I! undelivered rerun to: "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" •117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United State* of America. Sworn circulation 17,300 Iaaued every Tuesday Subscription rate: For members yearly .„.$0.84 Por no nm embers „....„j$1.60 ForeFgn Countries ______.53.00 Telephone: Randolph 3012 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 28. — No. 28. važno naznanilo. Prihodnja, (16.) konvencija K. S. K. J. se vedno bolj in bolj bliža, katera se bo vršila v Pittsburghu, Pa. meseca avgusta t. 1. Kakor čitamo, ima že zdaj vse članstvo po celi Ameriki svoje oči vprtc proti Pittsburghu na prihodnjo konvencijo; posebno pa še delegatje, delegatinje in glavni odbcrniki, kaj dobrega bodo le ti ukrenili na tej konvenciji za celokupno članstvo Jednote. Kakor se vsaka druga naselbina ponaša na kako veliko konvencijo, vršečo se v njenem mestu ali sredini, tako smo tudi mi v Pittsburghu jake ponosni in veseli, da se bo prihodnja konvencija po preteku 18 dolgih let zopet vršila v našem mestu. Zato se na ta veliki dogodek pitts-burško članstvo in pripravljalni odbor pripravlja že tri leta; te slavnost? že skoraj dočakati nte moremo, tako se iste veselimo. Naša iskrena želja in namen je, da čim bolje postrežemo glavnim uradnikom (uradnici), tako pa tudi vsem delegatom in delegati-njam prihodnje konvencije. >. * Kar se tiče stanovanja, bo vse preskrbljeno; na tem dela pripravljalni odbor in drugo članstvo noč in dan. Tajnik tega odbora je že v zadnjem "Glasilu" priobčil navodilo, kam naj se glavni uradniki in delegatje in delegatinje obrnejo za stanovanja. Naslove navajam danes še enkrat na tem mestu, da takoj pišete. Ne odlašajte, kajti čas hiti in se bliža; še mesec dni, pa se vidimo tukaj v Pittsburghu. Mi bi radi stvar že popred uredili, da bi imel vsak delegat vsaj osem dni pred konvencijo že preskrbljeno svoje stanovanje. Vsi moški delegatje naj se pismeno obrnejo v tem oziru nasobr. JOSEPH VALEN-ČIČ-A, 4602 STANTON AVE, PITTSBURGH, PA. Delegatinje (ženske) naj pa pišejo sosestri» MISS JU-STI LOKAR, 4908 HATFIELD ST. PITTSBURGH, PA. Za glavne odbornike bomo že poskrbeli tako, da bodo lahko vsi skupaj na enem stanovanju, ozir. v eni hiši. Torej: Na veselo svidenje v Pittsburghu! FRANK TREMPUS, predsed. Pripravi j. odbora. -o- 1 CLEVELAND, O., 13. JULIJA (JULY), 1926. Leto XII. — Volume XII. clevelandske novice. —Rekord vseh slovenskih cerkvenih piknikov je nedvomno dosegla včeraj teden (5. ju- Prihod škofa Dr. A. B. Jegliča v Cleveland. Kakor smo že poročali, se bo lija) naša fara sv. Vida, zbra- ljubljanski škof dr. A. B. Jeg-na na Močilnikarjevi farmi.ilič mudi! dni v na6i sloven-Škoda, da ni bilo tamkaj kake-j ^ nafe,binl »« sicer od 15. do ga fotografa za kino gledališče; ...... Grozna razstrelba vojaške m uniči je. Dover, N. J„ 12. julija. — Včeraj popoldne je strela udarila v neko vojaško skladišče municije v Lake Denmark, nedaleč od tukaj, ki se je z groznim pokom vnelo. Ogenj vsled razstrelbe se je lotil še številnih ostalih skladišč moirnarič-nega arzenala v bližnjem Pica-tinny. Izmed 200 poslopij je ostalo samo 15 neporušenih. Do danes so našli v razvalinah 18 trupel ponesrečenih vojakov, nad 20 je še pogrešanih; število ranjencev »late nad 200. Skupno škodo se ceni nad sto milijonov dolarjev. ta bi imel ves popoldne dosti dela, da bi mu še filmov zmanjkalo. Ob najlepšem vremenu se je ondi zbralo od 6,000 do '8,000 ljudi; pri vhodu so našteli okrog 1,500 stoječih avtomobilov; koliko ljudstva je pa prišlo z busi, trucki in celo peš! To vam je bilo šumenja in vrvenja, da kaj takega še ne pomnimo; vse veselo, zadovoljno in dobre volje!- Naravno, da je imel pripravljalni odbor, broječ 236 delavcev in delavk posla čez glavo za raznimi štanti; nazadnje je vsega zmanjk&lo, pijače in jedil. V kontestu za najbolj popularna dekleta v fari so bile sledeče gospodične: Antonette Kolar je dobila prvo nagrado (okrog 13,000 glasov), druga nagrada je bila prisojena Miss Ani Oražem, tretja Miss Mary Andolšek, četrta pa Miss Victoria Kmet. Miss Tončki Ko-larjevi St.1 < Mai*s Place, New York, Ni Y., po 28. juliju pa v stari kraj na naslov: Župnik v Framu pri Mariboru, Jugoslavija. Posameznim: stikam prosimo za pripis, kaj predstavljajo in označbo zahtevanega zneska za odškodnino.. Ze naprej iskreni: Bog plačaj vsem, ki bi hoteli tej prošnji ustreči. -o- Zdravniški nasveti. Trk**ni a4r***ik K. H. K. JadkoU >U« Dr. J«. V. Grahah Rak. v II. Ženske, ki imajo kepe ali grče v prsih,-naj jih dajo preiskati svojemu ; družinskemu zdravniku, kakor hitro jih opazijo. Nikakor se ne bi. smelo čakati,' da so te 'grče povečajo in* da postanejo boleče. Kadar je namreč bolezen i tako daleč napredovala, navadno ni več lokalna, temveč je hapadla .že okoliške dele telesa, i n t \ Ženske osebe,- ki imajo dalje časa nenarm&lnL krvni tok. morale-bi (teti zadevo preiskati in naj bi .vpfašale^za, svet zdravnika. Nasvet babice naj se, v takih slučajih ne sprejpie, razen, če se glasi, da je treba k zdravniku. Normalni tok krvi v času premembo življenja pri ženskah np vodi k povečanemu odtoki^. Ako je krvni tok izostal za nekaj časa in se potem zopet pojavil, je priporočljiva zdravniš^^preiskava, dokler ni prepozno. , Zgodnja preiskava bo pokazala stanje bolezni v zgodnjem štadiju in dovolj zgodno in pravilno zdravljenje bo y največ slučajih uspešno. Kožni rak. — Te vrste rak je zunanja vrste, in sicer na ustnicah, na jeziku ali na obrazu in je bolj razširjen kot si navadno mislimo. Prvi znaki so morda garje, grinte, kraste ali boleča mesta na obrazu, ustnicah ali jeziku. Mogoče se začne z bradavico ali kožnim znamenjem, ki bilo trajno draženo. Bolezen se začne na vadno na kakšnem kraju, ki je mprda malo obolel in jemlje življenje dotičnemu delu telesa. Bolečine se malokdaj čutijo in zaradi tega, kot že večkrat omenjeno, se ti nedolžno izgleda joči, izpušča j i, garje ali grinte zanemarjajo, dokler napravljena škoda skoro ni več za popraviti. Znotranji rak se more spoznati predno se pojavijo tvori, izrastki alj grče. Znak za is'te-ga more bjti trdovratna zabasa-nost z sgubljevanjem teže in premena poltne barve. Iz tega vzroka ni priporočljivo zdraviti zabasanost s premnogimi medicinami, dokler ni bila izvršena natančna preiskava, ki je pokazala prave vzroke neprilik. Diagnoza je v takih slučajih mnogokrat zelo težavna in vzame včasih več dni, do enega tedna, predno je mogoče pozi- Graduanti šole sv. Jožefa, Joliet, 111., za leto 1926. Prva vrsta, od leve na desno (zgoraj): Edward Stonich, Edward Koludrovich,'1 William Boltie, Matthew Perš.he, Edward ^ Skof, John • Stefanich, Raymond Koludrovich, Frank Kochevar, Albert Zadel, Mat- stelec, Ferdinand Zadel, Joseph Sterle, Raymond Kozian, Benjamin Buchar, Joseph Kozlev- JlfthT . Četrta vrsta: Margaret Mali, ratine Slapničar, Elizabeth n, Anna Golob, Helen Kug- . ■ _ . „ „ Johanna Judnkh, Mary car, Hubert Zalar, Henry Kug- j Vranegich> HeIen Završnik, An_ na Ažman, Alice Verbich, Cath-Tretja vrsta: Catherine F. erine Zupancich, Angela Bam-thew Launch, Martin Troppe, i Bluth, Irene Plut, Mary Bam-1 bich, Leona Šimec, Helen Zel- George Rogina, Micfcael Lobas, John Dragovan. Druga vrsta: Anthony Jele- bi^h, Anna Stefanich, Margaret;ko, Josephine Klobuchar, Victoria Fedo. (V sredi te vrste sedi Rev. John Plevnik, župnik). Kochevar, Mary Pasdertz, Rose Krai, Catherine Zupancich, An- nich, Edward Kobe, Frank Bre- na Kodrich. Mary Jontes, Eve-gar, Raymond Mutz, Anthony lin Libersher, Angela Terlep, Buchar, John Zivetz, Frank Ko- Frances Gregoras. Skupaj je 29 deklic in 28 dečkov, največji letnik graduantov v zgodovini označene farne šole. ne za olajšanje bolečin, ker nekaj je treba storiti za zmanjšanje trpljenja. V začetku morda taka zdravila olajšajo bolečine za več ur, pozneje v bolezni pa niti veliko količine istih ne dosfežejo svojega namena. Zato naj bi osebe šrednje in poznejše starosti ne mamile sebe z medicinami, ki lajšajo bolečino, dokler se niso posvetovale s svojim družinskim zdravnikom. Nobeno zdravilo za ozdravljanje raka še rfi'bile iznajdfeno db sedaj. Mor&a ČiUmb1 tuin-tšm o zdravilih za raka, toda taka za. . DRUŠTVO PRENEHALO S POSLOVANJEM Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 201, South Bend, Ind., je prenehalo s poslovanjem dne 1."junija, 1926. Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 8. julija, 1926. RAZMOTRIVANJE. NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ. innmiimtf NEKAJ NASVETOV URED- je član za najmanj §1 na škodi NIKA "GLASILA." v enem tednu, če je bolan, kajti 1. Zdravniško pregledovanje iz centralne blagajne je prejel bolnikov. Kmalu po otvoritvi samo $7. To točko naj dele-razmotrivanja v prilog konven- gatje društev centralnega bol-cije se je sobrat Jasip Panian v niškega oddelka izboljšajo in Jolietu, 111.', v svojem dopisu iz- nekaj ublažijo, ker v resnici ni javil, da on ne odobrava bol- na mestu, niške centralizacije, ker ima 2. Število Jednotinih popred-prestrogo točko ciede zdrami- sednikov. Nekaj društev je za škega pregledovanja bolnikov, j to, da bi se drugega in tretjega Pri tem je navedel dokaz res- podpredsed. pri Jednoti opusti-nice iz slučaja, ko je bil on bo- lo; da so nepotrebni; pravijo, lan. Brat Panian je imel po- da samo en podpredsednik zado-vsem prav. Jednotina pravila stuje. Kaj pa če bi na primer (točka 30, člen M, stran 139), 'glavni predsednik odstopil, prvi določujejo v tem oziru sledeče: | podpredsednik pa kmalu zatem "Vsak bolni Član mora bitij umrl ? Jednota bi bila brez najmanj dvakrat v tednu od predsednika. Po moji sodbi je zdravnika pregledan?