljam tudi na izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne ?e!i imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalie priporočam vsakovrstni papir, od-jemalne knjižice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. BV Vsakovrstne tiskovine« vizitke, pisma, račune, kuverte itd. najceneje izvršuje L. PevaleL Uiiiftna, Židovska ul. i Velikonočne razglednice najceneje. za DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva. 2 Odobrenje računskega zaključk VIII. upravno leto 1912. 3. Razdelitev čistega dobička g 9 in 33- 4. Razbremenitev upravnega sveta. 5. Revizijsko poročilo. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev upravnega sveta in nadzor^ stva in določitev števila članov po določilih §§ 14 in 30. 3. Nasveti. V Tržiču, dne 15. marca 1913. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbo. ob 10. dopoldne istega dne. Naieistvo, T7"-^- BILO XXm. občni zbor registrovane zadruge z neomejeno ki se vrši v Ljubljani 1021 dne 11. na i!. ob 3. popoldni! v zadružni pisarni na DunalsM nO 1.t DNBVIVI ROĐs 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo ravnateljstva. 3. F oročilo nadzorstva. 4. Botialfsko poročilo. S. Odobritev letnega računa. S. BaideUtev čistega dobička. 7. Odobritev roda m uradni-sivo. S. Volitev predsednika, pod« predsednika, 3 članov načelstva In 3 članov nadsorstva. i« Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 17. marca 1913. Na&eistvoa 9MF 0928 75 2702 814998 D26D MXS 5^76 514946 HizkB cen! Rovosti sukna za moške in modnega blaga za damske okleke! Zahtevajte vzorce! LjuMiau, SMtiijm Mu 4 Vioravc »avaroan Ifj • J.^- • _ _ priporoča v elegantni obliki ViZllIilCc Narodna tiskarna. Krasne spomladanske novosti in po io znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Šterk Ljubljana, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek !■ kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice ter še mnogo ^^^^Inigih v mojo stroko spadajočih predmetov. O^d^p^ S . 243/pr. 1009 Na deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisuje mesto strokovnega učitelja za živinorejo in mlekarstvo s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K. Strokovni učitelj, če je samec, dobi tudi naturalno stanovanje na Grmu Služba se odda za eno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske srednje šole. Prosilci za to mesto naj predlože svoje prošnje do 3. aprila 1913 podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o fizični sposobnosti, dokazilu o dovršenih Študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika. V prošnji je tudi navesti, če je prosilec Še podvržen vojaški dolžnosti. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. marca 1913 ZADNJE NOVOSTI! Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za dame in deklice. Za gospode in dečke velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence. 838 Konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana Pred Škofijo štev. 19. Sprejme se takoj veič, zanesljiv pri zgradbah nove Belokranjske železnice. V ponudbah naj se pove tudi zahteva glede plače in prilože se spričevala v prepisih, vse se pa pošlie na naslov- Roman TreOi LJubljana, Marile Terezije oesta štev. 4. 998 Slatini čai znamka Jaffif. lfrj I 50° o prihranka In okusen zaf-J\\ I . trk, talina! dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni ćai, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Tmk6czyjev sladni Čaj ima ime Sladi n in je vedno Mrt? I k°'i priljubljen Povsod 1/4kg za-JHVJl • voi 60 vin Tudi pri trgovcih. Po poŠti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-JTlrJNHfl? '<6czv; Schonbrunnerstrassse §mVlaV\Ki gt. t09, Josefstadterstrassešt: 25, RadetzkyplV.z št 4. V Gradcu: Sak-kstrasse Št 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tepa naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. ii m liti Posestnik in trgovec, mlad, inteligenten in soliden, iz prijazne vasi blizu mesta se želi poročiti. Ker nima prilike spoznati se z njemu primerno izobraženo osebo, neomadeževane preteklosti in dobrega zdravja, upa se tem potom seznaniti z damo omenjenih last* nosti, ki bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva kakor tudi okrog 35.000 K imetja. Le resne ponudbe se prosi pod ,,ZvestO, nedolžno srce 100,000 1015" na upravništvo »Slovenskega Na-roda« do 27. t. m. 1015 Žalni klobuki redne ? zalogi. — Popravila so sprejemalo in točno \mlw\i Priporoča se solidna tvrdka modni $don damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih Cepič. Ljubljana, Židovska ulita itn. 8. Teorija Qotzl Znoja naročila se razpošiljala z oSratno pošto. Brez teliiiesie! Zaradi odpotovala Brez Konkurenco! se vsa zaloga imrii kolikor je je še, proda po daleč znižanih cenah. V. Ačjiman, trgovec s preprogami iz Carigrada, seda] v Ljubljani, wm~ Šelenburgova ulica ši* 1. Priporoča se ANTON ŠAJIC trgovina s perilom, pralnica in likalmca Ljubljana, Šelenburgova ulica o. 874 ■ I Q I olesarji! Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, ii dokler ne poznate naših cen za leto 1913. n Najboljši in najcenejši nakup pri tvrdki Karel Čamernik & Ko. LJubljana, Dunajska cesta štev. 9-12, specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli- — Mehanična delavnica in garaža. 621 Jadranska banka fUijalka v LJubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Živahna sveza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko in akreditivi. Kupuje In prodaja vrednostne papirje I Sprejema vloge na hranilne kjlžlce | Eskomptlra: menice, devize In faktore, (rente, zastavna pisma, delnice, srečke | ter na Žiro In tekočI račun. 373 I ~~ Zavarovanje vredn, papirjev proti ««.) - VI... .n „.^ _ Promo« I Obr.st.va.ie od dne v..«tve d. dne dviga, j K^gLT-EStESS = k vsem žrebanjem. ===== | Rentni davek plača banka lz svojega. | —— Borzna naročila. — inkaso. -— 57