Dobro se spomnim, čeprav bo kmalu že 22 p t od tega in scin bil tedaj komaj 15 letni '"ndent. V cerkvi sv. Jožefa je bilo slovo od misijonarjev, ki so šli iz Ljubljane v In ’ D°, v Bengalijo, začenjat nag Bengalski mi- S|j '°n. Govornik na prižnici je govoril misijo- "urjeni pred oltarjem in nam v cerkvi. Za¬ kupnike slovenskega naroda na bojni fronti Kristusove Cerkve j ib je imenoval, in jih za¬ gotavljal, da jih narod ne bo pozabil, ne bo Pustil na cedilu, ampak da jih bo v vsem niili Pasijonskem delu podpiral z molitvami in *rtvami in gmotnimi darovi, kar da je naga Sy eta dolžnost. Misijonarji so sprejeli vsak svoj misijonski , riž in ga poljubili. Poslovili so se od nas ', n Pogumno odgli na misijonsko pot, prepri- ca "i, da v trudili in žrtvah in delu ne bodo 'Pni. Domovina, ki jo bodo zastopali, jim bo v oporo. K a sliki spodaj jih vidimo: p. Poderžaj v s r°di, brat Udovč na lovi in brat Drobnič na '‘osni. že 22 let delujejo v Indiji. Za seboj so '.'"‘d tem privabili ge več drugih: Sedej, Dem- k* 1 ', Ehrlich, Cukale. . . in bratje Vidmar, '■i>ag (ki je že odšel h Gospodu po plačilo), ‘"kan, pa še nekaj sobratov hrvaške narod¬ nosti in veliko sester iz vseh krajev Jugosla- v Ue... vsi so odhajali v prepričanju, da bo- Kv' nas imeli zveste sodelavce, sograilitelje 'ožje Cerkve v Bengaliji, kajti vsem smo zno- in znova to obljubljali. Dlejte jih, “trj kralje”, kakor je sebe in s obrata nazval p. Poderžaj, ko nam je poslal o sliko. Kako prijetno, toplo se nam smeli- in.io. Veseli so, ko gledajo ob dvajsetletnici svojega odhoda v misijone nazaj, na trude in boje, na uspehe ne brez neuspehov'. . . Meni pa njih nasmeh, prizanesljiv nasmeh, ge nekaj drugega pove: Zdi se mi, kot da bi z njim zakrivali obziren očitek domovini, nam, ki smo jim obljubljali nago pomoč, ki je pa nismo skoraj nič nudili, ampak smo jih zlasti zadnjih deset, let pustili osamljene, sko- ro čisto osamljene. . . Tedaj smo imeli morda opravičilo, ko smo bili pokopani v take stiske in težave. Tudi da¬ nes imajo opravičilo oni v domovini, vsaj glede gmotne pomoči. A mi v svobodi? Mi danes nimamo opra¬ vičila za naga nesodelovanje. Nihče nas ne ovi¬ ra v nagem molitvenem življenju: Molimo za naše misijonarje! Pa tudi trpljenja in brid¬ kosti nam ne manjka: žrtvujmo nage križe tudi za slovenske misijonarje! Koliko poma¬ gamo domov in kako se trudimo, da zgradimo sebi v tujini novo bivališče — prav je to: A ne pozabimo pomagati pri tem nagim zastop¬ nikom na Kristusovi osvajalni bojni fronti, pomagajmo zlasti graditi novo, dostojno bi¬ vališče evharističnemu Kralju v središču na¬ šega Bengalskega misijona v Khariju. “ZA PODERžAJEVO CERKEV” — to. je geslo glavne misijonske pomožne akcije Slo¬ vencev v letu 1951. Lani smo omogočili dr. Janežu, (la je mogel nabaviti rentgenski apa¬ rat za slovensko misijonsko bolnišnico v čao- tungu, k J jer še sedaj z njim dela "čudeže”. Letos pa pomagajmo n. Poderžaju postaviti cerkev in oltar v njej. na katerem se bodo vsak d in dogajali čudeži — skrivnostne da¬ ritve Jezusove. L. L. C. M. 149 POPI® Ko so nekateri misijonarji v Indiji, prijatelji nagega Bengalskega misijo¬ na, zvedeli, da hoče¬ mo izseljenski Slo¬ venci pomagati zgra¬ diti cerkev v sredi¬ šču misijona, po¬ zdravljajo to nago požrtvovalnost. Tu objavljamo sledečo pismo: Globoko me je ganila novica o Vašem delu za naš misijon. Občudujem Vašega duha, ki je tako prepojen s Kristusovim duhom, da najdete kljuh bridkim skrbem — daleč od svojih domov — še čas za nas, svoje brate in sestre v Kristusu! Gotovo tudi v bodoče ne boste prenehali s svojo velikodušno pomolijo. Prosim Vas, naj se Vaše molitve v neprestanem toku dvi¬ gajo pred božji tron za tisoče, ki ne poznajo pravega Iioga, oziroma za tiste, ki Ga po¬ znajo, pa nimajo poguma okleniti se prave vere bodisi zaradi družabnih ozirov ali pa zaradi nasprotovanja s strani družine in družbe. Da, molitev je ena največjili potreb, saj pravi apostol Pavel: “Jaz sadim. Apolon naliva, Bog pa je tisti, ki rast daje.” (1 Kor 8 - 6 ). Ddjansko še nisem delal na misijonskem polju. 21. novembra 1950 šele sem prejel sveto mašniško posvečenje. Vendar pa sem nekaj mesecev preživel na postajali 2-1 Par- panasa, kjer delajo slovenski in hrvaški mi¬ sijonarji, in sem lahko na mestu ugotovil ve¬ likanske potrebe misijonarjev v teh krajih zlasti v finančnem pogledu. Kajti tudi po- maifikanje denarnih sredstev lahko pokoplje marsikatero vzvišeno misijonsko podjetje. Kakor Vam je znano, je okrožje 21 Par- ganasa ob izlivu velike reke. Ker je vi pod¬ ročje prepojeno z rekami in pretoki, je zelo malo potov. Zato si ni mogoče predstavljati, da bi vozila mogla od misijona do misijona. Koli.j. hicikelj in čoln so edina nrovozna sred¬ stva v teh krajih. Štiriindvajset ur rabiš, da dospeš od enega konca misijona do drugega. Kdor ne premore motornega čolna, s-> mora pač zadovoljiti s čolnom na dolga vesla, ozi¬ roma računati z vetrom in rečnimi tokovi. Veliko je misijonskih problemov v teh krajih, ki teže naše misijonarje. Ed ni teh misijonarjev je Vam dobro znani rpj.-.s p. Stanko Podcržaj. Dolgo se že trudi tam ' daljnjem Khariju. Postavil je že cerkvi zl- dovc, jo pokril ter s pomočjo p. Sedeja ' n dobrih bratov zgradil župnišče. Pa je mar ‘ t< m njegovo delo končuno? Urednik Va n ha sporočil njegove velike potrebe in najnu.inejš- že!.,e. A nič manjše, če ne večje so skrbi - krščansko vzgojo domačinov in s šolani' 1 Delo kliče po učiteljih in katohistih. Tod 11 kdo jih bo plačal? Hvala Bogu imamo vrli' ltodušne dobrotnike. Vas, ki pomagate marši' kateremu našemu misijonskemu podjetju n® roge. Spominjajte se še naprej Vaših btatoV in sester y Kristusu, in ko bodo ti sprejel' Kristusov evangelij, se Vas bodo spomnili ''' klicali na Vas obilje milosti in blagoslcin o'I skupnega Očeta. Vaš prijatelj v Kristusu R. J. Cordeiro S. I. P. Cordeiro, po rodu Indijec, rojen ■’ ZaP Indiji (Portugalski Goa) 25. aprila 1919, .i e stopil v red 28. oktobra 1936; skupno s svo¬ jim bratom, ki je tudi duhovnik in redovnih ter rektor višje šole sv. Lovrenca v Kalkuti- se je odločil delati tam, kjer delajo nnši mi¬ sijonarji. Ima še dve rodni sestri, ki ie m>' sijonarita med rojaki in rojakinjami. P. Jože Cukale — misijonski reuor' ter — Doroea Kurseong, 20. novembra. — Velika kapel« Marijinega kolegija si je nadela svatovsko obleko. 37 mladih jezuitskih novomašnikov mi¬ sijonarjev, ki študirajo na tem zavodu, došlih iz vseh delov sveta, je prejelo na praznik sv. Cecilije 21. novembra mašniško posvečenje i 1 '■ rok prevzv. msgr. Periera, kalkutskega nad¬ škofa, ki je znan tudi Slovencem, saj se je na potih v Indijo dvakrat tudi v Ljubljani usta¬ vil. število Gospodovih maziljencev je doseglo v tem svetem letu rekord. Za to priliko so od vsepovsod prihiteli predstojniki novomašn— kov, da jim v imenu svojih provinc in v ime¬ nu misijona čestitajo ter jim namesto star¬ šev stisnejo rgko, deleč z njimi novomačniško srečo. Nekateri med novomašniki so mogh podeliti svoj novomašni blagoslov svojim so¬ rodnikom. Pater Mac Farland na primer j e dobil v Kurseong kar celo svojo družino, ki jc za to slovesnost prispela iz New Yorka z le¬ talom. Velika večina novomašnikov pa je ra¬ dostno doprinesla k žrtvi Jagnjetovi še svojo osebno ir, svojih odsotnih dragih domačih žrtev.Po končanem šolskem letu bodo mladi patri odšli na delo v indijske nižine, kjer jih njihovi sobratje že težko pričakujejo, med tem ko se bo Marijin zavod napolnil z novinn bogoslovci. Za božične praznike je dokaj nvomašnikov — 150 °ušlo po bližnjih misijonskih postajah v po- 0106 misijonarjem. Ostali se pripravljajo doma ba božično slavlje. Kapela je v najbolj sve¬ tem ornatu. V toplo zakurjeni dvorani (tu g0r * imamo precejšen mraz, ki gre na živce 2 as ti vročine vajenim indijskim patrom) je ' s ° Poskrbljeno in pripravljeno, da preživimo neka j prijetnih božičnih večerov. Amerikanski bogoslovec Fr. Bakewel nam s rl P°veduje, kaj vse je doživel v Nepalu, kjer ? Je pred tedni udeležil ameriške znanstvene špedicije na Mont Everest, ki je odšla, da prouči teren za končni naskok na najvišjo Bor o sveta, čeprav te bil gost ministrskega Predsednika, je bore malo zvedel o revolu- ^’ji v notranjosti dežele. Najbolj razveseljiva est . ki nam jo je bogoslovec prinesel, je ta, a So misijonarji povabljeni odpreti univerzo '.Katmandu, glavnem mestu nepalske kralje- Vlne . ki ge je do zadnjega upirala sprejeti ®' an gelij. Podobna ponudba je bila stavljena d strani indijske vlade za univerzo v Delhiju, v a Predovanje krščanstva v Aziji je sicer po- v asn o, za nestrpno goreče misijonarje prepo- ' a8n °, a sigurno! Darjeeling. Vreme sijajno drži! Visoka n dčindžinga se je oblekla v najlepši herme- m. Točasno ni študentovskega živžava v Ko- sv - J°žefa, zato pa ima naš brat Janez ^dovč Polj proste roke, da pripravi in po- Pravi v? e potrebno za prihodnje šolsko leto, . ®d tem ko je brat France (Drobnič odletel z slalom proti Kalkuti po nujnih poslih. Dar- jeeling je mesto bogatašev in budističnih bon- cev, pa so mu kljub temu božični prazniki vtisnili krščanski obraz. V evropsko urejenih izložbah najdeš vse, tudi krščanske božične voščilnice. In celo jaslic ne manjka. Kalingpong. Od vsepovsod se zgrinjajo ku- liji z velikimi koši svežih jabolk in sladkih mandarin na ramah, s čimer kar zasipljejo bližnje trge in vasi. Od časa do časa prihajajo karavane Tibetancev preko gorskih prelazov: to so begunci, ki se umikajo pred prodirajo¬ čimi komunisti. Tudi Dalai Dama, vladar Ti¬ beta, se umika proti Indiji. Njegovi verniki, katerim uspe priti v njegovo bližino, mu iz¬ kazujejo božjo čast, verujoč, da je v njem utelešen poganski bog Ri-zi. Potrtost zaradi odhoda Dalai Lama v deželi narašča. On sam bo v Kalingpongu lahko obiskal svoji dve rodni sestri, ki študirata pri katoliških redov, nicah. . . Kalkuta. V Kolegiju sv. Frančiška Kšave- rija se srečujejo naši misijonarji, katere nav¬ dušeno sprejema br. Lukan. Blizu novega leta smo in zato se “posli” menjajo. P. Viktor Sedej bo zamenjal v Satkiri o. Lojzeta Dem¬ šarja, ki bo odslej služil drugega “cesarja”, kakor se sam izraža. Dodeljen je v pomoč o. Stanku Poderžaju v Kliari, da bosta s skup¬ nimi močmi in z domačo slovensko pomočjo dogradila župno in dekanijsko cerkev. P. Pol¬ gar odide v Morapaj. Z" gora so predstojniki poklicali tudi o. Jožeta Cukale, da se v ze¬ lenem Seramporu privadi bengalšeini. V Bengaliji nismo v nikakršni divji pokra- ki bi se šele zdaj izmotavala Iz tisočletnih soščav in bi počasi stopnjo za stopnjo spreje- a >a kulturo. Nasprotno! Deže!a tisočletnih . a Ktir je, ki jih je sčasoma prekrila goščava, ' z kater e g e zdaj štrlijo tu pa tam žalostni 0 ss ‘anki. Seveda Bengalija ni vedno v sedanji obliki ' bsta jala, kakor tudi ni obstajal bengalski j ar °d kot tak. Pač pa lahko iz preteklosti "ščinio zanimivih podatkov, ki nam v precej jasnih obrisih predočujejo deželo in njen genij. -* imn jncuucujoju uciei^ 111 “Jc ^ekaj zgodovine torej ne bo odveč! Sicilijanec Diotlor (JDiodorus Siculus), k. je v Vel za čas a Julija Cezarja in Avgusta, piše splošni zgodovini sledeče: fn Aleksander) je prejel od Fegeja IjJj indijski prvak) opis dežele onstran r v. a ; Najprej pride puščava, ki bi jo preko- norn V dvanajstih dneh; potem reka z ime- kat Gang9s ’ 32 stadijev široka in globoka kot r , r 9ra koli druga reka; onstran te reke se raz- kat , lra i° kraljestva Brajzijcev in Gangeridov, ’0 nV* 1 kra 'l Ksandrames ima zbrano vojsko voz, kon j° ni kov, 200.000 pešcev in 2.000 0r , ° V ’ vrh teg še 4.000 slonov, za vojsko j^tenih in izurjenih.” . Diodor piše na drugem mestu: “Med -mi deželami zavzema prvo mesto Indija, menita zaradi svoje razsežnosti in goste obljudenosti; kajti tam stanujejo mnogi na¬ rodi, med katerimi je najmogočnejši narod Gangaridov, proti katerim Aleksander ni izve¬ del vojnega pohoda, ker se je ustrašil velikega števila za vojno izurjenih slonov. . .” Enako govori pisatelj Quintus Curtius Rulus v svojem življenjepisu Aleksandra Velikega. Plutarh opisuje zgornje podjetje: “Ker so ga (Pora), ki je imel samo 20.000 pešcev in 2.000 konjenikov, premagali le z največjim naporom, so se vojaki Aleksandra odločneje uprli, ko jih je silil čez Ganges. Slišali so bili namreč, da je ta reka 32 stadijev široka, 100 sežnjev globoka; na drugi strani pa da čakajo nanje vojaki, konji in sloni. Kajti kralja Gangaridov in Brazijcev sta bojda prežala na¬ nje z vojsko 80.000 konjenikov, 200.000 peš¬ cev, 8.000 bojnih voz in 6.000: bojnih slonov. To število ni prav nič pretirano: kajti Adro- kot, ki je kmalu potem zakraljeval, je poda¬ ril Selevku 500 slonov naenkrat in je z vojsko 100.000 mož prehodil Indijo in jo vso osvo¬ jil.” Veliki zemljepisen Strabo, ki je živel ob času Avgusta in Tiberija (27 pred Kr. do 3 7 Jo Kr.), pa piše: “Vso Indijo namakajo reke. katerih nekatere se stekajo v dve največji: Ind in Ganges... — Ganges... je največja indijska reka...” Plinij Starejši (Gaius Plinius Secundus), ki je bil rojen leta 2 3 po Kristusu in je umrl ob izbruhu Vezuva, ki j'c uničil Pompeje, jo — 151 — v svoji “Historia Naturalis” kot zemljepisec napisal sledeče zanimive podatke: “Kajti ra¬ ziskovale so jo tlndijo) ne samo vojske Ale¬ ksandra Velikega te r vojske Selevka in Anti- joha (kraljev, ki sta mu nasledovala) ... in Patrocles, njun admiral, temveč so pisali o njej tudi razni drugi grški pisci, ki so bivali na dvorih indijskih kraljev, kot n. pr. Mega- sthenes ter (Dionizij 1 , ki ga je tja nalašč v ta namen poslal Filadelf. . . Seneca, naš rojak, ki je napisal razpravo o Indiji, navaja število njenih rek kot 6 5, njenih narodov pa kot 118.” Potem Plinij starejši preide na opis Bengalije, navaja kot njene prebivalce Na- linge in izrecno navaja tudi Ganges. Tudi Ptolomej se peča z indijskim zemlje pisom in vso Indijo deli na deželo tostran in onstran Gangesa. V Indiji sami je Bengalija skoraj od pamti- veka mnogo pomenila. “Vanga”, današnja “Banga” (izg. Bdngo), po kateri je obliko vana naga “Bengalija”, je omenjena v naj¬ starejših indijskih virih in v največjih epih — Ršmajani in Mohabh&roti. Monu ( = Ma- nu- indijski zakonodavec) pravi, da je Benga¬ lija tvorila del dežele Arijcev (Aryavarta). Izmed obeh največjih nasprotnikov braman- ske premoči je bil eden izmed njih bengalski kralj Pandujcev Bdšudeb (Vasu Deva). Po veri so bili hindujske Bengalce budisti in džajnovci spreobrnili k svojim verstvom. Bramanski — hinduistični — vpliv je za ne¬ kaj stoletij iz dežele skoraj izginil. številni budistični prvaki in reformatorji so bili rojeni Bengalci. Budizem so oznanjali v Tibetu, v Koreji, na Kitajskem in Japonskem. V zadnjih deželah ob času prvih stoletjih po Kristusu, še zdaj so priročniki japonskih bon- cev pisani v bengalskih črkah 11. stoletja, kar jasno pove, koliko so bengalski budistični pri¬ digarji pomenili v deželi Vzhajajočega Solnca. Tudi na Javij so se ovekovečili bengalski umetniki kot graditelji templjev. Sloveli so tudi kot lad.jedelci. Ladje, v Bengaliji zgra¬ jene, so nosile pridigarje in trgovce na otok Ceylon, na Javo. na Kitajsko in Japonsko. Zna¬ na je dogodivščina Bijoy Sinka, bengalskega kraljeviča, sina bengalskega kralja Sinha- bahu-ja, ki je s 700 privrženci leta 543 po Kr. osvojil otok Ceylon, ki se po tej bengalski dinastiji Sinhov (sinha pomeni lev) imenuje "Sinhol”. t. j. dežela Sinhov. — še prei pa so Bengalci v Indokini ustanovili samostojno na. selbino čbmpo (Champa). — še v sredi 9. sto¬ letja po Kr. sta bengalski umetnik Dhiman in njegov sin Bit Palo ustanavljala slikarske, kiparske in železolivarske šole, ki so izvajale precejšen vpliv na nepalsko, kitajsko umet¬ nost in na umetnost vseh dežel v budističnem območju. Kot že omejeno, je bila Bengalija >d nek¬ daj sprejemljiva za vsako versko novotarijo. Od 24 džajnovskih “božjepotnikov” (moj, ki so sloveli kot poosebljena božanstva) je 23 izmed njili doseglo “odrešenje” na ozemlju Bengalije. Mnogi izmed teh so bili tudi po rojstvu Bengalci. V?