* . povsem prav in umestno, cft je Tudi jaz se strinjam z izjavo , zadnja konvencija določila tri sobrata Paniana. Jednota naj podpredsednike. Njih letna bi ne določevala nikakega šte- plača znaša samo $25, njih stro-vila zdravniškega pregledova- j ški na konvenciji pa tudi niso nja bolnikov. Vsak zdravnik tako visoki, dobro ve, kolikokrat mora svo- Večkrat se je že pripetilo, da jega pacijenta obiskati, kakor-j je prvi, drugi ali tretji pod-šne vrste je bolezen in kako se predsednik -nadomestoval v ka-ista razvija. Prav je pa in j ki važni zadevi glavnega pred-umestno, da ga bolniški obisko- eednika, ker živi dotičnik v bli-valcc dvakrat ali trikrat na te- žini onega društva. S tem se den obišče. Pomniti je treba je prihranilo pot in stroške pri tem, da mora bolnik plačati glavnemu predsedniku; torej je za vsak obisk zdravniku $3; to' bila Jednota vsled tega na bolj-znaša na teden $6. Računajmo šem. Ce bi moral na primer k temu Š9 m zdravila; torej glavni predsednik iz Clevelanda po kakem nujnem opravku potovati v zapadno državo Colorado, bi to stalo okrog 260 dolarjev skupaj; tako pa lahko zadevo reši prvi podpredsednik živeč v Pueblo, Colo. Kar velja za zapad, velja tudi za državo Minnesota in Wisconsin. Ker so zadnji čas osobito ženska društva zelo aktivna, je bilo povsem prav, da so imele tudi članice svojo glavno uradnico (tretjo podpredsednico) v osebi sosestre Marie Prisland. Ali hočete sedaj članicam — ki so enakopravne kot člani — to čast odvzeti? V svrho napred ka in v občno korist naj bi /torej še V bodoče ostala vsa tri podpredsedniška mesta; če bi jih bilo pet, bi bilo pa še boljše. 3. Mrtvaške objave. Kon vencija naj bi določila, da se lahko za vsakim pokojnim članom ali članico priobči običajno naznanilo smrti in zahvalo brez plačno v "Glasilu/ in to v gotovi velikosti v poljubni obliki kot dopis, ali oglas. Na primer deset do dvanajst palcev bi za tako objavo zadostovalo. Kdor hoče imeti objavo v večji obliki, morda četrt strani, naj bi doplačal razliko velikosti oglasa. Večkrat prejmem kako mrtvaško objavo od kake revne družine, ki iste ne more plačati. V takih slučajih je treba stvar spregledati, kar se je že večkrat pripetilo. Urednik ne ve, če je dotična družina res revna, da ne more na primer plačati $5 za tako objavo. Mislim, da ima vsak pokojni član toliko pravice pri "Glasilu," katerega je več let plačeval, da mu list njegovo mrtvaško objavo zastonj priobči. 4. Prestopnina članic. Da ne bodo članice silile k moškim društvom, naj bi se točko 132 premenilo v toliko, da mora članica, prestopivša od ženskega društva k moškemu plačati najmanj $5 prestopnine. Članicam moških društev k ženskim, naj bi bil dovoljen prost pristop. v 5. Izjema pri plačevanju gotovih asesmentov. Pri naši Jednoti je dosti članov, ki opravljajo samo lahka dela, na primer duhovniki, zdravniki, odvetniki, dijaki, klerki v pisarnah itd. Za te stanove naj bi se določilo, da bi bili izvzeti plačevanja poškodninskega ases-menta tako tudi bolniškega. Vsakemu izmed teh naj bi bilo dano na prosto voljo, da se zavaruje za to ali pa ne. 6. Podpisovanje uradnih listin pri društvih. Po sedanjih i pravilih morajo mnogo listin v j zvezi z Jednotinim poslovanjem .podpisati trije društveni uradniki: predsednik, tajnik in blagajnik. Toliko podpisov ni potreba. Včasih je tajnik v zadregi, ko mora iskati predsednika in blagajnika, da mu kako listino podpiše. V obče naj bi zadostoval samo podpis društvenega tajnika; pri važnih listinah, certifikatih, mrliških listih in važnih pobotnicah pa naj se vsi trije podpišejo, da-siravno bi tudi dva uradnika zadostovala. Poglejmo na primer pri uradovanju glavnega tajnika Jednota Glavni tajnik podpisuje vse listine izvzemš! certifikatovv Ce to za Jednoto zadostuje, bi lahko zadostovalo tudi za krajevno društvo. 7. Jednotin dan. Jako lepo in umestno bi bilo, če bi se na primer prvo nedeljo v aprilu določilo za Jednotin dan. Začetkom aprila je bila naša organizacija ustanovljena. Prvo nedeljo aprila se lahko vsako leto spominjamo njenih pijo-nirjev in njenega rojstva. Ta dan naj bi šlo vsako krajevno društvo v cerkev k sv. maši za vse žive in pokojne člane. Tako bi se lahko za Jednotin dan malo več poagjtiralo inina seji istega meseca pridobilo več novih kandidatov. 8. Pevski in dramatični klubi K. S. K. Jednote. V Chicagu, Waukeganu in menda tudi v Milwaukee so se naša krajevna I društvo. Da ne bodo večja dru-društva združila v tem, da so štva trpela škode, kadar pri« ustanovila svoj pevski in dramatični klub. To je vsega posnemanj« in hvale vredno. Tem naselbinam naj bi sledile še vse druge, kjer se nahaja več naših krajevnih društev. Kako lep* je čitati, da je ta klub priredil v korist tega društva kako gledališko igro ali zabavo. Cisti prebitek je namenjen dotične-mu društvu, drugič pa drugemu Vsepovsod je lahko dobiti dobre igralne moči (za petje je gotovo bolj težavno), ki bodo z veseljem sodelovale in nastopale v čast in korist dotičnih društev. Pri tej priliki urednik "Glasila" omenja, da bo vsa vabila na take prireditve in reklamo zastonj v listu priobčil; saj se vendar "Glasilo" tiska v svrho reklame Jednote in njenih društev. 9. Občevalni jezik na sejah. Skoro pri vseh društvih se v obče pogreša mladih članov na sejah. Cemu? Zato ker nimajo ti člani nobene pravice pri debatah in govorih. Stari člani se naravnost rogajo kakemu mlademu sobratu, če hoče par besed spregovoriti v angleškem jeziku. Razume pač slovenščino, toda ni v nji tako podkovan, da bi isto brez napak govoril. V takih slučajih morate, cenjeni sobratje položaj vpošte-vati. Dajte tudi mladim članom besedo! Morda imajo kak umesten nasvet ali predlog? Na ta način jih boste dobili na sejo, drugače pa ne. Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Na redni mesečni seji dne 6. junija so bile izvoljene sledeče delegatinje za 16. konvencijo: Mary Luksich in Mary Žagar. Na tej seji je tudi naše društvo razmotrivalo glede pre-membe Jednotinega imena in sklenilo, da naj se glasi Ameri-kansko-Slovenska Katoliška Jednota, ne pa K. S. K. Jednota. Nadalje prosim vse one članice, ki dolgujejo na asesmentu, da istega poravnate. Ako bo morda katera suspendana, naj to sama sebi pripiše. S sosestrskim pozdravom, Mary Luksich, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. Članstvo društva Marije Pomagaj, št. 176 je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da naj se pošljejo sledeče točke v raz-motrivanje: Točka 1. Članstvo našega društva se popolnoma strinja z ostalimi društvi, katera so zato, da se spremeni ime pri naši Jednoti v Ameriška Slovenska Katoliška Jednota, in da ime Kranjska popolnoma odpade, ker te dežele sploh ni več na zemljevidu in ker ta beseda sveni sedaj nekako čudno tukaj v Ameriki. Točka 2. Da se vrši konvenci ja vsaka štiri leta in ne kakor dosedaj na vsaka tri leta. Točka 3. Število glavnih uradnikov naj ostane pri starem, razen tretjega podpredsednika. Tega uradnika po našem mnenju ni potreba pri Jednoti, razen zato, da je vpisan v knji gah. Točka 4. Člen f, točka 14 se glasi v pravilih: "Vsako društvo, katero šteje od 75 članov in članic do 100 sme' poslati po enega delegata ali delegatirfjo na konvencijo, od 100 naprej za vsakih 100 več pa po enega več." Ta točka naj se spremeni v toliko: "Da ysako društvo, katero šteje od 50 do 100 članov in članic, da lahko pošlje po enega delegata ali delegatinjo na konvencijo; za drugih 100 pa še enega delegata ali delegatinjo. Tukaj pa naj se omeji število delegatov od večjih društev, ki štejejo več kakor 200 članov in članic. Po našem mnenju dva delegata od enega društva odpravita rivno toliko, kakor bi jih bilo pet ali šest, ker vse zastopajo eno in isto dejo rasne točke na glasovanje na konvenciji, naj se doda k temu še sledeče: "Delegatje od društev, ki štejejo več kakor 300 članov ali članic, imajo za vsakih 100 članov ali članic po en glas več pri glasovanju." x Mogoče se ta to čkanikakor ne bo videla nekaterim društvom primerna in mogoče celo pomanjkliva? Ta način glasovanja se rabi sedaj vsepovsod in da že skoro vsako društvo je imelo s tem posla. Člen 4, točka 18 v pravilih se glasi: "VoŽne stroške delegatov in delegatinj in dnevnice se plača iz Jednotine blagajne, za kar plačuje vsak član in članica po 5 centov na mesec v konvenčni sklad." Naše društvo je sklenilo, da naj ostane ta točka kakor dosedaj; to pa zaradi tega, ker ako se to točko izpremeni kakor so že dala večja društva v razmotrivanje, da bi zopet plačevala društva stroške svojim delegatom. Ako se to doseže, potem mala društva ne bodo mogla pošiljati svojih delegatov na konvencije zaradi prevelikih stroškov. Tukaj je treba premisliti, da v kašnih položajih so nekatera društva naše Jednote, in da je potem njih obstanek ogrožan. Kar so pa že dotična društva dala v razmotrivanje zaradi te točke, da ako se to izpremeni, da potem konvencija ne bo trajala tako dolgo. K temu na3 omenimo še toliko, da to je samo malo peska v oči malim društvom naše Jednote. Zatorej vam polagamo to točko v resno razmotrivanje. Sama točka na sebi pomeni malo, a je velike koristi za obstoj malih društev, kakor tudi za obstoj naše Jednote. Točka 6. O centralizaciji vseh društev pri naši Jednoti se vodno piše in razmotriva, a do sklepa se še ni prišlo, in kakor tudi izgleda, ne bo priSlo'Se tako hitro. To točko polaga naše Članstvo delegatom posebej na srce, da naj se vendar enkrat ukrene kakšen izhod, ker ta razdvojenost je v veliko škodo celi K. S. K. Jednoti in kakor tudi posameznim krajevnim društvom. Za vzgled za to vam lahko naše društvo da jasne dokaze. Tukaj v Detroitu imamo več Članov, kateri spadajo k naši Jednoti. Od teh članov društva pa niso še v centralizaciji, in zato nočejo dobiti prestopnih listov k našemu društvu, ker naše društvo je v centralizaciji. Od teh Članov nima naše društvo nikakih koristi, pač pa samo nepotrebne stroške in poti, kadar takega člana zadene kaka nesreča. Zatorej nikakega pomišljanja več o centralizaciji vseh društev v naši Jednoti, ker ako se to doseže, bo v dobrobit vsemu članstvu. Na redni mesečni seji, dne 6. junija je bil izvoljen za delegata Frank Hreščak, podpredsednik, za namestnika Karel Prazen, j Za društvo Marije Pomagaj, št. 176, K. S. K. Jednote v Detroitu, Mich.: Joseph G. Elenich, predsednik, Mary Zunich, tajnica. Paul K. Madronich, blagajnik. (Pečat) Chicago, Ul. — Pazno čitam razmotrivanje v tem listu, kjer podajajo društva svoja mnenja;; tako tudi posamezni člani in članice. Vedno čakam, da se bo tudi naše društvo Marije Pomagaj, št. 164 v Evelethu morda kaj oglasilo, ali kaka članica; toda vse zaman. Zatorej bom pa jaz napisala nekaj svojih misli v prilog bodoče konvencije. Najprvo se bom lotila imena Jednote. Jaz se strinjam z nasvetom glavnega odbora, da naj bi se ime premenilo v Ameriška S. K. Jednota. Po moji sodbi se s tem ne bo nič žalilo Jednotinih pljonirjev. Ko bi še vsi ti živeti, bi si smatrali novo ime še morda v čast, ker časi se vedno spreminjajo. Tako se tudi na vsaki konvenciji pravila predeluje in predrugači. Čemu bi se torej tudi imena ne izboljšalo, ker ime Ameriška bi bik) gotovo bolj prikladno kot Kranjska. Nadalje naj gledajo delegatje bodoče konvencije, da se vpelje splošna" bolniška centralizacija, ker to je najbolj važna točka v korist Jednote. Naše društvo št. 164 je že od začetka v centralizaciji; pa ni bilo tudi še enkrat kake posebne naklade. Vem, da so nekatera društva bogata s svojo blagajno. Saj ista jim bo ostala, da bodo lahko ž njo društva sama razpolagala po njih volji. Dragi mi sobratje in sosestre. Bolniška centralizacija, to je najbolj poglavitna reč, da se ustanavljajo nova društva; to vem iz lastne skušnje, ko sem bila več let tajnica. Kadar sem za društvo agitirala, mi je vsaka rekla: "Jaz pristopim zato; ker bolniško podporo Jednota plačuje." Nadalje glejte tudi delegatje in delegatinje, da se asesment ne poviša, ker je že itak prevelik, da ga komaj zmagujemo, posebno me starejše članice in člani. Mladi smo pristopili v društvo, zdaj so nas pa tako postararali, da moramo toliko plačevati. Pa to je še za sedaj; ali da bi se asesment zvišal, bilo bi pa preveč za stare člane. "Glasilo" naj ostane še v bodoče tednik in pod tem imenom. Pa to bi zadostovalo, kjer je več članov Jednote pri eni družini, da bi samo eden en list prejemal in tudi samo eden zanj plačeval. Konvencija naj se vrši po starem, na vsjika tri leta in Jednota naj plača delegate in delegatinje enega; za društvo broječe 50 članov. Nobeno društvo naj bi ne imelo več kot dva delegata ali delegatinji, če je še tako veliko, kajti dva lahko ravno toliko opravita za eno\društvo kot pet ali šest. Dajte več priložnosti tudi malim društvom, ker potem bodo imeli člani več veselja nova društva ustanovljati. Delegacija naj tudi gleda, kakšnega glavnega predsednika se bo izvolilo na prihodnji konvenciji. Sedanji predsednik je mož, da je malo takih. Jaz mu dam čast Hi zaupnico od moje strani in mu želim, da bi bil ponovno izvoljen. Koliko je on žrtvoval prostega časa in denarja, ko je deloval v korist Jednote! Operacije naj ostanejo po starem. Jednota naj ostane še v bodoče na strogo katoliški podlagi. Sprejme naj se točko v pravila, da član ali članica mladinskega oddelka lahko prestopijo v odrastli oddelek, čeravno so kaj poškodovani ali drugače nezmožni. Če se je morda revež kaj poškodoval, ko je spadal v mladinski oddelek, ni dobil zato nobene podpore; radi tega je treba narediti v takih slučajih izjemo, ali naj se pa takega člana še po 16. letu obdrži v mladinskem oddelku. Mrs. Mary Anzelc. članica društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. Butte, Mont. — Pazljivo zasledujem nasvete ali razmotrivanje za 16. konvencijo K. S. K. Jednote, katera nam je že pred vrati, in do danes sem razvide), da se večina zanima le radi Jednotinega imena. ^ Ker pa po mojem mišljenju ne more koristiti in tudi ne škodovati, če bi se ime premenilo aii ostalo pri starem, zaradi tega se jaz v to točko ne bom vtikal, rešila jo bo konvenčna zbornica z glasovanjem. Na konvenciji bom o tej stvari glasoval po svojem prepričanju. Priporočal bi pa delegaciji glede centralnega bolniškega oddelka, da izkažemo v tej zadevi sobratsko in. sosestrsko ljubezen do svojega bližnjega. Pri tej priliki vprašam delegate in delegatinje zadnje konvencije, koliko časa smo imeli za debatiranje v zadevi bolniške centralizacije. Vsakdo mi bo odgovoril: "Samo eno borno uro!" Čas za nas je bil zelo drag; zadnja konvencija je stala okrog $32,000. Dasiravno je bilo na tem glavnem zborovanju navzočih dosti dobromisle-čih delegatov, pa ti niso imeli prilike izraziti svojih nasvetov in mišljenja. Kakor sem že omenil, so naše konvencije zvezane s pre-ogromnimi stroški, in čemu? V odgovor pridejo večkrat same osebnosti in sovraštvo med članstvom, česar ne bi smeli razpravljati na konvenciji. Moja skromna želja je, da bi se vsaj na prihodnji konvenciji v Pittsburghu dalo vsem navzočim zborovalcem za debatiranje o bolniški centralizaciji malo več časa, kajti ta točka je med vsemi drugimi najbolj važna. Nekaj moramo ukreniti, da nam ne bo potreba pošiljati milih prošenj na društva in trkati na radodarna srca za pomoč onim, katere tare dolgotrajna bolezen. Zal, da se godi kaj takega pri'prvi in najstarejši slovenski podporni organizaciji, naši K. S. K. Jednoti. V tej zadevi bi ne bilo umest-paziti na to, da se ne ozira na slične prošnje, vposlane od naših nasprotnikov, ki ne spadajo v bolniško centralizacijo, a vseeno radi trdijo, da smo si bratje in sestre!? Taki člani in taka društva najrajši podpirajo sami sebe. Čemu nasprotovati svojemu sobratu ali sp-sestri? Cemu jim nočfcš pomagati v onemoglosti ? Vpraša j samega sebe. ali se pri K. S. K. Jednoti v resnici deluje po geslu: Vse za vero,, dom in narod? Prav je in umestno, da se držimo verskega načela, to je, da ostanemo katoličani, kakor smo bili rojeni in vzgojeni. Toda držati se moramo pa tudi vedno prelepih besed, katere nam je naša mati večkrat velela: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Prav ta zlati rek bi se moralo pri naši Jednoti bolj vpoštevati; nasprotniki centralizacije ga gledajo samo od daleč. Ne bom rekel, da naj se zviša asesment v centralizaciji; ampak v slučaju, da je razpisana kaka posebna doklada za podporo onemoglih članov vsled dolgotrajne bolezni, naj bi vse članstvo z dobrim srcem isto prispevalo, ne pa celo godrnjalo. Poglejmo, kako podpira svoje člane J. S. K. Jednota in H. B. Zajednica. Veliko bolj kot pa pri nas. Pri naši Jednoti je za dolgotrajno bolezen zavarovanih samo pičlo^ število članov; a morali bi biti vsi: eden za vse, vsi za enega! J. Malerich. tajnik dr. sv. Janeza Krstnika, št. 14. "Kaj praviš, Miško, včeraj je umrla znana bogata vdova Smolčkova ?" "Škoda, res, velika škoda, predvčerajšnjim bi jo bil rad poročil." Pavel sreča na dan poroke na cesti prijatelja Toneta. Pavel je ves razburjen. Tone: "Kaj pa ti je?" Pavel: "Iščem priče za poroko." Tone: "Pojdi na poligijo in potrkaj na vrata, kjer je zapisano: 'Prva pomoč v nezgodah'." V neki družbi so si stavljali uganke. Mlad gospodič vpraša: "Dva gospoda gresta v restavracijo. Vsak ima dinar v žepu, potem igrata, večerjata, in ko čez nekaj časa odideta, ima vsak pet dinarjev v žepu. Kaj sta ta dva člaveka igrala?" Pqj>e: ,"Eden harmoniko, drugi kitaro." ANGELČEK GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE „ , , _ Izhaja vsako prro sredo ▼ meseea. Naslov urednftvs "AngeHka": Rev. J. J. Oaaa. »47 K. MM) St. Cleveland, Ohio. 3SS raSii-ir-H-a ž ^v-J-r-tft t> - 86!! / - i.?, s t &**< "tU ■ — i S? LITTLE ANGEL OFFICIAL ORGAN of the JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. a U.J e^ery tirni Wednesday ia the Month. Editor's Address: Rer. j. j. q^ SM7 E. Mth SL Ciarelaad. Ohio. KO SEM BILA PRI NJI yTadeja. Nekaj dni po materini smrti Je bilo. Sneg je naletaval, topil se je v cestnem blatu in pozne popoldanske mračne sence so jele legati na stene moje sobe. Velika, temna senca je ležala v moji duši, legla je v srce, ga vznemirila in razbolela. Hodila sem po sobi in tiha žalost je hodila z menoj. Pa je nenadoma, od nekod poklicalo. Prisluhnila sem vase. Tiho in narahlo je poklicala mati, njen spomin. "K materi, na njen grob moram !" Par dni pred smrtjo, ko ji je duša počasi romala proti večnosti, mi je rekla: , "Kadar ti bo hudo, pa pridi k meni!"