č stoletij so se potem Bengalci odkrit o upirali bramanskemu hinduizmu. Monu, že omenjeni zakonodavec, je sice' vključil Ben¬ galijo v arijsko območje, vendar pa je iz stra¬ hu pred slabim versko nravnim vplivom bu¬ dističnih Bengalcev, med katerimi so se nrav¬ ne vezi zelo zrahljale, hindom drugih dežel prepovedal občevati z Bengalci. Ta sloveči ko¬ mentator prastare Hindu knjige je celo pro¬ glasil, da v Bengaliji stanujejo sami "hudiči' ("rakoši” in “pisači”). Razlog je preprost: Bengalci so se bili tako navzeli budizrn i, da jim je bolj nestrpni in versko-nravno st < ji hinduizem presedal. Kako po je potem hinduizem v bengalski deželi vendarle prevladal? S strašnimi prega¬ njanji. Ta preganjanja so uprizarjali “dvakrat rojeni” (božanstveni) bramanci. Klasično j® besedilo, ki ga navajam naravnost iz bengal¬ skega vira: “Mnogi prvaki (Bengalcev, ki so se upiral 1 hinduizmu), ki so oznanjali hudobne budi¬ stične in džajnovske nauke, so bili najpre.1 v znanstvenih razpravljanjih premagani. P®" tem pa so jim^bile glave s sekiro odsekane z bati na mlinskih kamnih v prah zdroblje«' 1 Tako so bili ti zli nauki uničeni in dežela re¬ šena nevarnosti...” Od takrat Bengalija velja za deželo hindov. Pa ne brez drugih primesi! P. STANKO PODERŽAJ D. J., Indij 11 ZA PODERŽAJEVO CERKEV v Kharij 11 (Indija) bo skušal Slovenski dušnopastirsk' odsek v Buenos Airesu med vsemi po raztresenimi rojaki in na razne načine v tek 11 lota 1951 zbrati vsaj skromni prispevek sl«; venskega Izseljenstva — 1000 dolarjev. ’ Argentini je zbiranje prispevkov- urejeno sledeči način: člani in sotrudniki odseka ' l ' prejeli NABIRALNE BLOKE, na katere n*j bi vsak v svdjem okolju zbral mesečno po j pesov, delno od onih dobrotnikov, ki bi | odločili, kakor lani za dr. Janežev sklad, d 11 rov ati mesečno vsaj po 10 pesov za Poderž*' jevo cerkev, delno pa od priložnostnih d* 1 brotnikov, ki bi ob raznih prilikah kolikor koli prispevali v ta vzvišeni namen. — Na t način se seveda še ne bo zbralo dovolj za do , s-go deleža argentinskih Slovencev pri akciji, ampak se je in se bo ostala vsota d fl bila Š3 na druge načine: z dohodki silvestro¬ vanja v Buenos Airesu, ki ga je bil ods® priredil: z uprizoritvijo misijonske draiO f “Tri modrosti starega Wanga”, ki jo isti od¬ sek pripravlja, in zlasti z zaključnim velikj” 1 Poderžajevim srečolovoni ob koncu leta 195*- — Lepo vabimo vse argentinske rojake, <** •. se radi odzovejo povabilom požrtvovalnih W sijonskih sotrudnikov ter žrtvnjejo po ni ot nosti večji ali manjši znesek v to važno s 10 ' vensko versko akcijo — gradnjo csrkve v l n ' diji. — Bojake v Kanadi, USA in drugod P° svetu pa pozivamo, naj se pridružijo argen¬ tinskim, kakor in kolikor jim razmere do¬ puščajo. Z združenimi močmi razširjajmo b°- žie kraljestvo vsaj tam, kjer se še da —- dokl?r se še da, da ne bomo katoličani t 11 | di v Indiji prepozni, kakor smo bili — ! Kitajskem, kjer smo odločilno uro morda 1* dolgo izgubili. . . Uredništvo 152 M©M MB GCOBMII P>@ fl»0JO NOVO PRESENEČENJU Naslednje jutro me je pater Zurbitu povabil aa Marijino božjo pot v Bandro. Hotela sva v Jeti je sveže vtise Marijinega nočnega obiska J' tem kraju. Obenem me je hotel Presenetiti, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. “V samostanu, ki je čisto blizu cerkve, ž ' v i in d e i a ž e dvajset let neka sestra iz Ju¬ goslavije. Hočete, da Jo obiščeva?” Kdo bi se upiral tako vabljivemu predlogu? ^akaj ne bi poizkusil, kako doni domača be- s eda sredi Indije! Radovednost je dosegla Sv °j višek, ko mi je dobra mati prednica SeBter sv. Križa predstavila sestro Komadino Resnik. Začela je angleški, nadaljevala hrvat- ®ki, a nazadnje sva so zedinila govoriti po na- “ e - Saj jo gotovo poznate! Naše goro list, n to tudi mnogo v elja! Z VLAKOM PROTI BENGALIJI Tudi naši patri so mi svetovali, naj na- ft tjujem vožnjo z vlakom. Listek stane šest 1 u Pij (ena rupija ca. 1/50 ital. lir). Vlak je ™ k aj v Indiji cenejši, kakor kjerkoli v Evropi, /ožnja traja on .jan in dve noči. Tako se . °m izognil nepotrebnemu sončenju, ki mi Kak v Indiji ne uide; preden pa jo Loenerkerk Pribrijg v pristanišče, si laliko že ogledam na še misijonarje in njih delo. Kdo ve, morda mi celo izplačajo izostalo v oznin 0 na ladji? Pa na to uho je bila ho- an dska trgovska družba gluha. ®e ena želja se mi je izpolnila na dan od- , 10 fla. Rad bi obiskal misijonarja salezijanca lz Benečije, ki deluje v Matungi, čigar mati je izročila sto pozdravov zanj. Pa za Ma- iUngo g e m vedel toliko, kakor za svojo »adnio Pa me je inž. Clarence Rego, mlad in- utjski uradnik, ki dobavlja olje za ladje v Pristanišču, povabil na svoj dom v Dadar, ki !e čisto blizu Matunge. Sicer Angloindijci ne ziv e več v tistih blestečih razmerah, kakor P r ej pod Angleži, vendar pa žive še vedno kot gospoda Indije. Občudoval sem njegovo dru¬ žino, ki je prežeta katoliškega duha. Duhov¬ nik pomeni zanje višek sreče in temu primeren je bil tudi v sprejem. Pod večer, ko je bila vsa družina zbrana, nam je Clarenceva sestra zaigrala na klavir. Pesmi za pesmijo so se vrstile: Schubertova Ave Marija, Tirolska, Saratan, Sveta noč itd. Pozno zvečer pa mo je dobri Mathew, Clarencev mlajši brat, bogo¬ slovec, z motorjem odpeljal v Matungo. Vesel jo bil pater Giacomello pozdravov iz do¬ movine in doma, kdo bi jih ne bil! Dal mi je drugo jutro tudi vodnika, da me je spremil nazaj v Bombay, dočim mi jo Math e w dostavil vozni listek Bombay—Kalkuta!! Nekdo je pač pripravil ta srca, da so mi tako velikodušno stala tiste dni ob strani. Mar je težko uganiti Njeno ime? . . . SKOZI SR€E INDIJE Večerni vlak je krepko rezal daljave proti Nagpurju. Mesta in vasi so se počasi bližala, pa spet v naglici izginjala, zakopana v večerno luč zahajajočega sonca, ki je lila na gozdove in džungle, polja in vode, na nizke kolibice, ki so se stiskale v svojem preprostem slamnatem oblačilu ob prašnih cestah, med ozkimi ste¬ zami, izgubljajočimi se v daljavi. Globoko v osrčju dežele je še polno neraziskanih biva¬ lišč, o katerih nima niti indijska vlada mnogo pojma, zlasti kadar s težavo prešteva boga¬ stvo svojega prebivalstva. Prvotno prebival¬ stvo dežele so črnci, ki so bili v davnini po¬ tisnjeni od draidskih plemen v notranjost de¬ žele in kasneje še enkrat od arijskih plemen; danes prebivajo ti ljudje povsod - po goratih predelih Indije. So zelo dostopni evangeliju, kakor pričajo uspehi čotanagpurskega misi¬ jona, ki ima svoje središče v Rančiju, ki je najbolj obetajoča misijonska pokrajina Indije. ‘‘Odkod prihajate,” je želel vedeti moj so¬ potnik, ko sva se srečala v jedilnem vozu, kamor sem zašel, da si malo dušo privežem. “Iz Italije- Mislim ostati v Bengaliji, koder že delajo naši misijonarji iz Jugoslavije.” “Torej ste Jugoslovan?” Pogledal me je začudeno, kakor pri nas gledamo Kitajca, kadar se pojavi na vasi. Novice iz naših krajev močno privlačijo vsa¬ kogar, ki z zanimanjem posluša zgodbe iz na¬ ših pokrajin. Seveda si lahko kar zadovoljen, če se jim posreči "uganiti”, da je Jugoslavija nekje na češkem. Indija namreč Čehe dobro pozna, saj njen "Bata” obuva in oblači vso Indijo, zlasti v dobi deževne sezone. Imel sem tudi priliko govoriti s Čehi, ki imajo tam pri Kalkuti kar celo mestno četrt, češki otroci pa študirajo na misijonskih srednjih šolah. Seveda ni pustil, da bi si plačal svoje ko¬ silo. To se vendar ne spodobi, da bi misijonar plačeval vpričo indijskega katoličana iz Goe!! Zanimiva so ta srečanja z Indijci! Z menoj v kupeju sta sede!a še dva trgovca iz Kalkute, dočim je na drugi strani kraljeval muslimansk i Indijec s svojima dvema ženama in otroci. Ženi sta bili neprestano zakriti, kakor j» na- 153 — vada tudi v naši Bosni;, vendar pa, sta cd časa do časa razgledovali svet okoli sebe; zlasti ju je zanimala moja obleka in moj brevir; morda sta mislili, da mora biti kak zanimiv roman, ki ga ta tujec tako z navdušenjem prebira. “Gotovo ste katoliški misijonar in name¬ njen v Kalkuto v Ksaverijev Kolegij?” “Uganili ste!’’ Začudeno sem ipogledal prve¬ ga sopotnika na moji desni, kako je mogel uganiti tako natančno. Povedal mi je, da je študiral v Kolegiju in da dobro pozna naše patre in se polivali}, da je Kolegij ena naj¬ boljših univerz v Indiji. "Verujem,” sem nadaljeval, “d& zmore edino evangelij prinesti ljudem srečo.’’ “Kakšno stroko mislite prevzeti na Kole¬ giju?” “Moja želja je, živeti in delati med prepro¬ stim ljudstvom v 24. Parganasu, če ne odločijo drugače moji predstojniki. Hočem biti čisto njihov, vzgajati jih in dvigati h Kristusu.” — Govoril sem s poganom naravnost, to je najbolj učinkovito. Ob taki priliki mi je nekoč neki Indijec samozavestno pripomnil, da se Indijci od Evropejcev pač ne morejo mnogo naučiti, ko pa se znajo le mikastiti med seboj. “Ali ne mislite, da je mnogo dobrega, kjer je mnogo zla, gospod? Mislim namreč, da Ki¬ tajska ni zmožna dvigniti same sebe iz težav, kamor je pahnjena, ker v sebi nima dovolj moči, dočim krščanska Evropa komaj čaka dne, kdaj razbije zaveso, ki je padla preko nje — ne čisto po lastni krivdi.” Utihnil je in si prižgal cigareto. Preden se je poslovil, me je prosil oproščenja, kakor da bi me užalil. Ob¬ čutljivost in samozavest Bengalcev je znana. Treba jih je le razumeti in biti z njimi dober, pa se ti približajo. “Ali vaši starši še živijo?” me je vprašal drugi. Pritrdil sem mu. Presenetilo ga je, kako je mogoče zapustiti starše in oditi tako daleč Indijci so zelo navezani nanje. Iz nadaljnjih vprašanj sem dobil vtis, da misli, da sem pri¬ šel iskat sreče in zaslužka, oziroma da tiči v meni nekaj pustolovske krvi. Zato sem nada¬ ljeval. “Misijonar čuti globoko, kaj so čustva krvi ia srca. Toda ta sveta čustva se morajo umak¬ niti pred svetejšimi, pr e d božjim klicem. In take žrtve so nujne pri uspešnem širjenju božiega kraljestva.” Morda sta moja sopotnika razmišljala, o žrtvah misijonarjev, dobrih mater in sivolasih očetov, ki se s komaj zadržanimi solzami skla¬ njajo nad pismi svojih sinov in hčera, ki so odšli daleč, da osrečijo druge. Najbrž pa nista dognala, da so njihove žrtve tista velika go¬ nilna sila, ki misijonarju pomaga pri veličast¬ nem delu. Vendar sta moja sopotnika zaslu¬ tila nekaj tistega, kar pravi japonski pisatelj Takedo Izumu v “Prazniku cvetočih češenj”: . .najvišja sila je žrtev! Povabila sta nae na kosilo in eden od njiju mi je na večer odstopil svojo blazino. TAM JE KALKUTA Noč je shladila ozračje in zarja je pričela zlatiti ogromn'a polja okoli štirimilijonskega mesta. Ravnine so preprečene z rekami in pre¬ toki in jezeri, med katerimi se stiskajo na¬ selja, kakor gnezda močvirskih ptic, vse nav¬ zdol do Bengalskega zaliva. Tam, kjer šumijo slane vode, po katerih se podijo morski psi in skrivajo krokodili, v območju palm in bam¬ busovih gozdov, ki dajejo zatočišča tigrom in leopardom, ki preže na črede, in koder ob ve¬ čerih doni mehko otožna bengalska pesem, tam je 2 4. Parganas s Kalkuto. “Kaj delajo naši misijonarji to jutro?” Po¬ zdravil sem jih od daleč in jim želel vse blagoslove! Tu je torej njih dom, njih veselje in trp¬ ljenje — sredi svojih duhovnih otrok, lei jih utrjujejo in pridobivajo za Kristusa. (Dragi brat Lukan, zakaj nisi pridržal z br. Udovčem dr. Janeža in naših misijonarjev la¬ zaristov malo dlje, pa bi danes skupno zgra¬ bili za delo kar tu v Bengaliji? Kako bi bilo prijetno obdelovati skupno njivo v tako obil¬ nem številu! Toda božja volja je, da oni pišejo zgodovini Skrivnostnega telesa Gospodovega nove slavne strani na Kitajskem! Kolodvor v Kalkuti je oživel kakor mrav¬ ljišče- Leni Gangesov rokav Hoogly se ovija okoli mesta kakor kobra; s svojo umazano vodo je živo nasprotje velikim in živahnim ulicam, ponosnim poslopjem in drzno se vzpe¬ njajočim mostovom. Vse izginja polagoma v nedogled in palače postajajo hiše in hiše P°' stajajo hišice in okna postajajo okenca. . . Kalkuta še spi, med tem ko naš avtotaksi drvi skozi višinski moderni most pri Howrab kolodvoru. Natančno ob pol sedmih zjutraj sem pre¬ stopil prag ponosne stavbe na univerzi sv Frančiška Ksaverija. Smehljajoč me je po¬ zdravil brat Lukan Jože. Odveč bi bilo pri¬ pomniti, kako bratovsko mi je stregel. In da je bilo najino veselje popolno, nama je Bog poslal še dobrega patra Lojzeta Demšarja i z "turške dežele”, s katerim sva si ogledovala mesto, zlasti, kadar je bil br. Jože prehude zaposlen, kajti prezidaval je šolo pri Kolegiju- izplačeval, nakupoval, je sploh desna roka patra ekonoma. Ob večerih smo krenili na sprehod proti “Majdanu”, ki je nekakšen kalkutski Tivoli. Ali pa je brat Lukan vze' svoj težki motor s prikolico in naju popeljal skozi Park Street, ki je evropski del mesta, mimo palače Viktorije in tja Zoološkega vrta. Včasih smo šli ogledovat bazarje ali p« velike kalkutske kolodvore. Kakšen promet tramvajev, vojaških trans¬ portov! Vmes švigajo male rikše, to so vozički (kakor jih imajo pri nas šentviške gospodi¬ nje) , ki prevažajo prebivalce iz enega mest¬ nega kota v drugi za majhen denar. Avtobusni in avtomobilski promet je sploh izredno razvit. Vozači so po veliki večini ponosni Punzabci s severa, ki so zaradi svoje visoke postave, živobarvne obleke in lepega svile¬ nega turbana posebnost indijskih mest. Uži¬ vajo tudi sloves najboljših indijskih vojakov, ki so se zlasti izkazali ob pohodu Pakistancev na Kalkuto, katere so pognali spet nazai v "turško” Indijo, med tem ko so se mirni Hin- du držali doma in pričakovali, kaj bo, ter s0 — 154 mirno gledali bratsko borbo. A zdajj N aze > da se bo plemenitemu voditelju Indijcev ehruju vendarle posrečilo spraviti sprte brate. ^ Kalkuti se je ponovil isti prizor kakor Bombayu. Nad 2 0 o/ 0 ljudi je v obeh mestiu rez strehe, zato si posteljejo kar po piočni- Kih. v zapranih oblekah, pokriti le z lahno bdejo, spe v klopčičih po cele dneve. Tudi Ka dar se mesto budi, nadaljujejo s svojo nir- ' a no. Zakaj ne? Spanje je najcenejše razve¬ drilo, ki si ga morejo privoščiti vsi zemljani v . e " ali manj. Čez dan si poiščejo par pesti r ’za, ki ga prav počasi zavživajo. Tako mirno P r ebdijo in prespijo ce'e dneve in to je naj¬ bolj ekonomsko, kajti gibanje povzroča po- ten je, pa tudi žejo in glad. Torej. . . “Ljudstvo, ki je sedelo v temi in senci smrti...” ‘Ali bo zagledalo veliko luč?...” “Kdaj?...” Sv. oče Pij XI. je zaklical Pred leti: “Za vsako dušo, ki se bo pogubila P° naši krivdi oziroma nemarnosti, bomo od¬ govarjali pred Očetom ljubezni, ki je v ne¬ besih.” Ali ne pravi lepo Prešeren: “da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da čudno vodi k seb' otroke ljube, da ne želi nobenemu pogube”. , or ej so tudi Kitajci in Japonci in rdečekožci 'n temnopolti Indijci njegovi ljubljeni otroci? La, vsi so poklicani k sreči, k videnju Njega, 151 je Resnica, Dobrota in Lepota. — Kako to, da širne množice stradajo te sreče? Mar je ®4e ljubezni pristransko delil? — On je Sto¬ ni vse! — Ni pa človek storil vsega! — če so kristjani tako bogato obdarjeni z Resnico, le to gotovo skrivnost božje ljubezni. Ta do¬ brota pa tudi obvezujte!!! Kako naj torej pogani poznajo, da je Bog Ljubezen, če ne bo ljudi, ki bi jim o Njem govorili? Mnogo Indijcev je mislilo, da bodo kato- Palača v Kalkuti liški misijonarji zapustili Indijo obenem z umikom Angležev, kakor so storili mnogi pro¬ testantski misijonarji. “Kako to, da so ti “sahibi” ostali še vedno med nami?” se vprašujejo Indijci. “Torej so samo zaradi nas ostali?. . .” Počasi se jim sveti v glavi, da je tista sila, ki drži misijo¬ narje’v Indiji, ljubezen. (Konec v prihodnji številki:) O JOŽE CUKALE D. J. NAŠ MISIJONAR V INTERNACIJI P. Janez Ehrlich, jezuit, ki sedaj vodi mi¬ sijonsko tiskamo v Eancliiju (Indija), je pre- Mvel med zadnjo vojno dobro leto v inter- na ciji, skupaj z 227 misijonarji. Kako je do ^ega prišlo in kakšno je bilo življenje tam, Kani sam popisuje v tem zanimivem poročilu: Prvo leto v Indiji sem bil zaposlen na mi¬ sijonski postaji Morapai. V januarju 1939 s ®m se preselii nad 500 km proti severu od Kalkute, v Kurseong, .da se skozi štiri leta Posvetim študiju teologije- Vkljub divjanju Vo jne vihre po svetu, so bila to zame mirna 'n srečna leta tihega študija in molitve. Sve¬ tovne dogodke smo dnevno sledili na velikih Zemljevidih s pomočjo vesti iz radia in ča¬ sopisov. V drugem letu teologije sem bil odrejen za katehista v bližnjem dekliškem internatu. Poučevati sem moral enkrat na teden v treh razredih veronauk v angleščini. V začetku je bilo malo nerodno zaradi jezika. Komaj sem se privadil novemu delu, pa sem moral naen¬ krat prenehati. Zakaj? Ker sem bil italijanski državljan. INTERNIRAN V KURSEONGU V torek, 11. 6. 1940, zjutraj smo izvedeli po radiu, da je Italija stopila v vojsko. Drugi dan je prišel policist v civilu ter nas službeno obvestil, da smo pod “Haus-Arrest”, t.. j. da ne smemo zapustiti posestva kolegija brez pismenega dovoljenja policije v Darjeelingu (30 km severno od Kurseonga), da ne smemo govoriti z zunanjimi ljudmi, ne razpravljati o vojski etc., ne imeti radia, bicikla, orožja itd. Ali je to bilo hudo? Zame gotovo ne; saj se drugo v našem življenju ni spremenilo kot to, da nismo mogli iti ven na sprehode. Dru¬ gim (vsega nas je bilo 7) je to bilo malo težje. Sicer pa smo imeli dosti prostora za sprehode — saj je treba celo uro, da se obhodi meja posestva, večji del gozd na hribu. Hišni pred¬ stojnik nam je seveda držal malo “pridigo”, — 155 da ne smemo delati kakih ‘nsumnosti”, ki bi dražile policijo. To je bilo popolnoma umestno, ker je bil naš kalkutski nadškof osebno odgo¬ voren vladi za naše dobro vedenje. Čez nekaj mesecev se je revir naših spre¬ hodov povečal. Ob posestvu St. Mary’sa je posestvo internata za fante, ki je pod vod¬ stvom irskih šolskih bratov. Smeli smo tedaj iti tudi tja, kar je znatno podaljalo sprehode- Dalo nam je tudi priložnost za malo spre¬ membe, kajti v njih šoli (20 minut od našega kolegija) so imeli približno dvakrat na mesec kino ali kakšno drugo prireditev. Tudi smo smeli v decembru za dva tedna na počitnice v ‘vilo’, 3 km oddaljeno od Kurseonga. Nekaj¬ krat sem dobil tudi dovoljenje, da sem šel v Darjeeling k zobozdravniku. Prvič sem se moral javiti pri policiji ob prihodu in odhodu; druge krati še tega ni bilo treba. Sploh se je policija navidezno prav malo zanimala za nas. V dveh in pol letih niti enkrat niso prišli po¬ gledat v St. Mary’s, ali smo še vsi tam ali ne- Mi pa smo tudi delali, kar smo hoteli, samo na daljše sprehode nismo hodili. Glavno je bilo, da smo bili popolnoma svobodni glede Pošte. Tako je ostalo vse do decembra 19 42, ko so nas zares “zašili”. Toda o tem pozneje. “Z BENGALSKIH POLJAN" Leta 1941 sta bila z menoj v teologiji še dva sobrata iz “našega" misijona: p. Demšar in fr. Gabrič, še od prej pa sta bila tam brata Drobnič (kuhar itd.) in Schmid (farmer, t. j. nadzira delo na vrtu in pri živini: kokoši, svinje, 30 krav). Ko so bile zveze med Ljub¬ ljano in Ameriko ter Indijo prekinjene, nas je skrbelo, kaj bo s propagando za naš misi¬ jo) j* ki se je dol tedaj vodila iz Ljubljane. K sreči so iz Ljubljane še pravočasno sporočili v Ameriko, da naj pošiljajo misijonske darove iz Amerike naravnost v Indijo. V začetku ok¬ tobra 1941 smo prejeli prvo pošiljko darov s popisom dobrotnikov. To je bila naša ura! Sporazumno z drugimi misijonarji sem začel izdajati majhen listič z naslovom “Z bengal¬ skih poljan” ter ga pošiljal slovenskim misi¬ jonskim dobrotnikom v Ameriko. V začetku smo imeli malo naslovov. Koncem leta 1944 pa sem “tiskal” vsake številke tisoč izvodov in pošiljal na 700 različnih naslovov v Ame¬ riko. Decembra 194 4, ko sem šel prvič v Ranči za terciat, sem predal izdajanje lističa p. Po- deržaju, dekanu našega misijona. Pri vsem tem delu mi je največ pomagal p. Gabrič, ki je že od prej z velikim uspehom izdajal tak listič v hrvaščini (“Tam 0 gdje Palme cvatu”) za hrvaške dobrotnike v Ameriki. MOJA NOVA MASA Zdaj pride na vrsto najvažnejši dogodek mojega življenja — sveto mašniško posveče¬ nje: duhovnik Kristusov vekomaj! Bilo je v kapeli kolegija sv. Marije v Kurs e ongu. v petek, 21. novembra 1941 po rokah kalkut- skega nadškofa, prevzv. dr. P. Periera, D. J. Vsega nas je bilo ta dan dvajset novomašni- kov: 9 Belgijcev, 4 Indijci, 2 Amerikanca, 2 Italijana, 1 Grk, 1 Španec in moja malenkost — vsi jezuiti-misijonarji za razne pokrajine širne Indije. Drugo jutro, 22. novembra, so bile nove maše- Meni je asistiral naš rojak p. Sedaj; ministrirala sta mi brata Drobnič in Udovč, medtem ko je p. Gabrič zastopal vse sorodnike, prijatelje in znance. Novo mašo sem daroval v kapeli kolegija in to na istem oltarju, kjer sta pred leti darovala novo mašo p. Poderžaj in še prej p. Jožko Vizjak. Večina mašnega perila, ki sem ga rabil pri novi maši, je bil dar jugoslovanskih in bengalskih misi¬ jonark. Da sem se pri novi maši prav posebno spominjal vseh svojih dragih, mi pač ni treba posebej pisati. V normalnih letih je navada, da novomašniki pošiljajo domov blagoslovni telegram na dan posvečenja; no, leta 1941 niti navadnega pisma nismo mogli pisati; toda božji angeli so odnesli moj novomašniški bla¬ goslov k vam skozi vse cenzure; niti Ocstapo jih ni mogla ustaviti. STRIČEVA SMRT Zadnje leto teologije (1942) je kar mimo¬ grede minulo; saj je glavni cilj že bil dosežen z mašniškim posvečenjem; preostal je le še zadnji izpit. — V začetku avgusta 194 2 sem prejel od kalkutskega nadškofa obvestilo o mučeniški smrti strica Lamberta v Ljubljani 26. maja 1942. škof ga je osebno poznal in cenil. Vest smo dobili po dobrem dr. M Kre¬ ku iz Londona. Novica me ni preveč iznena- dila, saj sem vedel oziroma bil prepričan, da se stric Lambert ne bo potuhnil pred sovraž¬ nikom (akademik, ki je bil z njim ustreljen, je bil naš bivši sobrat Viktor Rojic.) Sredi septembra 1942 sem končal s poslu¬ šanjem predavanj in v začetku novembra sreč¬ no absolviral teološke študije z zadnjim veli¬ kim izpitom. Po Kurseongu bi moral iti v Ranči za terciat. In res so predstojniki že delali prošnje za potrebno dovoljenje po¬ licije. No, ljubi Bog je imel druge načrte. . . NA POTI V KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE V nedeljo pred odhodom so nam naši sobratje pismeno obvestilo od bengalske vlade v Kal, kuti, da bom 2. decembra odpeljan v taborišče za vojne ujetnike v Deoli, skupaj s 4 italijan¬ skimi sobrati z istega kolegija. To je bilo se¬ veda precejšnje iznenadenje, čeprav smo iz dogodkov zadnjih mesecev nekaj slutili. Za¬ čeli smo iskati na zemljevidu, kje je ta ne¬ srečni Deoli. Našli smo ga: KSOO km zapadno od Kurseonga! Pakiranje. Vzeli smo s seboj vse, kar smo mislili, da bo koristno in do¬ voljeno. V nedeljo pred odhodom so nam naši sobrati priredili poslovilni večer. Tudi mi smo morali nekaj “narediti”; jaz sem jim zapel “Gor' čez izaro. . V sredo, 2. decembra 1942, opoldne smo zapustili Kurseong. Na postaji nas je čakal glavni policist Kurseonga, ki je kupil za nas karte od Kurseonga vse do )Deolija. Vlaku, ki je prišel iz Darjeelinga, je bil priključen po¬ seben vagon II. razreda, v katerem je že bilo 24 italijanskih salezijancev (med njimi več Furlanov in Benečanov). Njim smo se pridru¬ žili mi, jezuiti: 3 duhovniki in 2 teologa. Se¬ veda smo imeli “častno" spremstvo: 2 briga¬ dirja z revolverji in 10 nepalskih policajev s — 166 Puškami. Toda vsi so bili do nas zelo prijazni *u vljudni. Ponoči ob 2 smo prispeli v Katihar. Bil je četrtek, praznik sv. Frančiška Ksaverskega, yelikega apostola in zavetnika Indije in misi¬ jonarjev. — P. Vergottini in jaz sva š'a na postajo gledat, kje bi našla prostor za sv. ma¬ šo. Nikjer nič, vse polno ljudi, da, celo na hodnikih, peronih itd so ljudje spali. Tako smo se odločili, da mašujemo v vagonu. Jaz sem maševal v kupeju salezijancev (med nji¬ mi sta bila samo dva duhovnika): imeli smo dlalogirano sv. mašo. Oltar so bili kovčki. . . Mašna knjiga je bila tako majhna, da sem jo moral v roki držati. Prava misijonska maša. Ob pol desetih zjutraj smo nadaljevali po¬ tovanje skozi Bihar. Na tej progi smo videli uekaj posledic velikih nemirov in izgredov minulega avgusta (1942): požgane postaje, izropane restavracije, poškodovane vagone itd. ^ato je bilo težko dobiti hrano na tej progi K sreči so imeli salezijanci v zalogi kruha in klobas(l), pa so z nami bratsko delili. Vidi 8 «, da imajo salezijanci več praktičnega smisla kot pa "učeni” jezuiti. Vozili smo se ves dan in vso noč ter v petek °h 6 zjutraj prispeli na postajo Gorakhpur. Vlak je stal samo dobre pol ure,'pa sta mogla samo dva maševati; imeli smo namreč stvari za dva oltarja. Drugi smo med sv. mašo pre¬ jeli sv. obhajilo. Isti večer smo prispeli v mesto Lucknow Razkropili smo se Po mestu. Trije izmed nas s mo po dolgem iskanju našli samostan Lore- tink (iste misijonarke kot v našem misijonu), kjer smo najprej obiskali Najsvetejše — prva priložnost na potovanju. Sestre so nas zelo prijazno sprejele. Dogovorili smo se, da bomo drugo jutro vsi trije pri njih maševali. Ko smo se vrnili na postajo, smo morali do pol noči čakat| na naš vagon; od tu namreč vozi druga železnica. Takoj smo se spravili vanj 'n šli spat. — Se prej pa smo izvedeli, da so spremenili naš vozni red ter da bo naš vlak odpeljal drugi dan ob 6.50 zjutraj. To nam je bilo zelo nerodno, ker smo bili uredili za sv. maše pri sestrah ob 6.30.. Kaj storiti? če nobeden ne gre, bo zmešnjava in mogoče zamera. Zato sem vstal ob 4.30 ter po dolgem iskanju v temi vendarle s pomočjo angela varuha našel samostan ob 6, Vse je bilo želu lepo pripravljeno za tri duhovnike. Povedal Sem č. m. prednici, zakaj sem prišel sam. Ta¬ koj je razumela naš položaj in me peljala v kapelo, kjer sem v miru maševal. Ni bilo časa za zahvalo ne za zajuteri«. K sreči .je prednica uredila za avto, ki me je odpeljal 'ta Postajo. Prispel sem dve minuti pred od¬ hodom vlaka... Vsa ta naglica je bila brez Potrebe, kajti po dveh in pol urah vožnje smo Prispeli v mesto Cawnpore, kjer smo morali 'Se do večera čakati na drug vlak. Pač nismo bili svoji gospodarji. Drugo jutro ob 7 sino prispeli v Delhi, glav¬ no mesto Indije. Bi’a je nedelja. Blizu posta ;e smo našli farno cerkev starega dela mesta in nedaldž tudi samostansko kapelo, kjer smo maševali. Po skupnem kraljevem zajtrku smo O. Janez Ehrlicli, D. ,1. si ogledali šolo, penzionat, itd. Pfrpoldne smo se v manjših skupinah odpeljali s fijakarjem v novi del mesta Delhija, kjer smo videli od blizu krasni parlament, od daleč pa podkra¬ ljevo palačo in vrtove —• vse zgrajeno v mo¬ dernem indijskem slogu. Po dolgem spraše¬ vanju in iskanju smo našli tudi katoliško cer¬ kev, "katedralo”, kjer je škofijski sedež. Tu smo imeli srečo, da smo bili sprejeti v avdien¬ co pri apostolskem delegatu v Indiji, ki se je slučajno nahajal v Delhiju (stalno bivališče je imel do 1. 1947 v Bangalorju, Južna Indi¬ ja). V prijaznem razgovoru nam je med dru¬ gim povedal tudi marsikaj o taborišču ter nam tako prihranil nekaj razočaranj. Iz Delhija smo se odpeljali ponoči ob 10.15 in drugo jutro ob 9 prispeli v Ajmer, zadnjo železniško postajo našega potovanja. Od Kur- seonga do Ajmerja smo prevozili 1.998 km! V Ajmerju smo najprej maševali. Opoldne smo se pa odpeljali na dveh tovornih avto¬ mobilih v Deoli. Spremljala sta nas samo še oba brigadirja; od ostalih policajev smo se poslovili na postaji. Naši spremljevalci so nam na vsem potovanju šli zelo na roke, prav nič nam niso nagajali; zares častno spremstvo. V mestih smo šli celo sami, kamor smo hoteli. Glavna zasluga gre komandantu, ki nas je spremljal; bil je namreč slučajno katoličan s Ceylona. On nam je samo povedal, kdaj se moramo vrniti na postajo za obede in za od¬ hod vlaka. Potovali smo seveda na državne stroške. -— Pozneje smo izvedeli, da drugim skupinam ni šlo tako gladko kot nam. Mnogo je zaviselo od komandanta, pa tudi od obna¬ šanja ‘ujetnikov” Po št ; riurnem potovanju skozi puščavo smo vsi prašni prispeli pred žično ograjo tabo¬ rišča Deoli Zbogom, svoboda! V TABORIŠČU Oblasti so nas zelo hladno sprejele. Strogi so pregledali vso prtljago, odvzeli in spravili v shrambe vse “dragocenosti”, denar, zemlje¬ vide, orodje itd., vse kar bi moglo omogočiti 157 — beg iz tabora. Ko je pregledujoči kapetan vi¬ del na. mojih litsinah, da sem bil prej avstrij¬ ski državljan, me je vprašal, če znam nemško. Ko sem pritrdil, reče: “Wo sind Sie in die Schule gegangen?”, a s tako dovršeno nemško izgovarjavo, da sem se ustrašil, misleč, da sem padel v roke zagrizenemu Nemcu. Ko sem mu potem še povedal, da sem doma iz žabnic, itd., me je vprašal, če znam slovensko. Tudi temu sem seveda pritrdil. Zdaj pa stotnik iii nič dejal, samo z roko je pomignil na drugi konec barake. Od tam je prišel oficir, kate¬ remu je nekaj govoril na uho, nakar je ta pristopil k meni ter me vprašal, od kod sem -—- v slovenščini! Kaj takega pač nisem pri¬ čakoval v angleško-indijskem taborišču. V teku razgovora (slovensko ni znal dosti; go¬ voril pa je dobro hrvaško — oba sta bila Čeha) sem izvedel, da je drugi oficir koman¬ dant našega oddelka ter da je tam tudi brat Ivan Germek iz Tomaja . . . Ostali del inšpek¬ cije je bil potem bolj prijateljski. Smejal sem se kapetanu, ko je pogledal in potrkal moje ročno zrcalo s celuloidnim okvirjem. Vprašal sem ga, zakaj to dela. Rekel je: Veste, imamo izkušnjo. . .** Ko so nas vse popisali, preiskali in zdrav¬ niško pregledali, so nas spustili skozi dvojno vrsto žične ograje v taborišče — kot miške v kletko. Tam nas je žo čakalo 160 italijanskih misijonarjev! Vsi so nas prav prisrčno spre¬ jeli. Med 14 jezuiti sem našel več znancev iz Gorice in iz Kurseonga. Odvedli so nas k “sobam”. Moj kotiček je bil v baraki št. 15. Prvi vtis je bil precej klavern. Vse, kar sem našel v celici, je bila neke vrste postelja in “modroc”, drugega nič. No, s pomočjo dobrih sobratov sem polagoma dobil najpotrebnejše, čez dva tedna sem nekje pokopal stol s tremi nogami; ko sem mu dodal čez nekaj dni še četrto nogo, sem bil pravi gospod. 227 MISIJONARJEV O življenju v taborišču bi lahko napisal celo knjigo, ker sem tiste dni vodil dnevnik. Samo to rečem, da ml ni žal, da sem dobil tudi to skušnjo. V celem taborišču nas je bilo približno 4.000 ujetnikov, toda v našem oddelku smo bili sami misijonarji. Na koncu nas je bilo 2 2 7, med njimi dva škofa in nad 150 duhovnikov iz raznih redovnih družin (dominikanci, salezijanci, Misioni Estere di Milano, itd.). Bratska ljubezen nas je združila v eno samo družino, posebno pred Najsvetei- šim, kjer sta izmenoma dva izmed nas noč in dan brez prestanita bila na častni straži. Vez bratske ljubezni v Kristusu nam je olaj¬ šala vse težave in neprijetnosti taborišča. Naj¬ bolj nas je bolelo, da smo morali zapustiti svoje misijone. Bali smo se, da bi nas poslali nazaj v Italijo. Naša edina želja in glavna molitev je bila, da nas čimprej pustijo nazaj v misijone. NA SVOBODI! 26. februarja so nam sporočili, da se bomo v začetku marca vsi preselili v drugo tabo¬ rišče, še bolj proti severo-vzhodu, ker je tam podnebje bolj zdravo. Začeli smo se priprav¬ ljati na odhod. No, meni ni bilo treba čakati. I. 3. 19 43 Sem bil poklican v glavni urad ta¬ borišča, kjer so mi sporočili, da sem spuščen na svobodo in da lahko grem, kamor nočem. Hvala Bogu! Takoj drugi dan, t. j. točno tri mesece po odhodu iz Kurseonga, sem se poslovil od svojih tovarišev v taborišču in odpotoval. Najbližja železniška postaja je bila oddaljena nad 100 km! tio tja sem se vozil z avtobusom, od tam naprej pa z brzovlauom v Bombay. Po vesteh, ki smo jih preje.i, bi moral namreč biti tedaj v Bombayu predstoj¬ nik kalkutskega misijona, s katerim sem ho¬ tel govoriti. Ni ga bilo. Pa nič zato, saj sem imel v Bombayu dosti drugih znancev sobra¬ tov, s katerimi sem bil skupaj v Kurseongu. Ostal sem v Bombayu teden dni in poraoil prve dni svobode za og ed tega velemesta (nad milijon prebivalcev), šest let preje. n. 10. 1937, sem prvič stopil na indijska tla vprav v tem mestu. Ker pa tedaj nisem poznal nikogar, in posebno ker nisem znal angleščine, sva s fr. Fostačem še isti dan nadaljevala poi proti Kalkuti. Zdaj je bilo vse drugače. Saj sem se že čutil domačega v Indiji, pa sem ta obisk res u/.ival. Stanoval sem v veličastnem kolegiju sv. Frančiška Ksaverskega, no, ve¬ činoma le ponoči, čez dan sem si ogledal mesto in okolico ter povsod obiskal prijatelje in znance. Med drugimi sem obiskal tudi slo¬ vensko misijonarko sestro Konvadino Resnik, ki je že nad 10 let v tem mestu; dvakrat sem maševal v ujih samostanu. Na pepelnično sredo, 10. marca 1943, sem odpotoval proti Kalkuti. Vozil sem se preko Itarsi, Jubbelpore, Katni, Allahabad, Patna in Asansol. Med potjo sem se ustavil za tri dni v Patni, kjer je sedež misijona amerikan- skih jezuitov, med katerimi imam tudi dosti znancev, sošolcev iz Kurseonga, pa so me se¬ veda zelo lepo sprejeli. Tudi v tem mestu sem našel slovensko misijonarko, m. Miriam Za¬ laznik, I. B. M. V. Zanjo je bila to prvi pri¬ ložnost po 13 letih, da je zopet enkrat go¬ vorila slovensko. Ne morete si misliti, kako je bila vesela obiska. Njeno delo v Patni pa ni bilo lahko —■ biti predstojnica velikega zavoda, kjer je bilo v tistem času interniranih približno 30 nemških misijonark iz njenega reda. . . V ponedeljek, 15. marca 1943, sem končno priromal domov, v Kalkuto. Pa sem bil res vesel in srečen: povsod znani obrazi, prijazni pozdravi, prijetna bengalščina. Ko sem “rapor. tiral” pri predstojniku, Sem dobil takoj svojo službo: kaplan v Bošontiju. Toda dovolil mi je, da najprej obiščem naše misijonarje v Raghabpurju in Morapaju. Na praznik sv. Jo¬ žefa sem vandral v Bošonti, kjer sem potem začel s pravim misijonskim delom med Ben¬ galci. Tudi ia tega kratkega opisa se jasno vidi. da ljubi Bog vedno zelo lepo zame skrbi in da tudi moj angel varuh ni brez dela. V taki oskrbi in pod Marijinim varstvom pač ni težko biti srečen in zadovoljen. Prepričan sem, da imajo pri tem velikansko zaslugo dragocene molitve sorodnikov, prijateljev in znancev. O. Janez Ehrlich D, J, — 158 BORBA V BARAGOVEM MISIJONU III. Ninfa v službi rdečih V kroniki ningtuškc župnije bo gotovo ostala ovekovečena Ninfa Jang, ženska z vse¬ mi znaki histerije, v srcu polna zvijačnosti, hudobije, na zunaj pa nežna, z milim tenkim glasom in dokaj čedno zunanjostjo. NINFA SE SAMA IZDA Kakor hitro ji' Ninfa slišala najino sporo¬ čilo kristjanom, da se jc našel med ningtuški- mi kristjani Judež, je takoj prišla razgrajat v župnišče, češ da jo je g. AVolbnng po kri¬ vem obdolžil in prav njo imenoval za Judeža. Kospod AVolbnng je bil nemalo začuden nad leni, kajti Ninfo ne le ni imenoval, ampak še mislil ni na njo, ampak na Ku Marijo. Jaz sem pa že dalj časa slutil, da je Ninfa ne- livo vsega zla v ženskem zavodu, a do tistega dne nisem še imel otipljivih dokazov. Tisti dan pa mi je postalo povsem jasno. Sama se je izdala, ko je vse besede g. AVolbanka vzela, kot da nanjo lete, in povedala tnl je celo, da Je šla h Kralju pritoževat se, zakaj nama je povedal, da naju 'je ona tožila. Ker sem uvidel, da so že skoraj vsi kri¬ stjani iy ženskem zavodu v službi rdečiti, sem sklical vse skupaj, hoteč jim dopovedati, kako se jim lahko maščuje, ako bodo <,>> rušit Cerkev in blatit duhovnike. A Ninfa mi je sestanek onemogočila. V histeričnem izbruhu je začela poveličevati sebe, napadati pa AVol¬ banka in njegove novospreobrnjence, očitajoč "tu celo prestopke zoper šesto božjo zapoved, ter končala: Odpadem od vere in bora vse storila, da se noben pogan več ne spreobrne *n da vsi katoličani odpadejo.” PRIDOBI ŽENO KUOMINGTANC.v Vso Ninfino podlost pa sem spoznal, ko šeni ugotovil, da ji je uspelo pridobili pioti misijonu celo ženo onega Kuomingtaiiea, za¬ radi katerega so rdeči pri meni naredili pre¬ iskavo. Ker je imela žena z možem še vedno stalne ziveze, je bilo nevarno, da kaj izklepeta Ninli, kar bi potem le-ta gorko nesla rdečini