---- Oblekla sem se in hotela oditi. Na pragu je stala teta. "Kam T* Videla sey v njenih očeh, da ve, kam hočem. Vprašala je le, da je nekaj izpregovorila. "Grem, saj bom kmalu nazaj." Nasmehniti sem se hotela. Tesnoba je ležala v tetinih besedah, žalost na obrazu, skrb v očeh. "Slaba pot je. Morda bo jutri bolje." Nisem odgovorila, tiho in hitro sem odšla, da ne bi teta videla mojih skritih in zataje-nih solz .'. . Čevlji so se vgrezali v sneg, v lužo in blato, a nisem se menila za to. Mati me je klicala k sebi, njen spomin me je klical, da me potolaži, ker sem bila žalostna. Samotno je bilo pokopališče, samotne steze, samotni grobovi, vsi pogreznjeni v mrak. Ni bilo nagelj na na materinem grobu. Cvetke, še od dne njenega pokopa, je zakril sneg. Nagnila sem se h grobu, kot bi poslušala, kaj mi poreče mati. "Mati! Dobro ti je v tem miru. Mati . . ." Nasmehnila sem se bolestno in odšla. Saj kadar je človeku najhuje, bi se nasmejal. V tem smehu je brezizrazna bolest . . . Pri pokopaliških vratih sem se ozrla!" Zazdelo se mi je, da je mati šepnila. Njen spomin me je spremil do vrat, tu se je poslovil in vrnil. V me pa je prišel mir. Svetlejša se mi je zdela soba, ko sem stopila ^vanjo. Skrb v tetinih očeh je izginila in samo ljubezen sem videla v njih. Še bolj topel je bil materin pogled, s slike na steni. In v meni je bilo lahko in svetlo in mirno in lepo, kot bi prišla od izpovedi . . . trla ljudi lakota. A v naši hiši se je nasitilo tedaj vsak dan 20 do 30 lačnih siromakov, mati jim je delila kuhane jedi in kruha. Ob takih prilikah mi je mati pripovedovala, da je ljudstvo revno in lačno, ker je zapuščeno, ker ga nihče ne pouči v domačem jeziku. Ako bi se pa narod mogel učiti iz knjig v materinem jeziku, ako bi duševno napredoval, potem bi si tudi znal več pridobiti in bolje porabiti svoje moči." Ta materin^ nauk je navduševal Gaja kot moža, da je delal za domačo knjigo. "Knjiga, knjiga za narod, v narodnem jeziku!" to mu je vedno zvenelo v ušesih in odmevalo v srcu. Ljubi materin jezik. " Mihatov Dr. Ljudevit Gaj (1809-1872) je znan med Hrvati in med Slovenci kot eden prvih narodnih probuditeljev. Ljubezen do domače grude in do materinščine je bilo gibalo vsemu njegovemu življenjskemu delu. To ljubezen mu je vcepila mati že v zgodnji mladosti. Zato se je matere najraji spominjal. O materi je še na stara leta pisal: "Sc dobro se spominjam, kako me je učila ljubiti svojega bližnjega in svoj narod, pa ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. Kot otrok sem videl, kako so hodili mimo naše hiše ubogi kmetje z dela, lačni, bosi in na pol nagi. Zlasti v letu 1817 je bilo hudo, ker je Knjiga življenja. Slomšek. Cas našega življenja je prazna, nepopisana knjiga, ki nam jo je dal Bog, da bi jo popisali z dobrimi deli. Za vsak dan je namenjena ena stran, za vsako uro nov odstavek in za vsako minuto življenja nova vrsta. Ni v naši moči, da bi iztrgali iz knjige življenja nekaj pol. Tudi enega dneva, ki ga preži-vimo, ne moremo izločiti iz te knjige. Prav tako ne moremo prešteti pol, ki so nam odločene, da jih popišemo v življenju. Prav lahko je današnji list zadnji našega življenja, na katerem bo smrt zapisala: Konec, zadosti je! To pa je v naši moči, da popišemo vsako stran knjige našega življenja, ki nam ,jo da Bog učakati, z dobrimi deli, da popravimo napake in tudi storjene pregrehe izbrišemo s pokoro iz bukev življenja. Blagor človeku, srečen je, kdor na smrtni postelji, ko se mu prižge mrtvaška sveča, brez strahu še enkrat prebere vse pole svojih preteklih dni in veselo čaka, tistega strašnega zadnjega dne, v' katerem se bo odprla ta knjiga življenja vsemu svetu ter bodo vsi ljudje brali, kaj je kdo dobrega ali hudega v svojem življenju izvršil. Blagor mu, komur bo ta skrivna knjiga življenja na sodni dan pričala, da je nedolžen, ne pa kriv, kakor ga je obsodil hudobni svet. Gorjfe pa hudobnežu, hinavcu, čigar skrite hudobije se bodo iz teh knjig na sodni dan vsemu svetu. Srečen popotnik, čigar knjiga življenja ne bo obsojena z njim vred v večni ogenj in žgapa v peklu, marveč se bo zlato vezana svetila vekomaj v nebesih. Blagor mu, kdor svojo knjigo skrbno z dobrimi deli popiše in jih pozlati s čistim zlatom prave krščanske ljubezni. On jo bo tamkaj v nebesih vekomaj veselo čital; njegovo ime se bo svetilo v knjigi večnega življenja. Deca, vse, kar se dobrega učite, bo zapisano v to vašo knjigo. Kar dobrega v šoli zamudite, boste brali po smrti v večnosti. Bodite pridni in učite se prav skrbno, da bo vsak dan zlato popisana ena stran v knjigi življenja. Sol. Ruska pravljica. V nekem mestu je živel trgovec, ki je imel tri sinove; najstarejšemu je bilo ime Teodor, srednjemu Vazilij, najmlajšemu pa so rekli bedasti Ivan. Trgovec je živel razkošno, v tuje dežele se je vozil na lastnih ladjah in je trgoval z raznovrstnim blagom. Nekoč je naložil dve ladji z dragocenostmi in ju odposlal s starejšima sinovoma preko morja. Najmlajši sin je pa pohajkoval dan za dnem po pivnicah in beznicah in zato mu ni hotel oče zaupati nobenega opravila Toda ko je Ivan zvedel, da sta oba brata odplula, je takoj stopil pred očeta in ga prosil, naj vendar tudi njega kam pošlje, da spozna tuje ljudi in de žele in da si sam kaj zasluži. A oče ga je zavrnil, češ: "Ti bi se pokvaril in morda še nesrečno umrl.", Ker se pa sin nikakor ni hotel udati, mu izroči oče ladjo, naloženo z bruni, deskami in lubjem. Bedasti Ivan odrine' od doma in kmalu dohiti brata. Tri dni jadrajo skupaj po sinjem morju; četrti dan pa nastane grozen vihar, ki zanese Ivanovo ladjo daleč proč na neznan otok. Ivan stopi no suho; mornarjem ukaže čakati, sam pa se poda po ozki stezi v notranjost otoka. Ko tako hodi in hodi, pride do orjaške gore: gora ni ne iz peska, ne iz kamna, ampak vsa iz najčistejše in najboljše soli. Ivan se vrne ukaže svojim ljudem deske in brune pometati v morje, ladjo pa napolniti s soljo. Nato odjadrajo/ Po daljši vožnji dospo do velikega mesta in pristanejo. Ivan se izkrca in napoti v mesto k carju, da bi si izprosil dovoljenja za svobodno prodajo blaga, in za poskušnjo nese vrečico soli s seboj. Carja takoj obvestijo o Ivanovem prihodu; dovoli fhu, da pride predenj in ga vpraša: "Povej mi, s kakšnim blagom kupčuješ?" "S soljo, veličanstvo." Car še ni nikdar slišal o soli, po vsem njegovem carstvu so uživali jedi brez soli, zato se čudi, kakšno blago je neki to, ki ga še nikoli ni bilo v njegovem carstvu. Ivan odpre vrer-čico. Ko car ogleduje sol, si misli: "To je vendar navaden bel pesek!" nato pa ifSče: "Dragi moj, tako dragocenost dobivamo pri nas zastonj." Globoko potrt zapusti bedasti Ivan palačo. Zdajci mu šine modra misel v glavo: "Čakaj, v carjevo kuhinjo grem in pogledam, kako pripravljajo jedi in s kakšno soljo jih sole." * Ivan stopi v kuhinjo in poprosi, da bi se smel nekoliko odpočiti. Dovolijo mu. Kuhar in njegovi pomočniki letajo sem ter tja, toda nobenemu ne pride na misel, da bi osolil jedi. Ivan nekaj trenotkov skrbno pazi in ko se kuharji porazgube iz kuhinje, vzame iz torbe nekoliko soli in jo primeša med jedi. Ko nastopi čas obeda, prisede car k mizi in pokuša jedi. Teknejo mu kot še nikdar prej. Zato pokliče kuharje^in reče: "Toliko časa že vladam, toda tako okusnih jedi mi še nikdar niste skuhali. Kako ste jih to pot napravili?" \ "Veličanstvo, vse smo tako napravili kot po navadi, nič posebnega ni3mo dodali. Toda v kuhinji čepi še zdaj tujec, trgovčev sin, morebiti je on kaj notri vrgel." Car ga da poklicati. Ivan pade pred carjem na kolena in prosi: "Oprostite, veličanstvo! -Res je, jaz sem vrgel v jed soli, kakor je pri nas doma navada." Povej, po čem prodajtš sol?" nadaljuje car. Ivan se opogumi in reče: "Poceni, veličanstvo! Dve meri .soli za eno mero zlata in eno mero srebra." Car je s ceno zadovoljen in kupi vso zalogo soli. Bedasti Ivan naloži svojo ladjo z zlatom in srebrom in pričakuje samo še ugodnih vetrov, da bi odplul proti domu. Car je imel tudi čudovito lepo hčer, ki je na vso moč želela, ogledati si tujo ladjo. Ko car ugodi njeni želji, skliče caričina vse svoje strežnice, dojilje in služabnike in pohiti ž njimi na ladjo. Ivan ji vse razkazuje in z imenom imenuje — jambor, jadra, vrvi — ter jo končno povabi v kajuto; svojim ljudem pa ukaže hitro dvigniti sidro, razpeti jadra in odpluti. Ker je bil veter ugoden, je ladja bliskoma drsela naprej. Ko so bili že daleč od brega, stopi caričina na krov in silno zajoka. Ivan jo tolaži in prosi, naj nikar ne joka, in ker ji je brhek fant ugajal, ga je ubogala. In tako jadra bedasti Ivan s caričino po sinjem morju dalje. • Čez nekaj nekaj časa naletita nanj njegova brata. Ko slišita o njegovi sreči, ju pograbi zavist: stopita na njegovo ladjo, ga zgrabita in vržeta v morje. Nato žrebata in si raz delita plen: najstarejši dobi caričino, srednji pa ladjo z zlatom in srebrom. K sreči je plavalo tam, kjer je bil Ivan vržen v morje, bru no, eno izmed tistih, ki jih je svoječasno sam daj vreči v morje. Zagrabil je bruno in se ga trdno oklenil; vetrovi in valovi so ga premetavali semtertja ves dan in noč, slednjič ga je zanesel vihar na neki neznan otok — in Ivan je stopil na suho. Tu pa mu pride naproti velikan z orjaško brado, na kateri je viselo nekaj polžov, ki so mu otirali pot. Ivan pove velikanu vse, kar se mu je pripetilo. "Če hočeš," meni velikan, "te ponesen domov, jutri se bo poročil tvoj najstarejši brat s caričino, tvojo nevesto. Sedi na moj hrbet!" Velikan ponese Ivana preko morja. Ko ga postavi na suho, mu reče: "Čuj me! Ne povej nikomur, da .si jezdil na mojem hrbtu, sicer te zdrobim v prah." Ivan mu obljubi, se lepo zahvali in odide proti domu. Ko stopi v očetovo hišo, vidi, da so že vsi s vat je zbrani; hoteli so ravno v cerkev. Ko zagleda caričina Ivana, skoči k njemu, se mu ovije okrog vratu in reče: "Glejte, to je moj dragi ženin, ne pa oni za mizo!" - "Kaj naj to pomeni?" vpraša začudeno oče. Ivan razloži očetu, kako je trgoval s soljo in odpeljal caričino in kako sta ga brata vrgla v morje. Oče se silno razhudi nad sinovoma in ju zapodi od hiše, nespametnemu Ivanu pa dovoli, da se poroči s caričino. Po poroki začno svatje piro-vati: jedo in pijo in se bahajo med seboj z bogatstvom, močjo in drugimi prednostmi. »Ivan sedi nekaj časa mirno in posluša, končno pa tudi njega premaga vino. "Nesramni bahači!" vzklikne, "jaz bi se lahko bahal, jaz, ki sem na orjaškem velikanu pre-plul morje." Komaj pa izusti te besede, že stoji velikan pred vratmi. "He, Ivan! Ali ti nisem prepovedal, bahati se z menoj? Zakaj to delaš?" "Odpusti, dragi velikan, nisem bil jaz tisti, ki se je bahal, bila je pijanost." "Tako — potem mi jo pa pokaži! Kdo pa je pijanost?" Ivan ukaže prinesti sod vina in sodček piva. Velikan izpije vino in pivo na en dušek. Poloti se ga taka pijanost, da vse razbije, kar mu pride pod roko, potepta vrtove in prevrača hi še. Slednjič omaga in zaspi ter spi brez prenehanja tri dni in tri noči. Ko se zbudi, mu pokažejo škodo, ki jo je napravil v pijanosti. Velikan se zgrozi in reče: "Zares, Ivan, zdaj vem, kaj je pijanost. Lahko se ponašaš z menoj celo življenje, nič ti ne bom branil." Kraljica cvetlic. Kaj stojite ob ograji mojega vrta in pritiskate glavice med železno drogovje? Aha, rožnati dnevi junija so tu; zdaj cvete Kraljica vesoljne Cvetane — (Flore), in da bi zrli njeno pre-lestno obličje, zato stojite ob ograji mojega vrta in pritiskate glavice k jeklenemu omrežju. In ko mislite, da držite v roki vrtnico posebne vrste — glejte, tam je že druga, ki žari rdeče kot ogenj, ondi-le je bela in bledi nalik prestrašenemu licu, a tretja je alabastrovoči-sta kot nedolžno dete. Tam le se ovija grmiček samih trnov, in vendar sedijo na njem vrtnice, sredi divje goščave. In tam zopet je ena s sko-ro neštetimi listi, ki vro iz nje kakor vrelec iz hriba; so pa med njimi tudi revne tovaršice, podobne cigančkom ob potu, tenke in suhe, s samo peterimi lističi v vencu, navadne divje rože. Ali pa tudi veste, dragi prijatelji zakaj se vrtnice tako različne, kakor ljudje, in zakaj tudi tako različno dišijo? Med njimi imate kraljice in berači-ee, krepostne devojčice in malo-pridnice, upornice in skesane Magdalenke. In vendar so vse enega in istega rodu! Prosim, vstopite le brez skrbi skozi vrata mojega vrta, in povem vam, odkodi jemljo vrtnice svoj žar in svojo belino, svojo lepoto in vonjavo, kajti vse vrtnice so iz krvi. Nekatere iz krvi, ki se je pretakala po plemenitih, druge iz krvi zločinskih src; ene iz krvi upornikov (insurgentov) in hudičovih hlapcev, druge iz krvi ponižnih božjih otrok. Zato vam tudi redno vskipi kri, kadar ugledate vrtnico ali je utrgate s trepetajočo ročico, jjo vtaknete v nedrije ali na prsi ali pa jo ponesete osebi, ki jo imate radi; morda se tudi ozalšate ž njimi, ko greste k veliki slovesnosti na ženitova-nje: k poroki ali novi sv. maši. Naj vam povem o tem kaj več! LUCIFERJEVA VRTNICA Troedini Bog, Oče, Sin in sv. Duh je bil ustvaril angele,, nadangele, Oblasti in Moči, Keru-bine in Serafine, devet korov presrečnih duhov, med njimi pa je bil eden najkrasnejši in Bogu najbolj podoben. Tb je bil Lučonosec ali Lucifer. Toda mož se je napihnil zavoljo svoje lastne lepote in bilo mu je premalo, da bi bil samo kralj vseh angelov; tuhtal je in premiš- ljeval, kako bi si pridobil med angeli pristašev, s pomočjo ko- njegovo vejevje in pleza kvišku, .jih bi mogel samega Boga pahniti raz večni Njegov prestol in zasesti Njegovo mesto. Tedaj so se razdelili blaženi duhovi v dva tabora: v stranko ponižnih, kojih voditeljev je bil Mihael, ki je nosil meč, na katerem je bilo zapisano s ple-menečimi črkami: "Kdo je kot Bog?" in v partijo oholih na-puhnjencev, ki jim je načeloval Lucifer in ki so hoteli biti enaki Bogu. Prišlo je do bitkfe. In prišel je Bog sam na po-; moč svojcem v oblakih neba. Mihael in njegovi so treščili Luciferja in vso njegovo drhal v globok prepad; to je bilo peklo.' Tam so švigali plameni, ki so goreli brez prestanka in mučili, pa vend&r niso dajali nobene svetlobe, tako da je vladala povsodi črna tema. A gori na nebu, pri troedinem Bogu je bil žar, ki je svetil, pa ne trpinčil in v njem so vrveli ko-ri blaženih duhov kot po cvetočih livadah in prepevali iz pol nih grl, dočim so kričali Luci fer in njegova svojat iz globo-čine in škripali z zobmi. Tedaj je zakoprnel Lucifer nazaj po nebesih; toda njegova moč je bila strta, njegove peroti, ki so ga sicer nosile po zraku, so bile polomljene. Kako naj se dvigne iz globoke grape, v kateri je bil vklenjen z vsemi svojci vred, v višavo? Pa vam zapazi nekega dne majhno vejico, ki je ležala na tleh in ker ni imela moči, da bi se dvignila, se je plazila kakor kača. "Hej, sestrica vejica, vstani vendar po konci, da mi boš lestvica, po kateri se popnem v nebesa!" Tedaj meni mladika: "Zemlja, v kateri rastem, je sama brez vse moči; kako naj mi da ob tej revščini toliko sile, da bi «e mogla dvigniti?" Pa ji reče Lucifer: "Vzel te bom iz tvoje prsti in te posadil v svoje lastno srce; tu boš pila mojo kri in dobila moči!" In vzel je vejico iz tal in jo zasadil v svoje telo, v svoje lastno srce; in korenina mladi ke je srkala njegovo kri, postala je močna, dvignila se je navzgor in rasla pro^j nebu. Lucifer je poizkušal deblo, ki je rastlo iz njegovega srca in tipal ob njen gor in dol. A kaj da se je drevesna skorja napenjala v grče? "Hej! Čemu rasto iz tebe ostri žeblji, ki zbodajo moje roke, nehvaležna mladika?" Rastlina pa mu potoži: "Vzemi me zopet ven iz svojega srca ! Res si mi dal moči, da sem se povzpela kvišku. Toda tvoja kri je sam strup, ki mi divja in gori po vseh žilah in poganja žeblje in trnje tvoje hudobije iz mene. Oh, usmili se me in vzemi me zopet ven iz srca in posadi tja, kjer sem bila popreje. Ti, ti, tvoja kri je ognjen strup. Kdo si nesrečnež, in kakšno zbdejstvo si zagrešil?" A Lucifer je molčal in ni vzel vejice iz srca. ."Rasti!" je zatulil. "Rasti, pa še priraste makari tudi sedem tisoč trnov iz tebe!" In drevo je stokalo in jokalo kot človek, ki ga v spanju tlači mora in je raslo in raslo, kakor je kljuvala pod njim Lucifer jeva srčna kri. Nekega dne pa vendar potegne Paša vseh satanov drevo iz svojega srca in ga zagrebe v golo skalovje; potem seže med grabi v trnje, da mu curlja kri iz rok in nog in pordeči trnje in vejice in liste. A Lucifer je hlastal v trnje in plezal navzgor. Toda drevo je bilo preslabo za tako težo, veje so se podale in se zavile navzdol proti zemlji in Lucifer je pal doli, odkoder je bil prišel. Tedaj pa iz-ruje besno rjoveč drevo iz tal in ga trešči ob skalnato steno svojega brezdna. * Tu je ležalo drevo, popolnoma brez korenin, sredi rjovenja in peklenske teme in zdaj je šele popolnoma občutilo vso muko teme; saj je bik) tako hrepenelo po luči in nebesih. Žalost ga je umorila. Bog pa se ga je usmilil in poslal doli enega svojih angelov, da odlomi vejico drevesa, ki je koprnelo proti nebu in hotelo biti nekoč še nekomu drugemu lestvica do raja; vejico naj zasadi v solnčni vrt zemlje. Glej," reče angelj mladiki. "Ti si hotela biti nebeška lestvica — toda, tisti, ki je plezal po tebi, je bil hudič. Ti pa nisi hotela služiti hudemu duhu, ampak Bogu, zato te bo Bog rešil in zasadil v svoj vrt. Hudičeve krvi, ki se pretaka po tvojih žilah in poganja trnje iz tebe, Bog ne mara več izganjati, zato bodo rasli trni iz tebe na veke. Toda Bog jih bo zakrival navzdol proti zemlji, da se obode na njih ves mrčes, ki bi prihajal iz globočine in hotel žreti tvoje listje in vejevje. Kri pa, ki jo je prelil Lucifer, naj ti bo ▼ plačilo, naj se ti izpremeni v cvetje; kajti celo koprnjenje hudobca cVete in vonja ljubko kot cvetka iz božjega vrta." In angelj seže v trnjevi grm in zakriva trne proti zemlji; kjer pa so visele kaplje krvi, sc je odprl cvet: rdeč, rdeč in fr-frajoč kakor hrepenenje. Ljudje, ki vsega tega ne vedo, imenujejo grmič pritlikavo vrtnico. Vi pa, ki veste za njeno skrivnost, jo imenujte "lucifer-jevo vrtnico!" Spominja naj vas na to, da Bog poplača vsako dobro delo, ki ga izvršite zavoljo Njega, tudi tedaj, če ste morebiti vsled nesrečne usode