tla nos. Tudi sem se čudil, kako da policija "i dovolila, da bi ta žena zapustila n rkveno hišo. Dolgo sem moral ženo prepričevati, v kakšni nevarnosti se nahajata ona in njen mož, če ostane v cerkveni hiši in v zaupnih stikih z Ninfo. Spregledala je in šla kar z menoj na policijo javit spremembo bivališča. Kralj se je pa obotavljal Izdati prep litvem) dovoljenje. Spoznal sem njegove nam 'ne in 'pričo vseh uradnikov odločno nastopil, re¬ koč: Zaradi sprejema matere tega Kunning- tanea ste mi delali take težave in mi končno izsilili pismeno izjavo, da bom natančno iz¬ polnjeval vladne zakone. Ko na gre za nje¬ govo ženo, ki ni katoličanka in si želi k so¬ rodnikom, ji pa preselitve ne dovolite, a mi v isti sapi izjavljate, da bo name padla kriv¬ ila, če se izkaže, da ima žena stikei z možem. ■— Zmagal sem in še isti dan se je zena pre¬ selila ter pretrgala vse stike z Ninfo. Iskreno se mi je zahvalila, da sem jo rešil z lijenili mrež. ZLOBEN NAPAD Ninfa se je pa kar penila od jeze. Za ne¬ deljo je uprizorila zlobno preračunan izpad name in še bolj na g. AVolbanka. Pred glavno mašo, ko je bilo pred cerkvijo polno mladine in odraslih katoličanov, je začela pozivati vernike, naj se nihče več ne udeležuje svete maše, da sv a midva, misijonarja, hudiča, ne¬ vredna duhovnika, itd. Spodil sem jo iz žup¬ nišča, nakar je začela vpiti na cesti: “Kako pomilovanja vredni smo ningtuški katoličani, da smo dobili za dušne pastirje Jugoslovane, zločince, ki so ubežali pravičnim jugoslovan¬ skim oblastem!” — Upala je, da bo poteg¬ nila katoličane za seboj in da bodo skupno z njo nastopili proti nama pred komunistični¬ mi oblastmi. NAJINA ZMAGA A uspeh je bil ravno nasproten, še več po¬ ganov se je po ten' nastopu priglasilo za ka- tf humene, novokrščenci so p a jokali nad ne¬ hvaležno podlostjo starih katoličanov. Kralj je uvidel, da ženska kljub strupenemu jeziku ni mogla pridobiti ljudstva zoper naju, tem¬ več da so se je vsi začeli izogibati, lov je le preveč očitno pokazala, da je v službi rdečih. Tako se je za nekaj časa prvi hrup rdečih in zlobnih katoličanov polegel. Kujeva dru¬ žina se je celo skesala, vpričo več vernikov preklicala vse obdolžitve zoper g. AV;') banka in mu vrnila dobro ime. Tako sva z ■_•. A\ r ol- bankom 14 dni pred božičem imela i' precej miru in vse lepo pripravila za božične praz¬ nike. V cerkvi na stranskem oltarju smo na¬ redili lepe jaslice, izreden dogodek za kato¬ ličane, ki jih dosielj v svoji cerkvi še nikdar niso imeli. Imeli smo tudi polnočnico s krstom diveli dvanajstletnih deklic, na sveti lan pa prireditev z igrami in petjem. Kot še nikdar prej je bila tisti dan cerkev obiskana ! o spet so se prijavili novi katehumeni. PRIHOD G. JEREBA Kralja in njegove je grizlo. Iskali so nove možnosti za nasprotovanje. Prišli so z zahte¬ vo, da bi jim odstopili cerkev za zborovanje, dali nekaj sob v najem vojaštvu, itd. Odločno je bilo treba zavračati ase te nezakonite za¬ hteve, sklicujoč se na zakone Maotsetur.ga. S,e nekaj šolskih klopi sem jim posodil za novoletno rajanje in prireditev. Januarja I. 1950 so namreč neprestano prirejali plešo in se izživljali, tako da nas niso imeli časa nali¬ li gorati, (lasi so bili bpdno na preži. Ki. naju je prijel obiskat dekan našega misijona g;. Jereb, so ga takiij preiskali, prepovedali vsak shod vernikov in njemu izhod iz mesta Ninfa je opravila očitno spoved, a na žalost pred¬ met njene izpovedi niso bili nieni, ampak na¬ jini namišljeni grehi. A r ernikom je bilo ob vsem tem tako mučno, da so med njeno očit- 159 no spovedjo kar zapuščali cerkev. .N inf a »e kljub temu zunanjemu znaku kesanju ul po¬ boljšala. Nadaljevala je z načrtnim blatenjem ne le naju, amx>ak tudi šole, učitelje'n kn- tehlstov. Vse sem poskusil, da bi jo bil od¬ slovil iz misijonske hiše z vso družino vred, a ker so imeli pri rdečih zaščito, nisem usp<.. NAJ BI KATOLIČANE IZDAL. . . Kralj, ki se je posluževal Ninle v vsej tei akciji proti nama in misijonu, je l itd sam med ljudmi govoril nezaslišane ne> esnične stvari proti nama, a ljudje so n.-.nia vse sproti pripovedovali. Ko je Kralj nekega dne prišel in zahteval seznam vseh katoličanov v Ning- tuju, ki nafj bi mu ga jaz izročil, grozeč mi s kaznijo, ako tega ne bi storil, sem mu v dveurnem razgovoru razkril vse, kar sem ye- MISIJONARJA KOPAČ IN WOL Naše uredništvo je prejelo dne 21. februarja 1951 sledeče pismo g. Kopača iz Hongkonga: Hongkong, 13. februarja 1951. Prečastiti gospod Lenček! Po nepreračunljivih potih božje Previdnosti se z g. Karlijem vračava nazaj v Rim. V pe¬ tek 16. februarja odletiva tja, od tam pa po¬ tem ali v USA ali v Argentino. 30. januarja sva bila namreč uradno izgna- na s Kitajske. Dobila sva najprej ustni ukaz izgona od policije, a ker se nisva uklonila, so nama dali še pismeni ukaz izgona, uradno podpisan od glavarja v Ningtu. Razloga niso hoteli napisati, ustno so nama pa marsikaj očitali, vse izmišljeno, in zaključili, da bodo itak počasi vse tujce izgnali iz Kitajske. Od trenutka, ko sva dobila izgon, so naju zastražili, naslednji dan zjutraj pa so naju navsezgodaj v spremstvu vojakov in policije odvedli v Kanchow. Pod policijskim nadzor¬ stvom sva smela s škofom izpregovoriti nekaj besed in mu izročiti sveta olja, nakar so naju odpeljali v Hongkong in naju izročili Angle¬ žem. Šele tedaj so mi vrnili moj potni list in potem izginili. Škof O’ Shea je želel, da greva v TISA, a ker iz Hongkonga ni mogoče tja, bova šla najprej v Rim in od tam poskusila najti pot ali tja ali k Vam v Argentino. Med komunisti sva mnogokaj doživela in bova vse popisala za Vaš list, ko prideva na svoja določena mesta. Gg. Jereb, Pokorn in Prebil so še na mestih. Popisali so jim vse, a še ne konfiscirali. Nama dvema so že 8 januarja vse konfiscirali in nama napovedali izgon, zad¬ nje tedne so izgnali že več misijonarjev raznih narodnosti, največ Severoamerikancev. Mons Kerec je v Kunmingu in mu ne dovolijo vr¬ nitve v čaotung. G. Majcen silno trpi; enega brata, Čeha po rodu (br. Oravec?), so mu že izgnali. Naš brat Ciril Verdnik je še v Šang¬ haju, a bo morda tudi izgnan. Policija je že pregledovala njegove potne liste. Vendar se del o njegovem delu proti nama, in mu zago¬ tovil, da rajo umrjem, kakor da bi njemu katoličane izdajal, ker da ima on le namen, odvračati jih od Cerkve z vabami iu tralio- vanjem. Kralj je ob vsem tem stal pred menoj osramočen, čutil je, da bi ga jaz po vsem tem moral sovražiti, dočim sem mu zagotovil, da ga kljub vsemu temu ljubim iu da molim zanj. Ker je Kralj uvidel, da smo Ninfin > delo¬ vanje proti nama razkrili, se je lotil drugega pomočnika, stanovalca v misijonskem ženskem zavodu. To je bil neki betežen starec, ki je zaigral vlogo Judeža tako spretno, da jaz sam zadeve ne bi veAjel, če bi mi jo le kdo pravil in je ne bi doživel. Pa o tem v prihod¬ njem sestanku. (Se nadaljnje!) JANEZ KOPAČ C. M. BANG IZGNANA IZ KITAJSKE do 9. januarja z njim še ni nič posebnega zgodilo. Teror rdečih se hitro stopnjuje. Zadnje me¬ sece Kitajce kar v masah pobijajo, ker Se boje vdora čangkajšeka na kitajsko celino. Glede tujcev imajo še nalog, da jih ne smejo pobi¬ jati. Značilno pa je, da nekaterim Amerikan- cem ne dovolijo odhoda iz Kitajske. Misijonarji, ki so ostali na Kitajskem, silno trpe. širjenje vere je skoraj izključeno. Tudi uiti ne moreš nikamor, ker te vsak korak za¬ sledujejo. Mene so zadnje 14 dni še v stra¬ nišče spremljali vojaki. . . Kitajsko duhov¬ ščino in kristjane silijo k shizmi (ločitvi od Rima). Mučencev ne bo manjkalo, pa tudi odpadnikov ne. In kaj bo z našim Baragovim kitajskim misijonom? čakajmo! če bo komunizem v bliž¬ nji bodočnosti (1. 1951—52) na Kitajskem uničen, bo Cerkev zacvetela, če se pa komu¬ nizem utrdi za daljšo dobo, bomo morali Iti na delo v drug vinograd Gospodov in narediti križ čez Kitajsko. Jaz sem še vedno optimist. Z g. Karlijem sva vse poskusila, da bi osta¬ la kje na Daljnjem Vzhodu (Filipini, Formo- za, Japonska). Za na Filipine nisva uspela, na Formozo iti je riskirano, ker so povsod špijoni in bi g. Jereb in ostali sobratje gotovo radi najinega bivanja na Formozi morali ve¬ liko trpeti od rdečih, na Japonskem pa laza¬ risti še nimamo prave postojanke. Angleži pri¬ tiskajo, da morava Hongkong takoj zapustiti. Zato sva izbrala Rim. Janez Kopač CM Op. ured. — Iz tega in dr. Janeževega pis¬ ma spoznamo, kako bridke ure prihajajo za Cerkev na Kitajskem. Naša najosnovnejša dolžnost katoliške bratske solidarnosti je, da za misijonarje in kitajske katoličane, zlasti za domače duhovnike in redovnice, veliko mo¬ limo, da bi jim Bog dal izrednih moči za vztrajanje v sveti veri in katoliški Cerkvi. Molimo, molimo! 160 BOŽJE POŠILJKE Ne, življenja res ni mogoče utesniti pod eno¬ ten naslov in ga prenesti na papir. Pisanost je njegova svojska lastnost. Zgodi se zdaj to, zdaj ono, brez reda, brez simetrije. Morda se Posreči ujeti na papir kak prizor, kako po- aoba iz življenja, mogoče še tista ne. Prav do večera ni prenehal mokri sneg. Pa¬ dal je in se tajal na blatnih poteh, da je bila Prava brozga. Kljub ostr e mu mrazu blato ni zmrznilo. Dve postavi sta poskušali broditi po poti:do koče onkraj dreves. “Tam-le stanuje, v tisti bajti,” jo poka.zal prvi z roko. ‘Presneto je skromen! Pa ima kaj sostano¬ valcev: kuharja, spremljevalca?” “Kuharja ima. A pod isto streho stanujejo en jezuitski pater in dva brata.” Spet sta preskakovala luže in iskala trdih mest. čofotanje po mlakužah je bilo slišati, sicer pa je vladal mir okrog reke Ste. Mary. "V gornji sobi še gori luč.” “Saj res. Sedaj bom že našel. Hvala lepa za spremstvo!” Poslovila sta se. Prišlec je v temi nekaj časa ogledoval stav¬ bo. Postavil je na tla prtljago in potrkal. “Noter.” “Težko je odrinil vrata. V prostoru ,ie bil pol¬ mrak, vrata v zadnjo sobo so bila odprta. Iz nje je udarjala luč sem proti vratom. Zibajoča škofova postava v črnem talarju se je približala. “Kar naprej, kar naprej, človek božji.” Ne¬ gotovo je gledal škof v poltemni prostor, ker še ni razločil, kdo naj bi bil večerni gost. “Jaz sem, Janez Čebulj s Kranjskega.” “O, gospod Janez!” škof je objel ves srečen novega misijonarja in ga za roko vodil v sobo “Kaj ste le prišli, ste le prišli? že pol leta vas nisem več čakal. Nisem mislil, da vas bom kdaj tu videl. Slecite si no suknjo, pa čevlje tudi Sezujte. Ves ste premočen. In zebe vas. kajne? Takoj vam zavrem čaj. Da ste res tukaj. Kako je vendar bilo?” škof Baraga ni mogel končati z vprašanji. Preveč ga je presenetil nenapovedan prihod novega misijonarja. Po večerji sta obsedela pri mizi. Tako toplo .le bilo v prijazni sobi. fflve kranjski srci - košček doma. "Proti zahodu boste šli, v Minnesoto Mino. Tam se boste naučili pri župniku Foxu indi janščino, potem boste lahko prevzeli samostoj¬ no faro.” “Faro? Saj smo vendar v misijonih. In v misijonih menda ni far.” 'Faro, faro. Predlanskim je sv. stolica pov¬ zdignila Michigan v redno škofijo, podrejeno cincinatski nadškofiji. S tem so vse misijonske postaje spremenjene v redne župnije." Potem mu je škof našteval vse težave, ki ga tarejo: vlada neredno daje denar za šole, no¬ vih poklicev je malo, pa še tistih, ki se ja¬ vijo, ni mogoče vzgajati v urejenih semeniščih, ampak jih pošilja kar duhovnikom v vzgojo. Indijanci se vdajajo pijači, duhovnikov ni. Še od teh nekaj, kar jih ima, mu izgine zdaj prvi, potem drugi: tako je lani zmrznil Lav¬ tižar; zajel ga je snežni vihar. Jezuitski pater misli z obema bratoma oditi. Saj bi si iz Indi¬ jancev vzgojil duhovnike, pa ni mogoče. Pred časom se je javila devetnajstletna Indijanka Margarita Sagina, da bi jo sprejel k uršu- linkam. Pa ni zdržala več kot en teden. Pač otrok svobodnih poljan, ki mu ni zdržati med samostanskimi stenami. “Tudi revmatizem čutim na stara leta in naduha se me loteva.” Potem mu je škof odkazal posteljo in mu želel lahko noč. Zjutraj ga je spremil do parnika. Nesel mu jo prtljago. “Vi vendar ne boste nosili moje ropotije, prevzvišeni!” “Jaz sem star in ni me škoda. Vas je pa treba varovati. Mnogo dela vas še čaka. Sicer sem pa škof in me morate ubogati.” Ob slovesu mu je škof naročil, naj kaj piše. Dolgo je še gledal za ladjo, kot da bi lastnega sina pošiljal na pot. Dober misijonar bo, si¬ noči je lahko to ugotovil. In se ni zmotil. Čez mesec dni je že prejel pismo od njega: “Tu je prav zanimivo in lepo. Gospoda Foxa sem našel vsega v capah. Sam si kuham. Re¬ čem vam: prava kranjska kuhinja, Prevzvi¬ šeni. Sicer pa: pridite kdaj na obisk, pa bost c videli. Pijače ne manjka, saj je blizu jezero. Drva so poceni: nekaj zamahov s sekiro, pa jih je za vos dan. Poleti se mi menda obetaio tudi sosedje: komarji in kobilice bodo rinili v hišo. Sicer vam pa rečem, da sem vesel, in mislim, da ni srečnejšega človeka pod son¬ cem če mi je dolg čas. zabrenkam na kitnro. da ie veselje." Ponovno in ponovno je prebiral škof vesele vrstice. Božje pošiljke so to: tak misijonar, pa tudi pismo od njega. Misijonar se je obrnil na trdem ležišču. Šele sedaj, ko je uzrl nad seboj bele zvezde, se je zavedel, da leži na dračju, pogrnjenem z odejo sredi zasneženih poljan.Skoro vso noč ie prebdel, sedajle proti jutru .je nekoliko za¬ dremal. Že dva dni so na nogah: dva dni na krp- ljah. dve noči v snegu. Nocoj, če Bog da, bodo na cilju. Za obrisi vzpetin je bilo čuti dan. škof 161 Baraga je vstal. Pretegnil je premrzle ude, si popravil dolge lase in si s snegom umil obraz. Skoro zavidal je Indijanca, ki sta smr¬ čala, kot bi bila na najmehkejših blazinah. Čez dve uri je zbudil tudi spremljevalca. Ogenj je že gorel. Pristavili so čaj. Po zaj¬ trku so se odpravili naprej. "V božjem imenu, še tri ure imamo do Hu¬ ronskega jezera.” Cap, cap, cap, cap. Enakomerno drsanje krpelj v sneg. Kadar se je takt zmedel, sta se Indijanca boječe ozirala nazaj, ker sta se bala za škofa, da jima ne omaga. Včasih je bilo treba med vejevjem iskati pot naprej. Zdaj zdaj se je s stoletnih velikanov vsula plast snega in se popeljala po zmrzlih kožuhih zgodnjih potnikov. Cap, cap, cap, cap. Iz gozda je gaz pripe¬ ljala k jezeru. Pokrajina se ,ie razmaknila, pogled je svobodno [zaplaval po zasneženi ploskvi. “Poševno moramo kreniti, pa bomo v petih urah tam.” Spet ista pesem. A škofa so tako zelo bo¬ lele noge. Ali bo zdržal? Naenkrat se vodnik ustavi. -‘Poglejte!” Z roko je pokazal naravnost naprej. V daljavi je bila videti črna črta. Baragove proslave Odlični in vplivni slovenski duhovnik v USA, ki je neizmerno koristil slovenski skup¬ nosti zadnja leta, je pred kratkim težko obo¬ lel. Podvrgel se je operaciji, pri kateri pa so zdravniki ugotovili, da je že prepozno in da je smrt neizogibna v treh, štirih mesecih; re¬ šiti bo gospoda mogel le — čudež. Takoj nato so prišla v roke našega ured¬ ništva pisma, v katerih na smrt obsojeni bol¬ nik sam, pa škof Gregorij Rožman in minister Krek, prosijo nekatere znance in prijatelje smrtno obolelega, naj se obračajo v svojih mo¬ litvah k Bogu — potom svetniškega škofa Barage, da na njegovo priprošnjo stori čudež: ozdravljenje tega zaslužnega duhovnika. Ne vemo, kakšni so načrti božje Previdno¬ sti glede življenja ali smrti obolelega. Vemo pa, da je naša dolžnost vedno poskusiti vse. kar je še mogoče izrabiti, za dosego kake na¬ še dobre želje. Kadar vsa človeška sredstva odpovedo, nam ostanejo še nadnaravna, da, celo prekonaravna — čudeži, ki jih navadno prosimo od Boga potom onih naših bratov in sestra, ki so že blizu pri njem — potom svet¬ nikov. Naša dolžnost ,ie, da se tudi tega skrajnega sredstva poslužujemo, in to ne le v tem in drugih podobnih za skupnost važnih primerih, ampak tudi v naših osebnih ali družinskih težkih zadevah. Zatekati se k svetnikom po posredovanje — to spada v krščansko živ¬ ljenje. Nikomur izmed nas ni neznano, da je škof Irenej Friderik Baraga svetnik, ne še progla¬ šen od Cerkve, a po našem prepričanju in naj- “Ljudjel” "Proti nam gredo.” Čez dvajset minut so bili tu. Dvajset okra¬ šenih sani s pasjo vprego. “Ce-e-e!” Rdeči obrazi so mežikali izpod kožuhastih kap. V polkrogu so pokleknili pred svojega škofa. Baraga skoro ni mogel do konca izgovoriti blagoslova zaradi solz, ki so mu zapirale grlo. Spet je bil srečen, nepopisno srečen. Zde¬ lo se mu je, kot da se je Bog sklonil prav do njega. In ko so drčale sani preko zamrzlega jezera, se mu je zdelo, kot da se Bog sam vozi z njim skupaj na saneh. Pa še to mu ni hotelo iz glave: kaj niso tudi te sani božja pošiljka? Bog ga je moral biti zares vesel. Saj ga je gledal, ko je ponudil svojemu mlademu misi¬ jonarju posteljo, sam pa prespal noč na tleh, odet v svoj plašč. Drugič spet, kako je kot pravi mizar tesal tabernakelj za novo cerkev, pa oltarno stopnice in stojalo za mašno kniigo. Pozimi ga je srečaval nad pisanjem indijan¬ skih knjig. In pri vsem tem Baraga ni pozab¬ ljal na Boga. Kje še! Po tri jutranje ure je že dolga leta posvečal samo razgovoru z Njim. JANKO boljšem spoznanju. Proglašenega slovenskega svetnika sploh nimamo, zato si ni mogoče mi¬ sliti nič bolj naravnega kot to, da se zate¬ kamo k tistim izmed nas, ki jih smatramo zn vredne proglasitve, ki o njih trdno upamo, da so že mogočni s svojo priprošnjo pri Bogu. Med njimi je v prvi vrsti naš Baraga. K nje¬ mu bi se moral zatekati vsak verni katoliški Slovenec. Pa če smo si odkriti, moramo priznati, da jih je le malo med nami, ki tako ravnajo. Za¬ kaj smo tako nezavzeti za to posredovanje tega svetniškega moža, še posebno mi, ki smo izkusili njegovo posredovanje pri ugodni re¬ šitvi našega izseljenskega vprašanja? Zakaj? Premalo mislimo na Baraga, pre¬ malo ga imamo pred očmi, premalo zaupamo vanj. ker ga premalo poznamo. Kakor že ves čas svojega obstoja, imajo tudi sodobni -'Katoliški misijoni” za eno svojih najvažnejših nalog, širjenje poznanja in zaupanja do škofa Baraga med rojaki. V ta namen so vedno pisali o njem, v ta namen so izdajali knjižice, podobe in podobice o njem, zbirali gradivo za predavanja in prire¬ ditve v njegovo proslavo ter izdali veliko zbirko vsega tega: ‘Slava Baragu!” V ta na¬ men tudi sedaj objavljajo Baragov življenje¬ pis v črticah in čla-nke o njegovi beatifikaciji in pripravljajo vse potrebno za veliko nrosla- vo Barage avgusta meseca 1951 v Buenos Airesu. Za to propagandno delo pa “Katoliški mi¬ sijoni” potrebujejo sodelovanje vseh naših po¬ znavalcev Barage, pa pesnikov, pisateljev in drugih umetnostnih tvorcev. V januarski šte¬ vilki so razpisa’i ooseben nagradni natečaj za celovečerno odersko delo iz Baragovega živ¬ ljenja, za otroško igro v zvezi z Baragovo bea- 162 tifikacijo, za Baragov portret ali Baragov do¬ prsni kip, za pesniški spev o Baragi, za zbor¬ no deklamacijo naše mladine Baragi v čast, za besedilo in uglasbitev Baragove himne, za razne pesmi in črtice o Baragi, itd. Do 30. ma¬ ja naj bi naši pisci oddali vsak svoj prispevek.