postali orodje hudega duha; kajti Bog v tem slučaju ne bo videl toliko vaše krivde, kolikor vaše hrepenenje in dobro voljO in upognil bo frnje hudega navzdol, da vam postane, četudi je pognalo iz ■ hudega duha, vendarle vam samim varstvo proti hudem; in celo kri koprnenja, ki jo je pognal hudobec v vaše žile, se vam izpremeni v čudežno cvetko, ki bo dajala od sebe vonj, * da boste všeč Bogu in ljudem. Mala Boža. A. M. Deklica sem majhna, mlada, komaj vem še, da živim, imam ata, mamo rada: kruhek svoj od njih dobim. Bogek mene je ustvaril, deklica da pridna bom, srček mal' mi je podaril, da ljubila bom svoj dom! Drobne moje so ročice, um moj ves otročji še, vse otročje moje lice, jezik pa — slovenski je! Če mi Bogek da živeti, če za petje grlo bo, le slovenske hočem peti, kot jih mamica pojo! The Sculptor. On the plateau of a mountain range in Spain arose majestically an ancient monastery surrounded by a grove of pine trees which enshrouded with their sombers foliage the house of prayer, the turrets and gables of which could be seen far and wide over the surrounding country. In the valley below, their model and pattern. If ler of our order, otherwise the faithful would conceive a mean opinion of the great doctor of the Church and the Saint himself might resent it to our great disadvantage." Then the Sub-Prior spoke as follows: "The holiest saints are only a fain reflection of Christ, cozily nestled among groves and vineyards, was a little village and around it a little rivulet wandered like a silver thread, losing itself in the distance. Among the monks who lived in the monastery was a young and shrivelled with age that his you will follow my opinion you will consecrate the church to a title of our Lord Jesus Christ, the Redeemer of the world and Source of all sanctity." Father Alexander, over a hundred years old and so bent man by the name of Norbert, an excellent sculptor whose artistic faculties enabled him to give life to his ideals in marble, granite and stone. He was also well versed in the art of painting and his Madonnas and Saints were eagerly purchased and adorned many a church and chapel. Norbert was very pious and cherished a tender devotion to the Blessed Virgin whom he called his mother. The monks loved the young artist because i certainly great of his amiability and the sweet- He understood habit hung in great folds and pleats, was the next to speak. "I propose the Eternal Father," said he with faltering voices "He created the world and for over four thousand years mankind looked up to Him alone in veneration." Then followed a- monk of about thirty years of age, a man of firm features, who said in an imperative tone: "For my part I would choose St. Gregory the Pope, who was and powerful, that material become the ness of his character. Like1 strength, like all other powers every artist Norbert was some- emanating from God, is the thing of a dreamer, and at the i most efficacious means of ac-close of day, when the sun was tion in the hands of His serv-slowly sinking behind the west- ants. Gregory resorted to ac-e:n hills and its golden rays1 tion and thus saved mankind seemed to reach out to kiss the and raised the power of the monastery good-bye, he would Church to a higher pitch than stand on the terrace, his eyes emperors and kings have ever fixed on the skv until the last done." glow of the sunset had disappeared. The monastery chapel had become too small for the increasing number of monks and the latter decided to build a large church, worthy of the Next in order came the Brother Gardener. "As to myself," he ventured to say: . "I would dedicate the church to St. Fiacro, because this saint had been very unfortunate and had only two things greater glory of God and their1 at heart in life, namely, to ful-holy order. They engaged fill his duties and to live con- hundreds of workmen and •opened a large quarry on the slope of the mountain, from which they extracted immense blocks of the most beautiful granite. The monastery be- tinually in the grace of God. And as the majority of the people are unfortunate it behooves us to propose to their imitation an example-of such virtues as are within reach of their came a great center of activity capacities and intelligence. and people came from far and near to see the new temple of God which was to be a marvel of architectural beauty. In those times of faith, everyone was happy to contribute his share to the erection of a church and as many were not blessed with the goods of this world they would ofTer instead, their services, working for the glory of God without demanding recompense other than the blessing of God and their daily bread. Thus hundreds of stonemasons were busy howing the blocks of granite into shape, not knowing what place in the building the stone would occupy, or whether it would be seen by the faithful, but assured that God would behold it as well as the pious intention of him who thus contributed to this holy work. The monks took a lively in terest in the progress of the work and everyone lent his assistance according to his abil ity. Every point regarding the building had been settled, the monks differing on but one subject and this the patron saint under whose protection the church was to be placed. One evening when they were all gathered on the terrace of the monastery the Prior, who was a man of action and great common sense, spoke to them saying: "My dear brethren, it is time that we decide under whose invocation we shall place our new church, and therefore I wish that, according to his dignity, and age in religion, everyone express his opiniop freely, while I reserve to myself the right to make the first proposal and to give the final decision. In my opinion it behooves us to consecrate the church to St. Jerome, the foun- At this moment peasant came up the path leading to the monastery, carrying a child on his shoulders like St. Christopher. The Prior, looking down from the terrace, asked him to halt a moment and said* to him diplomatically: "If you were rich enough to build a church, to whom would you dedicate it ?" "Well," said the peasant, "with respect to God, the Blessed Virgin and the other saints, I would choose St. Isidore the Farmer, because It is he who impresses me with the greatest confidence. I prefer him to all others, because he has cured my cow and has helped me to find three chickens which had gone astray. After a while a young woman appeared, coming around the corner. She was neatly clad and in her arms she held a child, while she led a little boy by the hand. To her the Prior put the same question he had asked the peasant. Without hesitating one moment the woman answered: "I would dedicate the church to the Mother of God." "Why?" asked the Prior. "Because she is our mother," came the repuly. Norbert had been silent up to this time. He had been watching the sunset, noting the changing colors on the fleecy clouds from bright red into purple and then into a dark gray. When he heard the woman's answer, he exclaimed: "Well, done, Senora! To Mary the temple should be dedicated, but not to Mary, the Mother of God, but to Mary, the Blessed Virgin, for through Her Immaculate Conception she was exempt from all human passion. For this reason she is above all mankind and has been made worthy to Mother of God." Then arose the Procurator ot the monastery and said: "Brethren* believe me, neith er to God the Father, nor to the Son, nor to the Holy Ghost neither to St. Jerome nor to St Gregory, to St. Fiacro, nor to St. Isidore should the temple be dedicated. Place it under the patronage of St. Maurice and you will do the right thing." "Why ?" asked the Prior with astonishment. "Because he is the patron of the noble duke whose subjects we are," replied the Procurator. "It will please the duke and by gaining his good graces he may be less inclined to burden us with heavy taxes as he has done heretofore." "But St. Maurice is an obscure saint withont a history What did he do and what do they say of him?" "I admit that little is known about him, except that he was a soldier," said the Procurator, "but he must have been good man else he would not be in the calendar. "That is trueS^said Father Theobald. "What concerns us, after all," said the Procurator, "is the fact that the best saint for us is the one who is apt to give us the best results. After all, every church is erected to the greater glory of God. I insist that St. Maurice be choesn as patron of the church, all the more so since apart from showing our respect to the feudal lord, we are at liberty to adorn our tem pie with as many statues and pictures of Saints as we like." After a lively discussion of the subject, the opinion of the Procurator prevailed. It was decided to erect over the main entrance a statue of St. Maurice : a little higher above, that of the Blessed Virgin, and on the gabel, above the latter, a high figure of Cfirist Crucified. Father Norbert received the order to execute these three statues. He did not like the choice of St. Maurice and therefore he went about the work with poor grace. Knowing nothing about the Saint's life except that he