* Upamo, da se bodo vsi naši pisatelji, pesniki *h drugi umetniki udeležili tega natejaja in s svojimi prispevki ustvarili gradivo, ki nam je nujno potrebno, če hočemo ne samo v Buenos Airesu, ampak tudi povsod drugod med Slo¬ venci, sedaj in v bodoče proslavljati našega Barago, ga tako spoznavati vedno bolj in bolj zaupati vanj in se k njemu zatekati ter kon¬ čno izprositi od Boga na Baragovo priprošnjo obilo dragocenih uslišanj, nam in našim na¬ rodnim zadevam v korist, in čudežev, v bea¬ tifikacijo in kanonizacijo tega, poleg Slomška najresnejšega našega svetniškega kandidata. L. L. C. M. * Po pomoti je bila v razpisu natečaja po¬ zabljena določba, da je treba poslati prispevke Pod šifro in priložiti zraven v zapečateni ku¬ verti pravi naslov, kot običajno. V ČAOTUNGU JE VEDNO TEŽJE Koncem meseca januarja smo prejeli iz čao- tunga od dr. Janeža pismo, datirano dne 28. decembra 1050, ki poroča o poslabšanju po¬ ložaja v tem tako priljubljenem slovenskem misijonu. Iz pisma povzemamo glavne misli: Dragi gospod urednik! — Prišlo :e Vaše natlačeno pismo. Med drugim p ra » de, da zadnje čase malo pišem in da bi radi še kaj slik. Rad bi veliko pisal, veliko slik poslal, a roka mi je zastala. N'e upam mnogo na stroj tolči, ker bi kdo mislil, da kdo ve kake 'testi pošiljam v svet; zato moj pisalni stroj lepo počiva v predalu kakor tudi moj foto¬ aparat. Od mojega zadnjega pisma do danes je zavel popolnoma drug veter. Razlogov za to spremembo ni iskati tu, ampak zunaj, stvar •Je načrtna, narekovana. Pa naj kratko opi¬ šem naše življenje zadnjega časa. Msgr. Keree je odšel po raznih opravkih na konjičku proti Kunmingu. To je bilo pred treni meseci in še ni izgledov, da bi «e smel vrniti. Je kakor ujetnik pri g. Majcenu, ki tudi preživlja s svojim zavodom temne dni. Pri nas smo imeli burno leto, tezlan bol¬ nikov na pretege, da nrenekatero noč nismo s Pali. Ljudje so se na operacije sedaj nava¬ dili; mi se jili nismo ustrašili in ase prilično dobro izvozili. Novodošli so prav tako radi k k nam zahajali po najrazličnejše stvari po¬ sebno pa na operacije, kajti na te se tu malo¬ kdo pošteno razume. Novembra so rdeči prinesli vplivni ga mo- z «. štiri dni je bolehal na slepiču, na noti, v oddaljenem kraju, že smo ga poznali, kajti Pred 5 meseci smo mu uštevili »o petdnevnem prizadevanju izredno močno krvavijo.l.je. Se¬ daj je torej spet prišel k nam, rekoč: Samo 'i mi lahko še pomagate. Slepič je bit pa že razlit ! Pri operaciji je bilo zeio velik > nav¬ zočih, tako da je bila operacijska sirna kar prepolna... In ko sem odhajal iz sobo, sei.i tudi v predsobi videl polno čakalcev. na hod¬ niku pa dva do zob oborožena. Zgrozil sem se, ko sem videl, v kakšnih okoliščina.i smo tvegali nevarno operacijo. Po nekaj kritičnih dneh si je mož opomo¬ gel in se po 14 dneh na noge spravil. V bo¬ lezni mu je stregla gena-tovariMca. Ko je bil že precej dober, smo zaznali v hiši ne":o ner¬ voznost. nezaupljivost, ošabnost in podobno, namreč od strani naših uslužbence*. Neke sobote zvečer je bolnik brez običajnega slo¬ vesa odšel, na naše veliko začudenje, saj je vedno nonovljal, da smo mu že dvakrat živ¬ ljenje rešili. Naslednji dan so 4 naša dekleta, katoličanke, spokale svojo ropotijo hi šle za njim. Brž smo razumeli, s čim se nam je vi- — 163 — šoki bolnik zahvalil! Dekleta so verjela nje¬ govim sladkim propagandnim besedam in šla za njim, s čimer so naredila nemaii škode slovesu bolnišnice in nas vse. Kaj je sedaj s temi dekleti? Eno je na vratih naše hiše ča¬ kala mati in jo potem domov odvlekla, dve sta menda pri rdečih, vse objokane, četrte pa sploh sprejeli niso, ker pisati ne zna, in prav ta se je menda najbolj zavzemala za od¬ hod od nas in je lahko naredila največ zlega proti nam. Bila je zaposlena ri pohvali in nagradi vo¬ dijo naslednja načela: 1. S POHVALO BODI ZELO VARČEN! 2. NIKDAR NE HV ALI TEGA, KAR IMA OTROK ŽE PO SVOJI NARAVI, BREZ SVO¬ JE ZASLUGE, n. pr. nadarjenost, dober spo¬ min, lepoto, gibčnost itd. S pohvalo smemo na. graditi le to, kar je otrokova zasluga. Z na¬ ravnimi darovi obdarovanega otroka rajši opo. zai jaj na veliko odgovornost za darove, ki jih je brez lastnega zasluženja prejel od Boga zato, da z njimi veselo a ponižno bližnjemu služi. Zaradi tega bo moral zaitje dajati strog obračun pred Bogom. 3. NE HVALI DELA, DOKLER NI KON¬ ČANO, razen če gre za težko in dolgotrajno delo, med katerim je otroku potrebna spod¬ buda ! 4. NIKDAR NE HVALI OTROKOVEGA PRIZADEVANJA, ČE VIDIŠ, DA MU GRE ZGOLJ ZA PRIZNANJE ali zgolj za to, da s e pred drugimi pobaha ali če hoče le dru¬ gim dokazati, da zmore več kakor oni. Nagib njegovega prizadevanja ni dober, zato bi bila otroku pohvala le v škodo. 5. ZLASTI NIKAR NE HVALI TEGA, KAR JE SAMO PO SEBI SLABO, n. pr. premetene laži, goljufije, neopravičene neposlušnosti, zahrbtnosti, surovosti do tovarišev ali eelo do vzgojiteljev v šoli, delavnici, itd. Otroku s tem daješ potuho. ti. ČE PA JE OTROK V KAKI KREPOSTI PREVEČ ENOSTRANSKI, GA OPOZORI ŠE NA DRUGE VRLINE: vestnega v študiju opozori še na vestnost v verskem življenju; varčnega opozori na dolžnost ljubezni do bližnjega, zlasti do revnih; za šport navdu¬ šenega opozori na važnost krepostnega živ¬ ljenja, itd. 7. Z VESELJEM PA POHVALI OTROKO¬ VO RESNO PRIZADEVANJE V TEŽKEM ALI NEPRIJETNEM DELU, njegovo vztraj¬ nost in vestnost v dolgotrajnem delu, njegovo zmago nad občutno napako ali nagnjenjem, n. pr. če premaga močno nagnjenost k jezi, če je žaljivcu ne le odpustil, ampak mu je celo dober, itd. Vendar naj bo pohvala tudi v takih primerih umerjena, bolj pohvala de¬ janja, vztrajnosti, vestnosti kakor na pohvala osebe. NE HVALI PREPOGOSTO, čeprav bi bila pohvala upravičena, ker bi pogostna pohvala povzročila, da bi otrok delal dobro zgolj za¬ radi pohvale in bi za vsako malenkost po¬ hvalo tudi pričakoval. Krepost mu postane trgovski posel. KAKO POHVALITI? Včasih pohvali le z dejanjem, tako da nič ne omeniš stvari ali kreposti, ki jo hočeš s svojim priznanjem na¬ graditi. često zadostuje n. pr. za pohvalo že prijazen pogled, ljubezniv smehljaj, vesela pritrditev ali to, da vzameš otroka na polje, na sprehod, se z njim veselo razgovarjaš, Be- — 165 — sedna pohvala naj bo kratka, n. pr.: “Ta na¬ loga je napisana lepo!" — “Le vselej tako napravi!” — “Vesel sem tvoje resnosti pri delu!” — “če boš znal sebe vedno tako ob¬ vladati, bo imel Bog s teboj veliko veselje!” — “Lepo ti bo v življenju, če boš vedno tako spoštoval božjo voljo!” — “Vse gre, če le človek hoče!” KAJE POHVALI BOJEČEGA KAKOR PO¬ GUMNEGA; raje človeka, kj v težkih razme¬ rah ohrani svoje čednosti, kakor tistega, ki ge v ugodnih razmerah ostal dober. Raje po¬ hvali manj nadarjenega kakor pa nadarjene¬ ga, ker bo slednji sicer postal objesten. Kadar hočeš pohvaliti kakega otroka, pa so dobri tudi drugi otroci, ga pohvali NA SAMEM, ker bodo sicer tudi drugi pričako¬ vali pohvale in, če je ne bo, moreš s tem povzročiti zavist in razdor med otroki ali do¬ mišljavost pri pohvaljenem. JAVNO PREI) DRUGIMI pohvali otroka le, če ga drugi za¬ radi čednosti, ki jo hočeš nagraditi, napadajo ali smešijo. V tem primeru pohvali mirno pristavi n. pr.: “Vesel bi bil, če bi bili vsi tako vestni (pogumni, marljivi, krepostni).” Če bi se pa otrok kdaj s tvojo pohvalo bahal, druge izzival, mu za naprej pohvalo redno odtegni, čeprav bi se v tej ali oni stvari še tako odlikoval. 8. Z DAROVI NAGRAJAJ OTROKE LE ZELO REDKO. Z darom nagradi le izredno zaslugo ali krepost; a ne nagrajaj s sladka¬ rijami, igračami, z denarjem, ampak s kakim koristnim predmetom, ki otroku ostane, n. pr. s knjigo, z lepo sliko, z obleko, itd. A prav zaradi tega, ker taka nagrada ostane, bi mogla razlika v nagradah trajno neugodno vplivati na posamezne otroke, ki sploh niso bili ali niso bili enako nagrajeni. Zato omeji na¬ grade čim bolj in sicer na kak slovesen čas, n. pr. na Rožič, na Veliko noč, na god in po¬ dobno, ko že tako vsi otroci dobivajo redno kak dar. ZELO NEPREVIDNO RAVNAJO STARŠI. KI ZA VSAKO MALENKOSTNO ŽRTEV ALI CELO ZA S POLN JEV A N J E DOLŽNOSTI OTROKU ŽE NAPREJ OBLJUBLJAJO DA¬ RILA, n. pr., “če to storiš, boš dobil bon¬ bončke!” — “če napraviš nalogo, pojdeš z menoj v kino!” — “če boš ubogal, ti kupim sladoled!” To so prave cvetke vzgojne nepre¬ mišljenosti. S). Pač pa si pri vzgdji zelo prizadevajmo, da bo mlad človek vedno bolj gledal pravo plačilo za izvršeno dolžnost in za zvestobo pri delu predvsem V ZAVESTI, DA JE STO¬ RIL PRED BOGOM IN BLIŽNJIM SVOJO DOLŽNOST, da je napravil staršem veselje ter da bo kdaj bližnjemu in narodu v korist. Ti nagibi naj postanejo vedno močnejši, odlo- čilnejši, misel na nagrado in pohvalo naj sto¬ pa vedno bolj v ozadje. Le tako bo vzgoja vzbudila otroku plemenite nagibe za delo in dosegla trajne uspehe. II. Kazen kot sredstvo vzgoje D a se nam ne bo treba preveč zatekati h kazni, uporabljajmo pri vzgoji v čim večji meri Liko imenovano preprečevalno metodo, to je, da z nadzorovanjem in potrebnim po¬ ukom preprečimo možnost krivde in s tem potrebo po kazni. NADZOROVATI SE PRAVI SKRBETI, I)A OTROCI VSEPOVSOD VRŠE TO, KAR JE PRAV, IN TAKO, KAKOR JE PRAV. škof Slomšek naroča: “Kolikor otrok, toliko imej cči; otrok brez varuha dobro ne stori.” Nad¬ zorovati pa se ne pravi, biti stražnik, ki otro¬ ka zasleduje in izza ogalov opazuje ter se veseli, ako najde kako napako, češ: “Zdaj te pa imam”; to ni vzgojno in dela iz otroka hinavca. Nadzorovati se pravi z ljubečim in skrbnim srcem biti otroku vsaj z mislijo vse¬ povsod, zlasti v nevarnih okolnostih, n. pr. pri kopanju, na paši, na poti v šolo in iz šole. v spalnici, itd., da ga obvaruješ zla. Nad¬ zorovati se pravi, z očetovskim, z materinskim srcem otroka opazovati prt delu, v družbi, zlasti pri igri, kjer se djegova notranjost povsem sprosti in najlažje spoznaš njegove lastnosti in nagnjenja, odlike in sposobnosti, pa tildi napake in nevarnosti, v katerih je, ter ga dobrohotno posvariti, ko jih odkriješ- OTROK MORA ČUTITI, DA GA NE ZA¬ SLEDUJE š, I)A GA PA VENDAR MOREŠ VSAK TRENUTEK PRESENETITI S SVO¬ JIM PRIHODOM, čutiti mora, da zanj in z njim živiš. Ta zavest mu daje potrebno po¬ budo za vestnost in točnost, ga varuje lahko-, miselnosti in prešemosti. Zato dobro nadzor¬ stvo prepreči največ zla In s tein tudi največ vzrokov za kazni; stori največ dobrega, ker vzgaja otroka najbolj zanesljivo in najbolj mirno brez kazni in napetosti ter tako ohra¬ nja v njem vedro razpoloženje. NADZORSTVO NAJ BO SKRBNO ŽE V ZGODNJI OTROŠKI DOBI, ker se v otroku že zgodaj javljajo sledi k slabemu nagnjenju narave, ter naj sega do časa, ko je otrok ž e 166 — ^orastel; tn še takrat je nadzorovanje zelo koristno, če je otrokovi starosti primerno. Koliko otrok bi ne zašlo, če bi bili deležni blagoslova strogega a dobrohotnega nadzor¬ na od zgodnje mladosti! ZiASTI JE TREBA kaziti na otroke, ki so radi sami. Kri takih nekaj ni v redu. Kajti zdrav in po¬ sten otrok išče družbe ter brez nje ne strpi. Seveda zahteva nadzorovanje od staršev v ELIKO ŽRTEV, saj 'jim v nekem pogledu jemlje svobodo, zahteva veliko potrpežljivosti, 'trajnosti in dobrohotnosti, kar zmore le iskrena ljubezen do otrok. Nadzorovanje mora biti zlasti Dobrohotno, to je, da ne renčiš nad otro¬ kom ob vsaki spoznani napitki, da ga ne mo- l ’š za vsako malenkost pri igri in pri delu, ker mu s tem vzameš sproščeno razigranost, branost in voljo do igre ali do dela. Tako Nadzorstvo ubija, ustvarja mučno ozračje in b°ljše nadzorstvo dazjo U:Z(doc?td hrdl mi' krinaša več škode kakor koristi. Zato je Najboljše nadzorstvo v tem, da si *ED OTROKI OTROK, da se z njimi zabavaš, Se veseliš, igraš in delaš ter tako neopaženo na dziraš in se pri tem držiš načela: "Vse 'uoraš videti, veliko stvari prezreti, le na ma- *°kaj opozoriti.” N ČE OTROK STORI KAJ NAPAČNEGA 'N SPOZNA, DA SI OPAZIL, GA MORAŠ Ta K()J, a MIRNO IN TIHO, ČEPRAV LE s pogledom ali s kratko besedo DKOZORITI, da drugi tega niti ne opazijo, k® r bi sicer zaradi tvojega molka sklepal, da j® st/v ar dovoljena, ali da se vsaj ne meniš '*■ njegove napake. ČE OPAZIJO NAPAKO DRIPgi in vedo, da si jo videl tudi Ti > JO MORAŠ OBSODITI JAVNO NA ČIM Manj hrupen način. Sicer pa raje poča¬ si primernega trenutka, otroka pokliči k Se bi, z njim mirno obravnavaj njegove na- Inke ali nagnjenja ali razvade. Ob koncu r azgovora mu daj primerna navodila za pri¬ hodnost in skrbno nazi, ali jih bo tudi spol¬ njeval. te si otroka na napako že opozoril, pa ni Uleglo, g a OPOZORI PONOVNO, in sicer Ntirno in resno, če se je v napako vračal iz Pozabljivosti ali telesne slabosti; če se je pa v napake vračal iz lahkomiselnosti ali celo 'z nagajivosti in upornosti, ga opozori STRO¬ GO IN ZELO RESNO, A MIRNO. NIKDAR S E z OTROKOM NE PREREKAJ! Ves tvoj nastop naj mn pa pokaže, da boš drugič, c e TRPEČEMU JEZUSU Tvoje rane kakor rože le ljubezen dihajo, kakor ust škrlat iz kože sveto se nasmihajo, vabijo me v sladko vznožje Tvojih vsemogočnih nog, da po sreči domotožje mi utešiš Ti, moj Bog. Cvetje Tvojih ran me vabi, naj še jaz bom kakor Ti: če me trnja zob zagrabi, da iz rane sikne kri, naj le bolečino svojo združim s Tvojo, Jezus moj, in posnemam Tvojo hojo, v križu združim se s Teboj! Bogdan Rudnik i, beseda ne bo zalegla, nastopil neizprosno z učinkovitejšim sredstvom. NESPAMETNO RAVNAJO STARŠI, KI SE JEZE NAD DRUGIMI LJUDMI, ČE JIH OPO¬ ZORIJO NA KAKO OTROKOVO NAPAKO ter otroka pred njimi za vsako ceno zagovar¬ jajo in to celo vpričo njega. Zaradi takega ravnanja otrok nujno postane drzen, brez strahu in spoštovanja pred starši, škol' Slom¬ šek modro uči: “KAKO SLABO OČE IN MATI STORITA, KATERA ČEZ SVOJE OTROKE NIKOLI KAJ HUDEGA SLIŠATI NE MO¬ RETA, od otrok pa vsg tožbe čez družino, sosesko in tovariše rada prejemata, se za 'otroke — najsi bodo krivi ali nedolžni — prepirata in poskušata. Od takili otrok strah božji beži; ne bodo se bali staršev ne drugih ljudi in bodo hitro svojim porodnikoni krva¬ va šiba.” I)R. RUDOLF HANžELIč 167 € IMTO IM i TI [g Nedelja. . . ob 9 dopoldne. Golorok, z zavihanimi rokavi, z nosom p oti ogledalu, se gospod vprav pripravlja, da st, obrije. L Njemu ob strani stoji njegova žena, ki se je pravkar vrnila od maše, in krtači njegov klobuk. “Ne pozabi, dragec, da obedujemo ob eni pri Karlovih in da imajo uro po želodcu.” ‘Nikar ne govori. . . se bom še urezal! ...” Molk. Nič drugega ne sliši kot hrestanje britve po kosmati polovici “drageea”. Gospod slednjič sname ogledalo, da dobro pregleda, ni li med splošnim pokoljem ostala kaka trdovratna kocina. Pa je vse dobro; pomoli svoja gladka lica ženi in reče: “Poglej me zdaj! ...” * * * “Si rekla, da je obed pri Karlovih?” “So ti že spet mudi?” Meni se vedno mudi. Zjutraj opravki. . . Ob 10 sestanek izvedencev. . . Ob 10,30 de¬ lavci iz svinčenega rudnika. . . Bi bilo boljše, da sem šel takoj k brivcu. . . ” “Naramnice, te tiščijo?” “Da, gospa, me vežejo. In, razen tega še en skok k tvojemu bratu radi davčne napo¬ vedi.’’ . ;. .;i “In potem... maša?” “Oh, da... maša!” "Prepričana sem, da je ne boš zamudil. Saj, veš, da je obvezna.” “Oh. . . obvezna?. . . Vse same velike be¬ sede. . . V vsakem primeru, treba je k maši, da, kakor je danes svet. . . Saj bom šel. . “Toda kako?... S tvojim dopoldanskim programom! ...” “Vzel bom svoj centimeter in bom vse pre¬ meril. Predvsem maša brez pridige. . . Duhov¬ nik, ki jo opravi hitro. . . zelo hitro! Ti go¬ tovo poznaš katerega? Pridem k evangeliju... in odidem pri obhajilu... V dvajsetih mi¬ nutah je vse končano...” “Ubogi ljubi Bog! Ali je tudi on s centi¬ metrom meril svojo ljubezen do tebe?” Znova molk. * * * žena je gotovo užaljena. ". . .Pa dobro, da te pomirim, ne bom šel k tvojemu bratu, oziroma šele po kosilu. . . okrog štirih.” “On bo tedaj pri večernicah . . . On namreč nima centimetra.” Mož je začuden prenehal z zapenjanjem za¬ pestnic. “Tvoj brat hodi tudi k večernicam?... on. ki je gradbeni inženir za mostove in ceste! ...” “Skoro vsako nedeljo,” “To je pretirano! ...” "Po tvojem.” “Dobro; naj bo. . . Grem k njemu ob petih Toda ob pol šestih imam napovedan bridge In bridge je nekaj svetega. Cerkev bi morala to dobro razumeti. . . biti moderna in se pri' lagoditi. . . urediti bogoslužj# povsem dru¬ gače!” "Kakšna škoda, da nisi ti papež!..,” “O, potem bi že videli...” * * « Ob petih je mož precej slabe volje prišel J' dobremu bratu svoje žene, ki se je res pravkar vrnil od večernic. “Taka pobožnost! Ali ti ni zadosti maša?" “Ne. . . Ker je obvezna. Zato si želim z* Gospodov dan tudi nekaj prostovoljnega. Zelo rad hodim k večernicam. . . Nobenega preri¬ vanja. Tam so le resnični verniki. Zame 90 večernice pravo olajšanje, resnični odmor. Vse pozabim... Se popolnoma predam božjeffl u toku. . . To je moja pravica. Ti seveda ljubil bridge, kajne?...” Mož je nervozno poslušal in slednjič 3 e izbruhnil: “Ti govoriš kot kakšna blazna nuna!” Dobri brat, zelo. miren mož, se je kljub temu nekoliko razburil ob tej primeri. In g* je zavrnil takole: * • * “Prav. Tl bom navedel nek resničen dogo¬ dek.’’ “. . .Bilo je med prvo svetovno vojno, leta 1914. Bil sem pri večernicah v cerkvi sv- Frančiška Ksaverija. Videl sem vstopiti moža. vojaka v civilu, ki je pokleknil nekoliko ko¬ rakov od mene. . . . . . Opazoval sem ga. . . Iz žepa svoje suk- nje je potegnil malo knjižico z zlato obrezo in mirno sledil večernicam. Toda koncem ve¬ černic je pogledal na uro, se iznenaden za¬ čudil, se naglo prekrižal in odšel. . . ■ • Veš, kdo je bil ta mož? Ta blazn* nuna. . . ? Bil je nihče drugi kot sam maršal Foch, ki je pred ministrskim sestankom pr 1 ' šel prositVladarja nebes in zemlje za pomoč In razgovor se je nadaljeval... razgovor precej rezek, kjer višje spoznanje enega uniči nagromadeno nevednost drugega, kot stre to. kar je božje, ono, kar je človeško. * * * Mož je odšel k svojemu bridge-u. Toda razburjen. . . Njegov centimeter že ne velja več. Zelo je raztresen... Igra slabo... zelo slabo. . . Njegov soigralec mu zabrusi: “Kaj pa ti je danes?. . . Je li mar pomlad, ki vpliva na te?” “Ne. . . Foch. . .” “Foch...?” ‘IDa. . . Foch. čudno se me je dojmil. . “Pazi vendar!. . . zapiši malo damo. . “O, saj res. . . Saj sem mislil. . .” odgo¬ vori mož kakor nekdo, ki se je zavedel po hudem udarcu. Igralci so se spogledali. . . Toda nobeden ni razumel. . . PIEBRE L/ERMITE (prevedel Vinko Lovšin) FANT OD FARE Bred pol stoletjem je bil poj m pravega fan- °vstva na Slovenskem zelo izmaličen Fant je (»omenilo isto kot rogovilež, upornik, svoje- Slavec, sploh nadloga za dom in sosesko. Bila je res doba, ko je slovenski fant do- •“ščal prepuščen sam sebi in kvarnemu vpli¬ vu slabe fantovske druščine. Ta druščina je 'j*a navadno pod diktatorskim vplivom enega dveh starejših fantov, ki so do svojega l;u *sta prišli zaradi brezobzirnosti in telesne 111 ‘Jči, n e pa zaradi razuma in značaja, in so 1 brezobzirnostjo branili stare fantovske pra- v * ce , bolje rečeno razvade, ter fantu, ki bi jhn ue uklonil, dobesedno onemogočili živ- jenje v vasi. Ta izmaličena fantovska zako¬ nodaja je dala pojmu fantovstva žalostno po- oobo. Fant, ki je bil s posebnim obredom jjpre'jet v fantovsko druščino, je začel svoje mntovstvo s pijančevanjem. Poleg te prve, bilo prilik za pijančevanje š e vse polno: se imi, žegnanja, šranganja, nabori! Zlasti ti Za< hiji! Saj se še spominjamo naših naborov, so se naborniki, pijani kot muhe, med »letvami, kvaniami in rjovenjem, ki naj bi b 'lo petje, vlačili cele tedne iz gostilne v go- ®'llno. Pijača rodi pretepe. Fantje z gornjega °nca vasi so se pretepali z onimi s spodnje¬ mu koncil, gruntarski z bajtarskimi, kmečki s I »'i<'l in komiji, ena soseska z drugo. Za celo leto naprej so imeli določeno, kdaj in s kom Se bodo. I n če se slučajno niso, je padel nek n 'adež na fantovsko čast. Bolnišnice, mrtvaš- nice i tt ječe so pa teden za tednom sprejemale zr tve te grde razvade. b| fant kaj bral? Kaj še! To bi bilo l*°d njegovo čast! Kmalu je š e to pozabil, kar ’ nu je dala šola. Ko je bilo treba podpisati senitovanjsko pismo, se je ves poten priprav¬ il četrt ure, predno je spravil skupaj čeke Sv< *jega imena in priimka. Knjiga in časopis le bila po njegoVem mnenju za stare ženice, Pa za možake in fante. l'ant je moral biti versko mlačen. K spo- y edi so ga zrinili enkrat na leto, mod nedelj- pridigo je stal pred cerkvijo, med mašo le pa z rokami v žepu cerkveni kor podpiral. Kožnemu vencu v družini se je izmuznil, če je bilo le mogoče. Moralno je bil razbrzdan. Ni mu zadosto¬ vala domača kletev; brskal je po tujih, zlasti laških smetiščih, da je nabral izrazov, ki jih naš jezik ne zmore, in je z njimi sramotil lastno mater, .Marijo in Boga samega. Dekle mu je bila predmet umazanih misli in suro¬ vih kvant, ki so bile glavna tvarina pogovo¬ rov na fantovskih ponočevanjih. Ne trdimo, da so bili vsi fantje taki, vendar oni, ki so bili taki, so delali videz, da se mora tako obnašati slovenski fant. Očetje so se sicer jezili, češ ali naj ga na verigo prikle¬ nem, rogovileža, matere so svarile in jokale, sosedje pa so potrpežljivo čakali, kdaj se bo poba zdivjal, se oženil in postal krotak, ali pa odšel za kruhom po svetu. Tako se je na¬ vadno zgodilo, med tem pa je dorastel nov rod, ki je vestno varoval razvade in napake svojih p rednikov-vzornikov. Dolga desetletja nesebičnega del a je bilo treba, da so te grde slovenske fantovske raz¬ vade začele izginjati. Naše verske in prosvet¬ ne fantovske organizacije so v tem pogledu naredile veliko. Telovadba in šport sta za¬ poslila prekipevajoče fantovske moči in jiii usmerila v plemenito medsebojno tekmo. Fantje iz različnih sosesk, ki so si od pamti- veka bile v boju in sovraštvu, so se spoznali in spoprijateljili. Prenehali so pretepi, zrušila se je tiranija fantovskih vojvod na vasi. Fan¬ tje so slišali nebroj predavanj, začeli so se zanimati za knjigo in časopis, sodelovali so pri pevskem zboru, na gledališkem odru, pri gasilcih. Udeleževali so se kmetijskih, sad¬ jarskih, čebelarskih tečajev. Navadili so se uglifjenega nastopa in znali zastaviti besedo tudi v javnosti. Približali so se cerkvi in nje¬ nemu bogoslužju, že smo videli skupine fan¬ tov, ki niso več postajali okrog cerkve, ki so zapustili stari prostor pod korom in se po¬ maknili naprej, ki so skupno s starejšimi pristopali mesečno k sv. obhajilu, kot člani Apostolstva, Marijine kongregacije ali Kato¬ liške akcije, ki niso več pomišljali, ali bi se za tri dni zaprli v dom duhovnih vaj itn se po¬ svetili globljemu duhovnemu življenju. Dolgo in trdo je bilo to delo. Veliko po- 169 trpežljivosti je terjalo od vzgojiteljev in ve- liko bojev in težav od mladih fantovskih duš. Ni bilo moči doseči vsega, kajti kjer se organizira poštenje, tani zastavi satan vse sile, da bi podrl, kar se je zgradilo. Vendar pa je bila dosežena prva važna postojanka: pojm pravega fantovstva v naši deželi ni bil ve oni izpred petdesetih let. Vsaka vas in vsaka župnija je že imela skupino fantov, ki so si zaslužili časten na¬ slov f a uta o <1 f a r e. Na tisoče in tisoče jih je živelo po naši zemlji: močnih in zdravih, veselih in okretnih, izobraženih in delavnih, moralno poštenih in globoko vernih, zato treznih in tovariških in viteških. Kadar je skupina takih fantov stala pred mašo pred farno cerkvijo, med mašo pa na dostojnem mestu v cerkvi, so se očetje s po¬ nosom ozirali n a svoje sinove, češ, glej ga našega, kak dečko je, in mamicam se je to¬ pilo srce od sreče in marsikatero dekliško srce je zadrhtelo ob misli, kakšna sreča bi bila, če bi ji ljubi Bog dal, da bi mogla svojo ži-vJjenjsko pot hoditi ob strani svojega iz¬ voljenca, ki stoji v gruči fantov od fare. In fantje? Daleč ste od svojih dragih. Ali ste še fant ji od fare? Kk SLOVENEfC SEM Ko je Bog z.mlji dno pokladal in vodam dajal pošto/o, ko še ni spočel narodov, katerim je namenil to zemljo, takrat je že imel v mi¬ slih tudi naš narod in določil prostor, kjer bo živelo to ljudstvo, še predno ga je ustva¬ ril, mu je začrtal zgodovino; njegove vesele in žalostne dni. In takrat tudi je že določil, da sva bila rdjena iz tega naroda midva — ti in jaz. Tam pod mogočnim Triglavom je dajalec večnih zakonov zarisal meje naše domovine. Od Mure in Drave, pa tja preko Save, do Kolpe in Soče se je razlila naša kri. Tu med temi vodami so naši pradedje postavljali ol¬ tarje svojemu Stvarniku. Ob njihovih vznožjih sva tudi midva nekdaj poklekala ,y zahvalo svojemu Bogu. Slovenca sva. Sinova naroda, ki 'je stoletja krvavel in umiral za svojo svobodo, pa ni umrl. Tujec mu je dajal zakone in ga davil, pa narod je ostal, ker se je zavedal pravice življenja in svojega poslanstva. S svojo kulturo 'je stopil v vrsto, enak drugim narodom; njegovi veliki sinovi so to svetu dokazali. Ponosen sem, da sem sin naroda, ki je v odločilnem času človeške dobe pokazal sve¬ tu, kje r je njegovo mesto. Ko je preko velikih narodov, ki si lastijo naziv “vodilnih”, ležala še koprena nevednosti in oklevanja, se je naš mali narod dvignil, čeprav razkosan in pritisnjen k tlom, ter zaklical resnico v svet in razkrinkal laž, ki se je priplazila k njemu vabljiva, hinavska, z masko svobode in brat¬ stva, da bi mu zadala, umirajočemu, smrtni udar! Slovenec sem! Sin očetov in brat sinov, ki so se izvili iz krempljev štiriglavega zmaja in stopili na okope domovine, da branijo križ »v njenih mejah. Kapfja tiste krvi sem, ki je bila sramotil« prodana in pahnjena v brezna zato, ker J e priznala Boga in ljubila svoj narod. O, kako .s v-ta je ta žrtev malega naroda. Z njo j e postal velik in blagoslovljen od svojega Stvarnika v svojih mučencih. Slovenec sem! Ali sem tudi na tujem ostal zvest svoji zemlji? Sem li vreden, da se imenujem brat onih, ki so umirali zanjo? Ali sem v ponos svojemu narodu, kjerkoli sem na tujih ce¬ stah? Sem ga li kdaj zatajil? Me je bilo morda kdaj sram naše govorice pred tujci- Ne! Kamorkoli me bo zanesla pot tujine, hočem biti v ponos naši zemlji. Z besedo i” svojo dostojnostjo bom pokazal visoko kul¬ turo svojega naroda. Z dejanji in poštenim verskim življenjem bom razbil sovražnikove laži in dokazal resnico naše borbe in b« gunstva. Nadvse ljubim našo pesem in domačo go¬ vorico. Materina beseda mi je »veta; nje ne bom sramoval nikoli in pred nikomer. Tudi tujih izrazov ji na bom primešaval v svoji domišljavosti, češ da sem domačega po¬ zabil. Kaj pa, ko se povrnem, saj me mat* še razumela ne bo, če ji bom mešal tuje be¬ sede, “ker sem njene pozabil”. Skrbel bom za lepo izgovarjavo in lepoto materine besede- In naša lepa narodna pesem. Cenim jo m' 1 * vse. Mar naj jo zamenjam za tuj 3 popevke i n pocestne šlagerje?! Nikakor! Ona me razvese¬ ljuje v tujini. V njenih melodijah in besedah se ini zopet odkriva vsa lepota in ljubezen naše zemlje. Z njo pohitim preko tujih polj -v nje¬ no naročje. Slovenec sem. Hočem biti zvest sin svoj p domovine. O narod moj, moja misel spremlja tvojo bol, čutim in trpim s teboj, čeprav tl- 1 ' leč od tebe, skoro na drugem koncu sveta- Tvoja beseda mi je skrbno čuvana dota. Hra¬ nim Jo v srcu in z njo, neoskrunjeno, te boni pozdravil, ko se zopet povrnem k teti, o zem¬ ljica naša! SAMOTNA SOBICA Nisem ga še videl, odkar mi je ob firen¬ ških valovih veselo zaklical: “Na svidenje! Kot, da ga je tu osvojila širina pampe in ga ukienila v svoj molk. Da je oni dan zavel -veter tudi preko daljne nedosežnosti in mi prinesel njegovo pismo- Prav nič se nisem začudil. Pričakoval sem ga. ker vem, da čas ne more razbiti in zabrisati spominov, in človeško srce je preslabotno, da bi prevpilo bolečino samote. “Pridi!” mi je pisal. “Samotna je moja so¬ bica in naša beseda se v njSj le redko sliš 1 - Čakam, da mi prineseš košček domovine!” Šel sem. Samotna pota, prali, boleča ra v " nina. Možje na konjih v širokih hlačah, s čudnimi klobuki in obrazi. Dekleta, ki znaj 0 — čepeč pred bajtami — govoriti z očmi. “Mislil sem, da te ne bo, pa si le prišel, me je pozdravil, ko sva si krepko pogledala v oči. "Veš, dolgčas mi je,” je začel. “Le redki so znanci, ki jih pot zanese semkaj; je to džvji kraj. In — ta pampa me navdaja včasih z neko čudno otožnosfjo. — 170 — ‘‘1*» zakaj no greš iue a f pravico, celo dožnost, da najdeš svoj živijo"; skl poklic, če te delo, ki ga sedaj opravlj 88 ' ne osrečuje in želiš najti svoj pravi pokb f ' moraš najprej ugotoviti, kateri poklic (e na/ bolj veseli. Seveda tako naravno veselje f, dovolj, najmanj v tujini, da bi že mogla pf** 1 do zažel j enega cilja. Ko spoznaš, katero d*'* bi te osrečevalo, stopi na realna tla in dobi' 0 presodi svoje zmožnosti, svoje znanje, pr ;lk' tično usposobljenost, zunanje okoliščine, id ' Po vsem tem boš spoznala: kaj bi rada d®" srgla, na drugi strani pa, kolikšna je n* 0 *” nost, da zaželjeni poklic dosežeš, če ni izS^' dov, tedaj opusti misel nanj, ker so to d' sanje, ki te ne bodo nikamor privedle. Če 1 pa poklic dosegljiv (čeprav preko ovir), P smatrajo dekliško dostojanstvo in ponos j® nekaj nazadnjaškega, za nekaj, kar je .n doma v navadi. Govorijo že tako, a ko si ^hirajo družice za življenje, iščejo le resna dekleta, take, katere morajo sami poiskati. Dstani torej resna, ohrani dekliško dosto¬ janstvo, ki pa nima nič opraviti s prevzetno¬ stjo. — j n g e na ne liaj ne pozabi: moli, da * ti Bog poslal pravega zakonskega druga. ‘ 8 boš ti in še marsikatera nasmejala temu na- 8 yetu, pa je kar upravičen. Vsaka ima pra- D p ° ustvariti si družino in sicer srečno dru- *in°. Ker pa je sreča družine odvisna od obeh *akoneev — zakaj ne bi molila za takega, 1 D bi pomagal srečo ustvarjati. Andreja, nekaj svojih misli sem ti pove- a la. Morda ti bo katera prav prišla pri ure- janli J n tvojega bodočega življenja. draga andreja: Veseli me, da sem našla v Tebi dekle, ki Rešuje enaka vprašanja kot jaz. Saj, kjer sta ' Va , se tudi težave dele, ne samo veselja, in t0 m e tolaži. v Dolgo tudi jaz nisem našla odgovora vpra¬ šujem, ki so se mi ob vsakem koraku stav- Jala v tem novem velemestnem življenju. a 3 šeni in kaj bom? Ob prazniku Brezmadež- * e aeni opravila tridnevnico. V tistih dneh se **** je razjasnil pogled na moje življenje. Na¬ šla sem cilj svoji sedanjosti in rešila vpraša¬ nje bodočnosti. Ves moj dan doma, na cesti, v tovarni, v družbi in cerkvi osvetljuje od tedaj cilj — izoblikovati se v idealno dekle. Saj sem bila tudi preje dekle kot danes, a ne z zavestjo svojega poslanstva. Bila sem kot človek, ki nektij je, a samo po svoji zunanjosti, v no¬ tranjosti pa se tega ne zaveda in, nekako va¬ lovom predan, plava v smeri toka. Ob praz¬ niku Brezmadežne pa sem si ustvarila tisti ideal dekleta, ki je dosegljiv meni osebno pri tistem stroju v tovarni, kot delam jaz, na istem stanovanju in med istimi ljudmi, kot živim jaz, v isti cerkvi in organizacijah, ka¬ mor zahajam jaz. Nič ni več nejasnosti v meni, saj vsaka minuta mojega dneva vodi do prvega cilja — izpopolniti se v dekle, ki bo enaka vzoru, ki sem si ga zastavila. In veš, zakaj me je to spoznanje še po¬ sebno osrečilo? Ker sem s tem rešila tudi v glavnem vprašanje bodočnosti. Kako? — Kot otrok sem si želela postati učiteljica. Begun¬ stvo mi je željo nekoliko spremenilo, izse¬ ljenstvo pa dodalo nejasnim željam nove. Res, da je marsikaj, kar sem si zamislila, težko doseči. A če bi bila trdno prepričana, da me Bog kliče na določeno delo, za katerega mi je dal veselje in zmožnosti, bi to hotela za vsako ceno doseči. Toda tega ne vem. Zato sem ugibanjem bodočnosti napravila tak-le konec: Bog, ki me je ustvaril in me vsak trenutek ohranja, mi je določil v vesoljstvu tudi neko mesto, ki naj ga v svojem življenju izpolnim. Da bi mi ga ne pokazal? — Trdno zaupam v Njegovo previdnost, v kateri je že določen dan, ko bo to storil. Jaz pa Mu bom ves čas poslušna, da ne preslišim Njegovega klica, in vztrajna v izpopolnjevanju sebe, da bom, ko mi On pokaže, na delo pripravljena. S temi načeli, draga Andreja, je osvetljena rudja dekliška pot. Prepričana sem in prosila bom, da tudi Tebi postane pot iz nejasnosti v srečno bodočnost. APOSTOLAT S KITARO V Quito, glavnem mestu Ekvadorja, so v preteklem poletju nad vse slovesno prazno¬ vali proglašenje k svetnikom 26 letne deklice. To je bila Maria Ana de Paredes, “Lilijja iz Quita”, ki je tamkaj pred tristo leti živela in bila poznana ne le po svoji veliki spokor- nosti, temveč tudi vsled vnetega delovanja med indijanskimi otroki. Med relikvijami, ki jih hranijo, je tudi kitara. Z njo je pridobivala mladino in jo navduševala za dobro. Torej tudi z igranjem kitare moremo po¬ stati svete! OB SKLEPU duhovnih vaj v pustnih DNEH 1951 POŠILJAMO PRISRČNE PO¬ ZDRAVE VSEM SLOVENKAM PO SVETU Z ISKRENO ŽELJO, DA BI TUDI VE MOGLE ČIMPREJ IZKORISTITI TA VIR MILOSTI, SREČE IN SRČNEGA MIKU Dekleta iz Velikega Buenos Airesa — 175 5. februarja je sv. oče govoril pridigarjem. Spomnil s*> je prelepil' prizorov med stotisofi romarjev lanskega leta, nato pa prešel na sedailj' položaj v svetu, ki mu povzroča veliko zaskrbljenost. Ljudje so razdvo¬ jeni v spominu na komaj preteklo vojsko in v strahu pred novo, nepri¬ merno hu'šo. Dolžnost vodilnih mož