had been a soldier, the sculptor represented him as a knight in order to please their feudal lord. He encased him in a coat of mail, straight and stiff, the hands covered with gauntlets and devoutly joined before his breast. This statue was finished in a short time. Then Father Norbert endeavored to carve out of one huge block of granite the emaciated form of the Crucified, with projecting ribs, broken knee caps, distended arms, inclined head and the blood flowing from His body like so many rivulets. The dying Christ was the personification of all woe, of all moral and physical tribulation, but at the same time his face reflected the utmost resignation in His dire sufferings But though Norbert gave this task his greatest care and attention, working with religious fervor, during the long solitary hours of labor his thoughts would fly to the projected image of the Blessed Virgin, for which he reserved the highest efforts of his art and of his love. "Now, my son," said the Prior to the artist, "may God guide your hands, that you may give us a good likeness of the Blessed Mother as she holds in her arms the Infant Jesus." "But," answered the sculptor, "would it not be preferable to present Her under the form most pleasing to the faithful?" "Undoubtedly," rejoined the Prior, "is it not her greatest privilege to be the Mother of God?" "Yes," answered Norbert, "but I believe to honor her more by representing Her, not in Her glory, but in the act of practicing the virtues which are the origin and source of that same glory." „ "My son," interrupted the Prior, "your way of reasoning is very strange. As for the rest. I command you to do as you are told." Norbert did not obey. Dur ing the whole time he was engaged in his work, he would not permit anyone to see the statue under the pretext that the remarks and criticisms of the brethren would only confuse his ideas. Thus left alone with his ideals he represented the Blessed Virgin as he had Her in his mind. Tall, and wrapt in a larfife cloak, her head slightly inclined towards the earth, the Immaculate Virgin seemed to hold out to poor, miserable humanity her hands which were eager to bless and caress. The body was cut only in rough out-lines, but the face was handsome, the eyes looked down with so much tenderness, she smiled with such a sad sweetness, the position of the hands was so mystical, so holy, so indulgent that the very light of the beautiful image tended to melt the heart of him who beheld it and to move him to pray, to weep — to become a saint. When the monks saw it there was a unanimous cry od admiration. The Prior called it marvellous, but because of his disobedience Norbert was condemned to fast on bread and water for a month. The crucifix, the statue of the Blessed Virgin and that of St.'Maurice were raised to their respective places. The church was nearly completed, and two towers, flanking the portal on either side, rose towards the sky. Animated by a holy zeal for the beauty of the house of God, Norbert spent his days on the roof amid the lofty forest of granite. One evening, when he was overcome by the spirit of melancholy, he decided to remain all night under the starry sky, that he might give freevent to his dreams and observe the fantastic play of the moonlight among the columns, rosettes and arches. He was standing on a platform of one of the towers, the balustrade of which had not yet been completed. Carelessly leaning forward in order to see whether he could discern the hands of the Blessed Virgin which extended from the niche below, his foot slipped he lost his equilibrium and with a cry of anguish he fell into space. In his fall he bumped against a beam of the scaffolding, and rebounding fTorp it was hurled against the crucifix that crowned the facade. In the agony of his heart he clung instinctively to the figure of Christ, while his body hung suspended in the air. Thus face to face with the Crucified, his hair standing on end through fear, the poor monk in his despair entreated Christ to save him. Then he cried aloud with all his" might, but the good monks heard him not, for they were all in bed, sleeping the sleep of the just, and at peace with God and the world. The night birds alone were frightened, by his cries and fluttered about him like ghosts. In his agonizing efforst to save himself, his feet scratched the stone in order to find some support, his hands held on convulsively to the shoulders of the figure and blood began to ooze from his finger nails. Presently his strength relaxed and his body became like a heavy block of granite, weighing him down. Another moment and it seemed to him that the face of Christ, Illumined by the moonlight, assumed an air of severity. Then his strength gave way and he fell. "Help me, Holy Virgin," cried Norbert, in the next moment he landed, without harm or injury, in the extended hands of the Virgin which she had mercifully lifted up to receive him. Feeling a sense of security, and exhausted as he was, Norbert fell asleep like a child in a cradle. At sunrise the monks discovered him in his lofty couch and they brought long ladders to free him, but he was still asleep. "Why did you wake me ap?" said he. Norbert revealed to no one the dream he had in the arms of the Virgin, nor what her pure lips had whispered to him. But from that night on, he showed an extraordinary devotion to the Crucified Saviour, and lived ever afterwards in great austerity and holiness. The Crusader's Almanac. No Time Like the Present If you're told to do a thing And mean to do it really, Never let it be by halves; Do it fully, freely. Do not make a poor excuse, Waiting, weak, unsteady; All obedience worth the name Must be promptrand ready. If you're told to learn a task, And you should begin it, Do not tell your teacher: "Yes, I'm coming in a minute." Waste not moments nor your words In telling what you could do Some other time; the present is For doing what you should do. The kind of reading which Lincoln did, strengthens the mind instead of weakening and demoralizing it as much modern reading does. It stretches the grasp of thought so that it can seize and hold broader subjects and it cultivates, to a remarkable degree, the power of concentration, without which nothing of value can be accomplished. It buttresses the mind on every side, braces the memory, stimulates the intellect and increases a hundredfold the power and ability of the reader. Catholic Standard & Times Don't do right unwillingly, And stop to plan and measure Tis working with the heart and soul That makes our duty pleasure. Phoebe Cary. Valuable Reading, To get the full value of a good book, one must come to it with a thirst for knowledge, with a determination to pluck the heart out of it. He must approach it as a student approaches a great picture which he has crossed continents to see. Contrast the light, flippant, halfhearted way in which many boys glance through a book, with that of a Lincoln, "who works early and late during the first five days in the week, that he may get sufficient time on Saturday to borrow a coveted volume which he has heard that some one in the wilderness many miles away possesses How eagerly paragraph, as if he might never get a chance to look at it again, and as if everything depended upon his memory to reproduce the precious volume, were it to be burned or lost to the world. Compare the dilettant manner of the society girl, glancing over the latest hovel, with that of eager longing of Lucy Lar com, after a long, hard days work in a mill, or of Louisa M. Alcott, reading at night, snatching the coveted odd moments to store up treasure which would make her life richer and the womanhood more glorious. When Webster was a boy, books were scarce, and so precious that he never dreamed that they were Others. Lord, help me to live from day to day In such a self-forgetful way That even when I kneel to pray, My prayers shall be for others. Help me in all the work I do To ever be sincere and true, And know that all I do for you Must needs be done for "Others." Let self be crucified and slain And buried deep; and all in vain, Its efforts be to rise again Unless to live for "Others." And when my work on earth is done And my new work in Heaven's begun, May I forget the crown I've won, While thinking still of "Others." "Others," Lord, yes, "Others!" Let this my motto be, Help me to live for "Others" — For then I live for Thee. thought they ought to be com mitted to memory, or read and reread until they became a part of hit life. That is the kind of reading that counts, that makes mental fiber and stamina. Some Good Riddles. Semi in by W. H. TYrpur. What goes from one town to another without moving? A road. What is the first man men tioned in every book? Chart 1 Why can't a man think of the future on his wife's birth day? He has to think of the present. What can you put in a bar rel that makes it lighter? Holes. Why is a dog that is lame in one leg a good multiplier? He puts down three and carries one. What is that which is often taken to the table, frequently cut, but never eaten? A pack of cards. What occurs once in a minute but not