je, da pomnože prizadevanje za zmago nad moralnim zlom, ki napravlja neznosno vzdušje v javnem •*' zasebnem življenju. Papež je pozval duhovščino, naj vztraja v dušno- pastirskem delu in skrbi zlasti ža duhovske poklice. v izrednem svetem letu BOJ ZA SPODOBNOST Ni dolgo tega, kar so argentinska kato¬ liška dekleta začela akcijo v obrambo čistosti in borbo proti nemoralnosti. Položaj je po vsej Latinski Ameriki podoben, zato ni čudno, da se je boj za podobnost okrepil tudi drugod. V Braziliji so katoliške žene Vstale proti porno¬ grafiji po dnevnikih, revijah, kinih in plaka¬ tih. Pritožile so se na najvišjih mestih. V poslanski zbornici je zastopnik mesta Sao Paulo prebral spomenico ženskih društev, ki zahteva izpolnitev ustave, da bo mogoče us¬ pešneje nastopiti v obrambo družine in kazno¬ vati zločince, ki uničujejo nravnost. Skupšči¬ na je tudi sklenila, da bo protestirala pri vladi in sodiščih zaradi počasnosti v Izvrševanju postopkov, ki jih ustava in kazenski zakon določata proti širiteljem pornografije. V pre¬ brani spomenici ženskih društev je naveden tudi odstavek iz govora, ki ga je imel pred tedni poslanec Leite, ko je poročal o pokvar¬ jenosti gledališč in kinov in pozival vlado in cenzuro k odločnosti, preden bo nov ogenj z neba med nami ponovil Uničenje Sodome in Gomore. Kako moreta biti vlada in družba neobčutni ob vedno večji pokvarjenosti bra¬ zilske mladine? V Peruju je stopila na čelo boja za čistost Katoliška akcija. V pos’anici sprašuje, kako morejo imeti uspeh njena prizadevanja za vzgojo krščanske zavesti in čuta odgovornosti med Peruanci, če jih civilne oblasti ne pod¬ pirajo v bojih proti počutnosti. In kai naj veljajo napori oblasti za izboljšanje šolstva, če istočasno trpe širjenje umazanih revij, dnevnikov s škandaloznimi zgodbami in sli¬ kami človeškega mesa, pohujšljivih nredstav in reklamnih letakov in radijskih oddaj z ne¬ sramnimi popevkami? DT-HOVNI ŠOPEK SVETEGA LETA Dekleta iz Avstrije, Italije, Španije, Portu¬ galske, Luksemburga, Malte, Švice, Združenih držav, Peruja in Mehike bodo v tem svetem letu poklonile papežu 11,500.000 maš in pre¬ ko 10,000.000 rožnih vencev. PREGANJANJE NA ČEŠKEM Rdeči boj proti Cerkvi je posebno hud na Slovaškem. Večina duhovščine je že odstra¬ njena. Posebno pa so se komunisti zagnali v najvišje pastirje. Lanskega aprila so obsodil' deset vodilnih redovnikov, decembra olomu- škega pomožnega škofa Stanislava Z e la, letos januarja pa so priredili proces v Bratislavi, da s e znebe še treh škofov, neuklonljivih brani¬ teljev pravic sv. Cerkve. Dva so obsodili na dosmrtno ječo; to sta mons. Pavel Gd.jdič, škof grškega obreda v Prešovi. in Mihael BUzalka* pomožni trnavski škof; mons. Janu VOjtagku, spiškemu škofu pa so naložili 24 let ječe. Vso tri so še oropali: mons. Vojtašek je moral plačati globo 500.000 kron (t. j. 10.000 do¬ larjev), ostala dva pa po 200.000 kron. Kriv¬ da cerkvenih dostojanstvenikov jo bila njiho¬ va zvestoba v službi. Obsodili so oblasti, ki s ° zaprle samostane; povedali so ljudem, kakš®" je "seminar”, ki so ga rdeči oblastniki odprl' v Bratislavi; brali so s prižnice pastirska pis¬ ma. Skratka: vse njihovo delo za duše je bil° eno samo vohunstvo in veleizdaja v služb' sovražne sile — Vatikana. Zločinski rdeči režim je cerkvene ltneze nB proces pripravil po že preskušenih metodah: z mučenjem raznih vrst, posebno pa z droga¬ mi. ki uničujejo voljo. Vpliv drog je bil naj¬ bolj čutiti pri mons. Buzalki, ki se je ' pravem komunističnem žargonu obtožil deja°i proti državi. Tožitelji so mu postavili dve po¬ dobni vprašanji in obtoženec je oba trat od¬ govoril z istimi stavki. “Sodniki” so spoznal' napako in takoj prešli na druge zadeve, Tudi na to rdečo prireditev ni imel nohe« dopisnik tujih listov dostopa; edini poroč e ' valeč je bil uradni praški radio. V dvorano so smeli samo delavske udarne brigade in neka.l odpadlih duhovnikov. Kmalu po prireditvi v Bratislavi so rdeč' gnali cerkvene dostojanstvenike na sodnt. 1 0 v Pragi. Obtožba ,je ostala ista: veleizdaja > n vohunstvo. Obsojenci so: drugi tajnik P'' 1 škega nadškofa — 13 let ječe; po 12 let- Rudolf Rykyr. tajnik škofa Morica v Kralje¬ vem Gradcu; dr. Jožef Yrska, tajnik olom"- škega nadškofa; Jožef Hyn e k, prior samosta¬ na na Sveti Gori. Več drugih duhovnikov .ir dobilo po 3 do 11 let ječe. Vse premoženje ob ' sojencev je bilo zaplenjeno. POLOŽAJ NA SPLOŠNO Od 7000 duhovnikov, ki jih je bilo n® Češkoslovaškem, jih je kaka polovica po s®' 176 Porih ali 'drugače onemogočenih. 70 c/ 0 župnij Jo brez dušnega pastirja. Ves katoliškj tisk, tudi najnpznatnejši listi, je uničen, pač pa kroži vse polno ponarejenih brošur in letakov, * Ci hočejo sejati zmedo. Redovniki ne smejo Prekoračiti meje svoje župnije brez posebnega Policijskega dovoljenja. Vsi napori brezbožcev pa so zaman. Duhov- n a avtoriteta Vatikana je neporušna, zvesto¬ ba duhovščine in večine vernikov nepremak- 'iiva. Molitve tega svetega leta na vseh kon- ci h sveta bodo še pomnožile njihove moči in skrajšale čas preskušnje. 1‘apež PSj X. bo kmalu prištet k blaženim. •' a praznik Lurške Matere božje je Pij XII. potrdil veljavnost čudežev, ki so se zgodili na priprošnjo papeža Pija X. S tem je proces beatifikacije zelo napredoval in na veliko ve¬ selje in radost vsega sveta bo veliki evha ristični papež kmalu postavljen na oltar. Prihodnji mednarodni Evharistični kon¬ gres se bo vršil drugo leto spomladi v Bar¬ celoni v Španiji. Skoraj dvomilijonsko mesto se je že pričelo pripravljati na ta dogodek z velikim splošnim misijonom, ki se je vršil letos v februarju in pri katerem so sodelovale vse večjo redovne družbe. Samo lazaristi madridske province so poslali na misijon okrog 140 misijonarjev. SOCIALNI OBZORNIK STANJE č I ,(> V EST V A Zadnja raziskavanja so prinesla naslednja dejstva: Človeštvo se je v zadnjih 500 letih silno namnožilo. L. 1700 je bilo na zemlji okoli & ®3,5 milijonov prebivalcev. L. 1800 je bilo J 'lo,0 milijonov, 1. 1900 pa 3.608 milijonov’ ^Judi. v svetem letu je število naraslo na “■300 milijonov. Napr e dek znanosti, večje izvajanje higijen- ,'h predpisov in drugo je podaljšalo življe¬ nje v nekaterih deželah za 10—2 0 ali še več et Ponekod v Aziji je srednja življenjska doba 23 — 25 let, v Franciji 63 let, v Zed. državah in švedski pa 6 7 let. Nepismenost je zelo velika. Nekaj številk: Ugoslavija ima nepismenih 32,7 % mož in A 7 ’ 1 % žensk; Grčija 23,3 %moških in 57,6 odstotkov žensk; Turčija 67,4 % moških, 89,7 °dstotkov žensk; Portugalska 40,3 % moških ‘n 56,1 žensk. — Izven Evrope imajo In- d‘ja nepismenih 84,7 % moških, 97,6 J/, e nsk, Egipt 75,6 moških in 93,9 o/ žensk ei ' Brazilija 51,5 % moških in 61,7 c /< žensk. ^ kratkem je stanje povedano takole; Na s 'otu je polovica ljudi, ki živi še na podčlo- v eški stopnji v veliki nepismenosti in neza¬ slišanem pomanjkanju higijene, hrane, obleke 111 stanovanj. Kakšne velike naloge še čakajo s °oialne delavce! NEKAJ ŽOS1STIČN1H Monsignor Cardijn je že petič postal častni oktor. Zadnja univerza, ki mu je podelila rastni doktorat političnih in družabnih ved, je ° v anjska katoliška univerza v Belgiji Predsednik japonskih žosistov Hideo Ini- ara je prejel sv. krst šele pred dvema le- '°ma. Letos je prišel v Belgijo na konferenco. Nazaj grede -se je oglasil tudi v Rimu. kjer ’ llu je prefekt kongreeije za širjenje vere po- delii sveto birmo. žosistične mednarodne konference v Brus- Jd se je ude’ežilo 450 zastopnikov iz 45 raz- hpnih dežel. Cardijn je jokal, ko je videl to pisano množico fantov in deklet vseh jezikov ‘n barv, željno dela, prežeto z istimi ideali in z ' s to ljubeznijo do'ati za Boga in za rešitev Sv °jih tovarišev. ITALIJANSKI DELAVCI IN POČITNICE Agencija Doša (laški Gallupov zavod) je raziskavala vprašanje počitnic delavstva v 1. 1949. Ugotovila je, *da je število delavcev, ki so si privoščili počitnice, naraslo v primeru z 1. 1948. Opaža se težnja, da gredo na počit¬ nice v juliju in avgustu. 59 % delavcev, ki so šli na počitnice, je šlo 51 delavcev k staršem ali prijateljem, 27 v hotele, 12 v zasebne hiše, 4 pa na taborjenje. M’adina in ženske hodijo rajši lia morje, možje pa v hribe. Glavni vzrok, da si ne privoščijo počitnic, je pomanjkanje denarja. BROŠURE O DELAVSTVU Lyonski pomožni škof Ancel je napisal v zadnjem času več brošur o delavstvu. Med nji¬ mi so naslednje: “(Delavska miselnost”, “De¬ lavsko gibanje”, Delavci in vera” in ‘‘Cerkev in de’avski razred”. BE RAČ-MILIJON AR V belgijskem Bruslju so prijeli poznanega berača, ki je stal vedno na oglu prometne uli¬ ce. V njegovem stanovanju so odkrili pol mi¬ lijona frankov! Ko so ga prijeli, je rekel na policiji; “Hvala Bogu. da so dobili samo polovico. Je pa vseeno škandal, ko tako okra¬ dejo reveža.” — Kdo ima sedaj prav?! TRISTO ZAŠLIH Nov dokaz, kam more človek zaitti v današ¬ njih časih, so pokazali zastopniki 36 narodov, 300 po številu, ki so se zbrali, da bi raz¬ pravljali o zaščiti živali. Ob zaključku kon¬ gresa so poslali brzojavko svetemu očetu. V tej brzojavki prosijo — brez norčevanja pod¬ črtujemo — naj bi sveti oče proglasil, da ima¬ jo živali v osnovi iste pravice kot človek. .. DELAVSKA KULTURA V zadnjem času se mnogo govori in dela, da bi delavstvo izobrazili, da bi spoznalo svo¬ jo odgovornost in pomembnost, da bi mu dali kulturno vrednost. Pri tem obstoji nevarnost, ca se ustavijo pri vrhu in ne gredo na glo¬ boko. Nj dovolj, da delavcu omogočiš dostop do radia, kina, gledališča, boljše obleke, po¬ čitnic. Spoznati in vzljubiti mora predvsem nalogo, ki jo ima kot človek, in vrednost svoje duše! — 177 Poročilo očividca. Slovenec iz Belgije, ki je obiskal domovino in je bil v Kranju, pri¬ poveduje: Za delavce so maše zvečer. Takrat je več ljudi kot pri vseh mašah dopoldne. Na ko¬ lodvoru je bilo ogromno ljudi. Vprašal sem jih, kam gredo? Na Brezje! Ko sem bil tam, so bile maše od petih do devetih kar naprej in cerkev popolnoma polna. Dolge vrste ljudi drsajo vzdržema po kolenih okoli oltarja. So¬ rodnik mi je pravil, da je videl pri maši tisto nedeljo človeka, ki se je pred leti pridušal, da ne bo šel nikdar več v cerkev, in res ga ni do tedaj videl. Zgodi se, da pripe'jejo v cerkev h krstu že stare otroke. Na Notranjskem je prišel oče s fantom, ki je kar sam odgovarjal pri krstu, članom partije, policije in organizacij je prepovedano poročiti se v cerkvi in dati kr¬ stiti otroke. A vseeno se mnogi skrivaj noroče v cerkvi, zlasti po hribih. Ljudje po viakih in cestah kar javno brijejo norce iz razmer in se to kar prenaša, ker je partijce postalo sram, ko vidijo, kam so jo zavozili. Sedaj pravijo, da bodo dali kmetije spet kmetom nazaj, to¬ varne pa de'avcem. Povsod strašna revščina. Mm-eč občutek: Vse je zavoženo! — (Vzeto iz “Pisma” — Anglija) LJUBLJANSKO “OZNANILO” JE V ŠTEV. 8-10, LETNIKA VI. OBJAVILO SLEDEČE MISLI OSEMDESETLETNEGA ZLATOMAš- NIKA IN PISATELJA F. S. FINŽGARJA: F. S. Finžgar, duhovnik-zlatomašnik, slo¬ venski pisatelj, 'dolgoletni urednik Mohorjevih knjig, član Akademije znanosti in umetnosti, obhaja 9. februarja 80-letnico svojega boga¬ tega življenja. Ob tej priliki je tudi Oznani’o želelo od svojega stalnega sodelavca in prija¬ telja dobiti odgovor na vprašanja, ki živo se¬ gajo v naš čas. Tudi tokrat se je g. jubilant naši prošnji odzval. Hva!ežni smo mu za to. Kaj vas je kot duhovnika pri vašem obil¬ nem dušnopastirskem delu najbolj osebno osrečevalo? Z ljubeznijo in skrbjo pripravljeni otročiči za prvo sv. obhajilo. Ko sem spoznal, kako ta drobna nedolžnost zahrepeni bolj s srcem ka¬ kor z vsem poukom po skrivnosti sv. Rešnjega Telesa, sem bil ves pretresen. — Da nisem zamudil bolnika, ki je zaželel sprave z Bogom, da me ni nobeno vreme, ne trda noč ne grda pot za trenutek zadržala. — Kadar se mi je posrečila sprava dveh sosedov, ki sta se za¬ grizla v sovraštvo. —- Da nisem mrzil nobe¬ nega političnega strankarja. Po Pavlovo: “Omnibus omnia, vsem vse.” — nasvet, toplo besedo, pomoč vsem in vsakemu. Bili ste vedno v prvih vrstah borcev za pravice naroda. Kakšen naj bi bil po vašem mnenju odnos vernega človeka do narodnih vprašanj ? Odnos do narodnih vprašanj je za duhov¬ nika in vernike zelo preprost. Narod je na¬ ravna združba ljudi v skupno sožitje. Nadna¬ ravno življenje moremo zidati samo na na¬ ravni temelj. Kristus je zgled. Skoro vsa nauke je navezal na prilike iz naravnega živ¬ ljenja ljudstva. Duhovniki smo vzeti iz ljud¬ stva in postavljeni za ljudstvo. — Kdor tem u ljudstvu hoče ugrabiti jezik (narodnost) alf zemljo, je zločinec. Z ljudstvom vred se mo¬ ra duhovnik zoper njega boriti. Vaše delo za dobrodelnost in sodelovanje pri reševanju socialnih problemov pri nas je dobro znano. Je tudi to izviralo iz verske za¬ vesti? Veren človek, če ni njegova vernost zlagana, mora sočloveka ljubiti. Iz zapovedi ljubezni je nastalo vse karitativno delo tistih velikih kri¬ stjanov, ki so prvi osvobajali svoje sužnje, ki so bogati razdali svoje premoženje revnemu ljudstvu in se sami umaknili v samoto in rev¬ nost. V teku časov se je splošno sprožilo so¬ cialno vprašanje: klic revnih in ponižanih. (Du¬ hovnik in vsaj vsak izobražen vernik je do - žan študirati ta zapletena vprašanja in se Pri¬ družiti borbi za pravično ureditev življenjskih razmer vsega človeštva. Nihče ne bo mogel nikoli tajiti vaših ve¬ likih zaslug za kulturo. Ali se vam zdi, da imajo katoličani do teh vprašanj pravilen odnos? Kultura ima tri razrede: civilizacijo, izo¬ brazbo in umetnost. Prva, se mi zdi, se ne tiče bistva duhovniškega dela. — Izobrazba je vse¬ splošna potreba. Zato ne sme ne duhovnik ne katoličan okoreti. Brez nehanja se moram 0 učiti, zasledovati razvoj znanosti, poučevati in razlagati. Brezbrižnost, zaostalost je nesreča tudi za vernost. — Umetnost pa si sama izbira talente. Ločiti je treba resno in resnično umet¬ nost od hlapčevske, ki j'e pisana “in usum delphini”. Ta lahko mnogo pokvari. Zoper ta¬ ko lažno umetnost je potrebna trda beseda odpora. Kaj vam je ob vaši vsestranski in dolgo¬ trajni delavnosti v posebno -adoščenje? Zavest, da sem delal, koMkor sem mmrel- vsestransko kljub svojim človeškim slabostim — 178 j? osta l zvest sebi in svojemu prepričanju: ”§U iu narodu. zadnjih poročilih iz domovine je oil *' u šeen na svobodo slovenski lazarist dr. Ja- Ku!j Žagar. I. januarja je umrl na Vagensperku pri j. Jl p. Viktor Kopatin 1). J. v 7 3. letu sta- 40. letu mašništva in 50. letu redov¬ na. Pokojni je bil znan po Sloveniji kot la- t e 'j duhovnih vaj, misijonov in kot pro- sator Apostolstva mož. Za njegovo apostoi- g,,° delo se mu je pri grobu zahvalil ljubljan M l )0 možni škof. , ( k r ed nedavnim je v domovini umrl č- g ^ ‘itateij Anton Koritnik, ki je dolga leta vo¬ lja Sofijsko gimnazijo v št. Vidu nad Ljub- »o. Več o pokojniku, upam, da bomo mogli r °čati v prihodnji številki. g a d|nski pisatelj in prijatelj Slovencev, preč. Oj ar Schmid, je zadnjle počitnice preživel °dh ^ k0venc i v Radigah na Koroškem. Pred ^ rt°? om v Švico je naslovil na Slovence v ( isah naslednje pismo: . edno odpotujem v Švico, ne bi rad za- Se p* da naslovim par besedi na dra- Radišane. br f fav sr ^ na hvala za vso prijaznost in do- tto °’ * catero ste mi povsod izkazovali. Z mir- v estjo lahko trdim, da odnašam od Radi¬ anov • '‘njatelj KOROŠKA Slovencev. — Znani švicarski v tisi dtvi v «»Hih Vaš v až, m slovenskega ljudstva kar najboljše Rad se vas bom spominjal pri sveti da- da boste ostali zvesti dediščini svojih prednikov. častitljivi jezik, vaši lepi običaji, in ziT* 6 ® esm ’ so ravno tako darovi božji kakor t av je in znanje. Nekoč boste morali tudi o Pred Bogom polagati obračun, kakor o ^tavljanju drugih darov božjih. — Kdor se ddtje svojega materinega jezika in svojega v r °da, ta se tudi prav kmalu sramuje svoje ■ e - katere se je učil pri svoji materi na ko- J Mn ■ Jaz vas vse prosim, da gojite svojo na- en v° St * n čuvate tudi v svojih otrokih, Po k kot tudi mi Svlcar i f negujemo svojo v d°st in tvorimo kljub štirim deželnim J ! ' k om eno državo. .ji ■ kar mi je vaš narod tako zelo prikle- Pot k srcu . množina mučeniške krvi, so ta kap so ' za ’ katere je moral Vaš narod pre- k Q ^®lim, da bj vaše trpljenje in Vaše junaštvo ce -tilo vsem. Bog preizkuša svoje ljubljen- da jih potem povzdigneI čut' k ° W uk>eZn t do Matere božje, toliko so- _ 1a do vernih duš sem videl! — želim, da hv^ 8 mat erinsko varstvo nebeške Kraljice in 'ienj na Pr 'P roSn i a tajttR 1 vodila skozi živ- J 5 sklepu se priporočim Vaši molitvi za novo mesto, kot vikar v W.. katero e daf delo v nastopim, kakor tudi za vse pisateljsko službi katoliške mladine.” nj^ko gleda na naš jezik, na našo kulturo, „„ na š narod, našo vero in naše mučence švi- ars ki duhovnik. MEJ) IZSELJENCI Duhovne vaje za fante In dzkleta. Prav za uvod v izredno sv. leto in kot pripravo na Ve¬ liko noč so nagi fantje in dekleta opravili du¬ hovne vaje. V načrtu so imeli obojni zaprte duhovne vaje, in sicer fantje v zavodu Leon XIII., dekleta pa v ‘‘Hogar San Vicente”. Za¬ radi nekaterih sprememb so imeli fantje du¬ hovne vaje v Don Boscovem zavodu v Raraos Mejia, tako da so zvečer hodili domov, čez dan so pa ostali v zavodu. Vodila sta duhovne vaje g. prelat dr. Odar in prof. dr. Jaklič- Udeležilo se je duhovnih vaj okoli 140 fan¬ tov, vsi veseli, da so jih opravili in z željo, da bi jih prihodnje leto mogli opraviti zaprte. — Dekleta so imela več sreče in so v istem zavodu kot lani opravile zaprte duhovne vaje, ki jih je vodil prof. dr. Hanželič. Po številu su presegle lansko leto, saj se jih je nabralo nad 170. Nič se jim ni zdelo hudo, da so se v pustnih dneh odtrgale svetnemu vrvežu in posvetile čas svoji duši. Dušnopastirski oblskt med slovenskimi iz¬ seljenci. Svoje počitnice so naši slovenski du¬ hovniki porabili, da so obiskali naseljence, raztresene po Argentini. Tako je že 25. jan. odšel g. Markič, kaplan iz Lanusa, v Rosario, kjer živi veliko število zlasti prejšnjih na¬ seljencev, nekaj pa tudi iz zadnjih let. Pridno je obiskoval družine ter za Slovence maševal 28. januarja in 4. februarja v cerkvi Mariji¬ nega Brezmadežnega Srca. Za nekaj dni se mu je pridružil tudi g. Orehar, s katerim sta skupno obiskala domove naseljencev, ki so bili obiska duhovnikov veseli. Samo to so že¬ leli, da bi vsaj enkrat na mesec prišel med nje slovenski duhovnik za sv. mašo in sv. spoved. V dneh od 7. februarja do 20. februarja pa sta g. Orehar in g. Mali obiskala rojake na severu. Za kratko samo sta se ustavila v Rosario ter zvečer že dospela v Cordobo. V dneh do nedelje sta obiskala družine v mestu in okolici, v nedeljo 11. februarja pa so imeli pri sestrah sv. Petra Klaverja (pri katerih je kot redovnica tudi rodna sestra misijo- Med sveto mašo so lepo peli. Od novona- — 179 narja g. Janeza Kopača) skupno sv. mašo. seljencev je manjkal le eden. — še tisto do¬ poldne sta odšla preko cordobskih gora na Pampa d Achala, kjer imajo svoj samostan slovenske šolske sestre, med katerimi živi v teh tednih nekaj Slovenk iz Capitala na od¬ dihu in zdravljenju. Tudi za druge imajo še dovolj prostora. — Zjutraj sta odšla preko gora v Villa Dolores in od tam v San Luis. Po prenočevanju v semenišču sta v spremstvu g. prelata dr. Odarja obiskala vse slovenske družine, bivajoče v San Luisu. Zvečer sta s Cuyanom odpotovala v Mendozo, kjer je naj¬ večja skupina novih naseljencev in med njimi pastiruje g. Malenšek. V mestu in okolici so raztreseni in povsod sta jih v naslednjih dneh obiskala v Godov Cruz, Las Heras, Guayma- llen. Lepo je videti slovenske družine s števil¬ nimi otroci. Sobota in nedelja pa sta bili do¬ ločeni za duhovne obnove, in sicer je popol¬ dne ob 3 za otroke, ob 5 za žene in dekleta pridigal g. Mali, zvečer za može in fante g. Orehar. Vedno je bila prilika za sv. spoved. V nedeljo zjutraj je bila služba božja ob T in nato navadna slovenska služba božja ob pol IX. Popoldne ob 5 pa je bila zaključna pobožnost sv. križega pota, s pridigo in lita¬ nijami. V ponedeljek zjutraj sta gospoda odšla i azaj v Capital. Preobleka treh novink pri šolskih sestrah v Rosano. Kakor vsako leto so tudi letos pred svečnico sestre imele duhovne vaje; ob sklepu so sprejele novinke in obnovile zaobljube. To pot so bile med novinkami sprejete tudi 3 izmed novih naseljencev. Slovesnosti se je poleg staršev in sorodnikov udeležil tudi g. Orehar, ki je na željo provincijalke s. Tere¬ zije Vidan tudi v slovenskem jeziku sprego¬ voril novinkam. Sestre so izrazile željo, da bi še kaj slovenskih deklet vstopilo! Duhovniške spremembe med Slovenci v Ar¬ gentini. Za hišnega duhovnika v bolnišnico Rawson, Av. Alcorta, 1402, tel. 23-2838 je nastavljen Franc Kolenc; iz Lanusa v Villa Ballester, FCNBM, časa parroquial, g. Viktor Bratulič. Zadnje dni je odšel kot vikar na sa¬ mostojno mesto g. župnik Ravnikar Anton v Manuel Ocampo, FCNBM, prov. Buenos Aires, Col. Santa Maria Micaela. Počitnice je preživel v Buenos Airesu g. Milavec, ki je s sv. mašami nadomeščal odsot¬ nega g. Oreharja. G. Jakob je bil v Mendozi. Službo božjo so imeli Slovenci v San Justo za župnijo in okolico. Opravil jo je to pot salezijanec g. Mernik. Lep zgled žrtve za skupnost. Prekmurski Slovenci so si v Bernalu ustanovili društvo “Esloveno” in si v kratkem zgradili iep in prostoren dom. H gradnji je kakih 110 čla¬ nov društva prispevalo okrog 22,000 pesov kot posojilo in okrog 11.000 kot darilo ter okrog 1000 ur ročnega dela pri stavbi. Ni pa všteto tu delo specialistov-obrtnikov kakor tudi ne delo in žrtve žena in deklet, ki so dom z vsem potrebnim opremile. — Naj Bog blagoslovi te žrtve v čim večji porast narodne in verske sile naših Prekmurcev! Za romanje v Lifjan v nedeljo 13. maja za vse Slovence se priprave že začenjajo. — Opo¬ zarjamo na to zlasti rojake izven Bueno s Airesa, da mislijo na udeležbo, vsaj po zr stopnikih. V Ramos Mcjia so bili v času od 12. no' do 12. februarja krščeni sledeči slovenski n °' vorojenčki: Marija Magdalena Babnik, hči nislava in Marije, roj, Florjančič; Nikolaj š* e ' fan, sin Matevža Potočnik in Katarine Koš ir ’ Antonija Marjeta, hči Franceta Štefančič 111 Rozalije Rupnik; Janez Andrej, sin Jan ez® Bavec in Ivane Zigmund; Helena Jožefa, hc ! Avguština Jeločnik in Martine Bedenčič; Jn ne . Viktor, sin Viktorja Bajec ni Miriam Grini°; Leopold, sin Leopolda Golob in Ivane Kend®’ Silva Lucija Durič, hči Franceta Durič in Diink; Janez Franc, sin Franceta Hrovat J® Marije Zelene; Viktor, sin Pavla Jelovčan 'J 1 Helene Marije Krojgaard Larsen; Janez l* 1 ' bard, sin Alojzije Skubin; Blaž France, s ‘ n Jožeta Žirovnik in Julke Fajdiga. ŠPANIJA Slovenski akademiki in akadi »ličarke \ Španiji so se v decembru lanskega leta skup 1 ! z drugimi visokošolci-begunci udeležili svet 0 ' letnega romanja Bini. O romanju smo P re jeli naslednje poročilo: Romanje O. C. A. U. (španska katoliš®* univerzitetna podporna ustanova, ki je roin* nje omogočila — opomba ured.) v Rim je bil lepa prireditev. Vsega skupaj nas je bilo 1® rom*vj«rv. Odpotovali smo iz Madrida 12. ^ cembra; 13. smo nadaljevali pot iz Barcel° n f„ Vožnja po Franciji in posebej še po Italiji j kot ‘‘noč pa dan” v primeru s španskimi ze leznicami. V Rim smo dospeli 14. ponoči; kolodvoru nas je sprejel g. Iskra. Sloveti smo stanovali skupaj s Poljaki v Colegi° * r landese. Prvi dan bivanja v Rimu smo posvetili 0 bisku štirih rimskih bazilik, da prejmemo s v " toletni odpustek. Tiste dni je bilo še svetoletnih romarjev po teh cerkvah. romarska skupina se je morda ločila od drug po večji zbranosti v molitvi. — V Madnd smo imeli posebno duhovno obnovo kot P rI pravo na svetoletno romanje. Med vožnjo sin vsak večer tudi skupno molili rožni venec. Naslednji dan smo bili pri skupni pal 1 ^ ževi avdijenci v baziliki Sv. Petra. Sv. oč e 1. pozdravil s posebnim nagovorom tudi na= romarsko skupino. Prišel je tudi med na ®’ zastopniki narodnih skupin iz kolegija so g pozdravili v imenu svojih skupin in mu P® ljubili prstan; za slovensko skupino je storila visokošolka iz Zaragoze. Med rado®, uimi vzkliki številne množice so odmevali tu , vzkliki v slovenskem jeziku: živel sv. Živel! — Zvečer smo se udeležili križe ve * pota v Koloseju. Tretji dan smo imeli priliki biti pri sv. n* a š i, ki jo je papež daroval na grobu sv. P etr ' Prelepo koralno petje in papeževo maševa 3 ^ je našo zbranost in notranje razpoloženje s povečalo. , • Af>l Popoldne smo si nekateri ogledali stari “ Rima v prijetni družbi g. Iskra. Ob 6 pa s ' b bili vsi že na Via Colli, pri slovenskih š°' sK n , sestrah, kjer so bili že zbrani rijnski Slo' e ^ ci, med njimi preč. g. asistent p. Preš® re šo ; • J- in dekan Begter. Č. k- dr. Robič je ob “Sislenci pel slovenske litanije, vsi skupaj pa sa n vneto odpevali in prepevali Marijine pes- ,n *- l'o litanijah nas je č. mati Hanželič po- inila na pristno slovensko potico in čaj. Na s l>lojjno željo je nag zbor zapel nekaj sloven¬ jih narodnih pesmi iz štajerske in Dolenjske, j a ta način smo se vsaj malo oddolžili č. ma- za njeno iskreno gostoljubnost in drugim Dtnskim Slovencem za nepozaben večer, k;i- lui ega smo preživeli v njihovi družbi. Zadnji dan zjutraj smo bili v katakomban I '. V ’ balista. G. p. Prešeren je imel za vse slo- enskt? romarje sv. mašo na grobu sv. Ceci- l! Je. Med sv. mašo smo prepevali slovenska Pesmi Po maši nas je g. dr. Blatnik, upravnik katakomb, povabil na skupen ogled kr- ■'-('a n s ki h kulturnih zanimivosti, katerih so ,M5 " u a ta podzemna svetišča. Proti večeru nas je sprejel in pogostil span¬ ci veleposlanik pri sveti Stolici, g. Ruiz Ji- btfinez. Ta gospod je eden izmed glavnih pa¬ lčnikov in ustanoviteljev mednarodnega ko- ®Sij a apostola sv. Jakoba v Madridu, kjer Z! vi in študira večina slovenskih visokošolcev 1 Madrida. Vesel je bil našega obiska in bani je povedal nekaj vzpodbudnih besed za lodočnost. 10 zvečer, v ponedeljek, je odpeljal na? Skupina slovenskih visokošolk in visokogolcev i/. Španije pred cerkvijo sv. Petra v Rimu vlak iz Rima. Vožnja nazaj je bila polna spo¬ minjanja na preživete dni. Vesela slovenska druščina si je s pesmijo in z bomboni, katerih VELIKO ŠTEVILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV IZ BUENOS AIRESA IN O RO¬ DICE se vsak mesec zbe»’e na tem ali onem kraju, navadno ob priliki godova n ja tega ali onega izmed njih. Najprej si privoščijo duhovno misel, ki jim jo podaja č. g. Gregor Mali, potem pa pod vodstvom č. g. Oreharja razglabljajo razne tekoče slo¬ venske dušnopastirske zadeve, na kar sledi prost razgovor. — V mesecu januarju so se Zbrali PRI GODOVNJAKU č. G. ANTONU RAVNIKARJI’, ki je bil tedaj še v •SANI FKRNANDO, kakih 30 km od Buenos Aii-esa. Na spodnji sliki jili vidimo. V PRVI VRSTI sede, od leve na desno, gg.: Skvarča, Košmerlj, Hladnik, župnik iz San Eernanda, godovnjak Ravnikar, Orehar, dr. Jaklič, Zajc, dr. Gogala. V DRUGI VRSTI stoje (od leve na desno) : Jurak, Avguštin, Lamovšek, Stanovnik, Mali, Kadog, Kalan, Petek C. M., Mernik S. D. B., Markič- V ZADNJI VRSTI: Lenček E- M., Kolenc, Petelin O. Cist., Arko OEM, Škrlje. Levstek, Smolič in Novak mlajši- — 181 - dekletom še vedno ni zmanjkalo, sladila po- t- vratek. Še eno presenečenje so nam pripravili orga¬ nizatorji romanja na poti domov, namreč ogled Nize in Monte Carla v Monaco. so imele sestre v Sloveniji mnogo, Sama i n po svojih sosestrah je tako s poučevanjen 1 mladino na odličen način sodelovala pri ver¬ ski in kulturni izobrazbi slovenskega naroda- S svojo močno roko je utrdila pozneje delo Šolskih sester tudi v Beogradu in ZemunU- V vseh teh hišah so se vedno zbirali Sloven¬ ci, kjer so vedno našli odprta vrata in široko odprte roke. Kot vrhovna predstojnica je med drugo sve¬ tovno vojno prenesla sedež družbe v Rim, Ke r je bilo delo v domovini kmalu zelo onemogo¬ čeno, se je s toliko večjim zagonom posvetil'’ delu in organizaciji hiš po drugih delih sveta, zlasti v USA in Argentini. Tu je jubilej č. matere Hanželič združen z nekim drugim jubilejem, ki nas izseljene' v Argentini še s posebno hvaležnostjo spomi¬ nja na č. mater. Letos bo poteklo 20 let, odka r so se naselile slovenske šolske sestre v Ar¬ gentini, kjer danes tako lepo delujejo. Gornja slika nam kaže č. mater v sredi prvih seaUf iz hiše na "Paternalu” v Bpenos Airesu, P ri katere ustanovitvi je sodeloval tudi č. g. nez Hladnik (tudi na sliki), že preje pa delale v Rosariju. Več o 20 letni zgodovin njih dela v Argentini ob drugi priliki. Slovenci radi vsega tega č. materi Hanže¬ lič iz srca častitamo, se ji zahvaljujemo vse dokaze njene materinske požrtvovalnost 1 in ji želimo pri vodstvu in pri delu za druž®° božjega blagoslova. Po raznih govoricah naj bi v zadnjem "^ sU prišla v Rim nekaka delegacija jugoslovan¬ skih duhovnikov z namenom, da bi dosegi sporazum med sv. Stolico in Titom. Me r0 ' dajni vatikanski krogi odločno zanikajo vsa¬ kršno podlago za take govorice. Omenjeni du¬ hovniki- redovniki so prišli v Rim po svoji® zasebnih in družbenih potih. RIM Č. mati Terezija Hanželič praznuje letos 75 letnico rojstva. Kdo od Slovencev, ki je zad¬ nja leta obiskal Rim, ne pozna č. matere Han¬ želič, vrhovne predstojnice slovenskih šolskih sester, ki na Via Colli s pravo materinsko lju¬ beznijo in postrežljivostjo sprejme vsakega Slovenca, ki pride tja, pa naj bo to po oprav¬ kih ali pa samo na obisk? Letos 19. februarja je praznovala 75 letnico rojstva. Ob tem jubileju č. matere Hanželič je treba poudariti velike zasluge, ki jih ima na versko vgojnem polju v slovenskem narodu. Spom¬ nimo samo na važno vzgojno in versko delo in poslanstvo, ki ga je vsa leta vršilo Alari janišče v Ljubljani in kjer je bila častita muli dolga leta šolska vzgojiteljica in predstojnica; podobnih večjih ali manjših zavodov, šol itd. — 182 — Gornja slika nam kaže dekleta — udeleženke slovenskih zaprtih duhovnih vaj v Pustnih dneh 1051, leva spodaj pa udeležence podobnih duhovnih vaj za fante isti čas 1 ' va leta begunstva sem še upal, ker smo s a “ 01 'fšču živeli nekako skupno življenje in dar k° bomo šli čez morje, nli ho veu- f'a ^° 8 Pomagal, da bom mogel študirati. S6lu nazadnje že skoraj obupal, saj ni kak I10ljene n a izhoda več; delati sem moral, S j u .? r dva moja mlajša brata, da smo si za¬ lil k Vsa ^ na JP otr ®hnejše za borno življenje, jj Ko sem bil najman.i pripravljen, je dobri n S.';se iep° uredil; in tako sem sedaj že se- V ‘'ščuikl Tudi gospod Dionizij (Dionizij 4 0r . r ' Vll ik je bivši salezijanski brat v Ecua- l et j op. ured.), s katerim smo že dve s al p ,? 2naui - ker smo skupaj delali na nekem ®'olt aUSkem vrtu > J e P re P ri čan, da je Bog azal ' da nas “stare” z našimi srčnimi proš- J jf i . ai zavrgel. ri k a alc ° se je vse to zgodilo? Vsa Južna Ame- hui ’ lia * COr sami veste In vidite, silno potre- ž Je dobrih duhovnikov. Tukajšnji škof je hitu D i° Znal ' Slovenci niso "kar tako”. Za- hovni\, Se ^ a bi dobil nekaj slovenskih du- g a, kov za Lojo, kjer se je izkazal že preč. krit' : ^ Križman. Deželo sicer nekateri zelo ajg . lz ‘ ra i°; nihče od teh pa ne pomisli, da je g OI .„ l ., tro P 1 č n im podnebjem ob obali in med razlik- tu ^ a J na višinah 2000 ni, velikanska si 0y Ka - v tukajšnji lojanski škofiji deluje ko Rezijanski župnik in dekan g. A!ir- ie .* avec in še nek drug duhovnik, kateri i ne j p škofu uspel, da je sprejel v dijaško se¬ je „ ,5 ve č starejših fantov, med katerimi šest" Di °P iz ij najstarejši, saj ima že 4 5 let. bas je sedaj in več Slovencev še pride Mr i o • no —192 so v ppiiogj “Božje stezice”, št. Semenišče za zapoznele poklice bo imelo ver jetno svojega vodjo, slovenskega duhovnika. 7. decembra nam je škof dal talar in sedaj bomo nadaljevali študij, dokler ne bomo vsto¬ pili v semenišče.' Starost in dosedanja izo¬ brazba nista zadržek, da more kdo vstopiti. Kako smo vsi Bogu hvaležni za milost sv. du¬ hovniškega poklica. Kar ne morem verjeti, da bi nam kdo na ta način pomagal v Argen¬ tini! Napišite nekaj besed v “Duhovno živ¬ ljenje” o tem prvem semenišču za zapoznele poklice, v katero lahko vstopajo Slovenci; prepričan sem, da boste marsikaterega slo¬ venskega fanta pridobili, da bo postal duhov¬ nik, pe čeprav jo že v letih.” — Kukavica Lado in Dionizij Vrhovnik. ,,La Vida Espiritual” —- “Duhovno živ- j ljenje” Je slovenski duhovni mesečnik, ki ga Izdaja konzorcij. — Uredništvo in uprava: VIctor Martinca 50, Buenos Ai¬ res, Argentina. — Za izdajatelja, ured¬ ništvo ln upravo: Ladislav Lenček CM. — Naročnina: Argentino 4 0 pesov; za Inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana¬ da 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; čile 300 čilskih pesov, Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šilingov. 3 183 Prosimo, poravnajte naročnino! IZ VSEBINE MARČNE ŠTEVILKE — ČLANKI: — Škot' Gregorij Ro/.man: Z Marijo pripravljeni na trpljenje (II. del), Ne bodi vam prazno, zjutraj vstajati pred zoro. . ! — France žužek: Naš veliki ‘eden 1041 — 1945 — Dr. Odar: Krčanski optimi¬ zem — Dr. Gnidovec: Zakram ut bozj ga usmiljenja Dr. Tine Debeljak: Versko kulturni pomen škofjeloškega okraja (III. del in konec) — Reli- jjidn — Dr. Hanželič: Plačilo in kazen pri vzgoji — ČRTK E — Heredia-Kremžar: Dopolnjeno je N. Zenilak: Zorenje — M. Kociman: Ob zadnji uri — Miro: Oni, ki nima več mame — Pievre L’ E - mite-Lovšin: Centimeter — PESMI — ! Budnik: Trpečemu Jezusu — Fantom in dekletpm: Kk: Funt od fare — Slovenec sem — Samotna sobica l Borut) — Pavčič, naš vzor — Duhovnp vaje - Kaj si že slišal? — Pismo Jerneju — žena in njeno mesto Odgovori Andreji — SOCLALNI OBZORNIK — 1*0 KATOLIŠKEM SVETU — IZ DOMOVINE MED IZSELJENCI — KATOLIŠKI MISIJONI Dobro se še spominjam (L. L. C. M.) — Za Poder- žajevo cerkev — O. Cukale: Poročila iz Knrsconga —- O. Poderžaj: Iz Bengalske zgodovine 4- O. Cu¬ kale: Moji pvi koraki po Indiji — O, Ehrlich: Naš misij o n m- v internaciji — Kopač: Borba v Barago¬ vem misijonu — Misijonarja Kopač in AVolbang izgnana — Janko: Oče velikih jezer — L. L. C. M.: Baragove proslave -— Dr. Janež: V čuoiungn je težko —- BOŽJE STEZICE SLIKE NA OVITKU prikazujejo — Prva stran: Poljsko znamenje; škof Rožman na svetoletnem ro¬ manju v Rim v razgovoru z rojaki pri katakombah; božja pot pri Čedadu — Ta stran: Slovenski duhov¬ niki bodo šli kmalu spet blagos’avljat velikonočna jedila med naše ljudi (g. Avguštin iz Floride pri Buenos Airesu, 1. 1950); o. Jož e Cukale D. J., naš novi indijski misijonar, na prehodu preko voda Gangesove delte; Slovenska dekliška organizacija v Bs. Airesu je začela zbirati najmlajše v svoj k”og. Pasijonske vinjete so delo akad. slik. B. Remčeve.