once in a thousand years? The letter m. What is that which cannot go up a chimney up or down a chimney up but can go down a chimney down or up a chimney down? An umbrella. When was beef the highest? When the cow jumped over the moon. Wrhat evidence have we that Adam and Eve used molasses? Because they raised Cain. What is the difference between a paper dollar and a silver quarter? Seventy-five cents. When you burn your hand what three authors do you say? Dickens, Howitt, Bums. Which is right. Five and six is thirteen or five and six are thirteen? Neither. Eleven. What has teeth but can't bite? A rake. What has legs but tan't walk? A table. What has a mouth but doesn't eat with it? A river. , Where did you go on your How many sides has a pitcher? Two, outside and inside. What comes after cheese? Mice. When the clock strikes thirteen what time is it? Time for the clock to be fixed. Why does a miller wear a white hat? To cover his head. Why does a chicken cross a street in the mud? To get on the other side. When does a man weigh the most? When he's the heaviest. Why is a room full of married ladies like an empty one? Because there's not a single person in it. What is that which is round on both ends and high in the middle? Ohio. What is that word of five letters of which when you take away two only one remains? Stone. How many sticks go to the building of a crows nest? None. They're all carried. What kind of a hen lays the longest? A dead hen. Why do girls like to look at the moon? Because there's a man in it. What table has not a leg to stand on? The multiplication table. What is that which is leng^ thened by being cut at both ends ? A ditch. What is that which runs but can't walk? Water. What was our president's name ten years ago? Calvin Coolidge. What is the longest wprd? Smiles. A mile between first and last letter. to be read only once, but twelfth birthday? Into your POEMS FOR RAINY DAYS "A rain drop, pure and sweet, Is a prism all complete, O come, thou golden rays, Deep in its heart to play, A shower of drops! A thousand golden rays! And behold the wondrous sight, God's smile of loving might; Jhat^glowing raindrop bright, 'J'^jg ooh4 n nVtil^MAM^n J J _ earth-ehildren's light." glad de- "Is it raining, little flower? Be glad of rain, Too much sun would wither thee. Twill shine again. The sky is very black, 'tis true, But just behind it shines the blue." "It was only a sunny smile And little it cost in the giving, But it scattered the night Like morning light, And made the day worth living Through shining colors of hope and love, And the angels smiled as they watched above. Yet little it cost in the giving." —Selected. thirteenth. If you go for ten cents worth of long tin tacks, what do you get them for? For ten centa. When a boy falls in the water what is the first thing he does? Gets wet. BE KIND Efe kind for oh! a kind word spoken . To those whose hearts are well-nigh broken, Shall never pass away; That kind word is a secret treasure, Whose recompense, beyond all measure, Waits the great judgment I. day. Be kind! Unto thy grieving brother another The love that cheers thee from Do thou in turn impart: The kind deed wrought shall pass? Oh, never! It' s blessed fruit remains forever. Deep in the Sacred Heart. Thy kindly word again shall greet thee, When Jesus shall come forth to meet thee. And thou His face shalt see; The Heart of Jesus has remem- membered; "The kindness," He will say, "once rendered, You rendered unto Me." LIFE AND LABOKS •t . Rt Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. By CHRYSOSTOMUS O. F. M. VERWYST. of Los Angeles, Cal. The poor bishop perspired f reely, notwithstanding the great cold. They kept walking on through the virginal forest until noon, the walking being vfry fatiguing to the good bish- and, kneeling d6wn on the ice, op. At noon they kindled a implored the episcopal benedic-fire and cooked tea, and this tea and a piece of bread was their dinner. After dinner they resumed their journey and by evening reached the wigwam of an Indian chief, they having traveled twenty miles that day. Bishop Bara-i which was done by the weary ga "passed the nights passably j travelers. Then all got on set out in season to meet their beloved bishop and escort him in triumph to St. Ignace. When they drove up they alighted from their sleighs, tion, which the good bishop gave them with a heart full of emotion. And now followed mutual salutations and acts of kindness. Everyone wished him to partake of the refresit-men ts they had brought along, their sleighs, and swiftly traveled over the smooth ice toward St. Ignace, where they soon arrived. Father Piret rang the church bell, at which the people assembled in the church and received the episcopal blessing. Bishop Baraga remained in St. Ignace eight days. All, both priests and people, were glad that the bishop had come, for on Sunday he confirmed 90 could be said only I persons, whom he would never tho morning and in; have found there in summer, the evening before going to In large dioceses the confirm-sleep. ing of 90 persons is nothing ex- The next morning his travel- traordinary, but at that time ing companions prepared a fru-iand in that sparsely settled di-gal breakfast, consisting well, thanks to his double blanket and the care of his guides." The wigwam was an old, abandoned one, which was totally open on top and had no door. Thr< reader may imagine what a comfortable night Bishop Baraga spent in such a place after his hard day's travel. The next morning he arose at four o'clock to say a part of his office before daybreak. On those winter journeys the breviary early in before going of'ocese such a number was con- bread and tea, and such were all his meals on this journey. He traveled all day again on snow-shoes, doing tolerably well, but toward evening he felt greatly fatigued, so much so that he could scarcely stand on his feet. They halted and made pre- siderable. Among the confirmed wero several adults and old people. The good bishop thanked God for having enabled him to make that winter journey on foot in order to confer the holy Sacrament of Confir mation on those good people. He appointed the, following On the 15th of April we find this expressive entry: "Sunday. Gr*at spiritual misfortune this morning! Instead of rising at 3 o'clock, rese at 5 — two little hours absolutely lost! Preached two sermons to empty pews. I think the church was never so empty as today. The mail expected for three weeks arrived at last." We must bear in mind that these entries were not made with a view to publication. They are written in three or four languages. Often an Indian or Italian or French word or sentence will occur in the same entry. This shows the\y were intended to be strictly private. We publish occasionally one or another to give our readers an insight into the inner life of Bishop Baraga. The abOve-given entry speaks volumes. It discloses Bishop Baraga as a man of interior 4ife, a man of meditation, even on Sunday, when there is so much work. (To be continued) ssesooooes« 9090c c j 1» SPORTS AND SOCIAL ACTIVITIES Edited by Stanley Zupan. • ■ i 1 parations for camping. The j Wednesday, February 15, as guides shoveled the snow away the day of his arrival in Mack-a little with their snow-shoes, inac, six miles from Point St. then brought spruce boughs Ignace. On that day 19 sleighs and spread thepa on the snow, and that was the bishop's bed for the night. Then they chopped some wood and made tastefully decorated, from Mackinac and St. Ignace, met and conveyed him in triumph to Mackinac, where the zealous a large fire, for it was very pastor, Rev. Father Murray, cold under the open sky, espe-1 awaited him at the door of the cially as his underclothes were | church. The people assembled «dl wet from perspiration after ancl received the episcopal bc-his tiresome walk. Haviq^ nediction. He remained in 1 Mackinac seven days, and on said his office and taken his lea. Bishop Baraga lay down in the name of God on his cold bed and slept a little from time to time, with no roof over-head, but the starry canopy of heaven. Finally, the third day of his journey dawned. He was in hopes of reaching the mission of St. Ignace by noon, for he felt very tired. He remarks: Sunday confirmed 82 persons, whom he would very likely not have found at home during spring or summer. On these two Sundays he preached in English, French and Indian, so that no one. might go away without hearing the word of God in his native tongue. On the 23rd of February he started on his return home. "How old age has affected,The good people conveyed him me! Formerly, when I wafc as again on the ice as far as yet a missionary at Lake Su- where the trail entered the for-perior, I could travel continu- est. On his return trip he had ously for weeks without feeling the same hardships and mft-fatigued. Now a journey of eries to undergo as he had un-two or thre days tires me out." dergone before and which we Early in the morning, as soon have already described. After as they could see sufficiently to two xlays and two very cold and walk, they started, and by half- unpleasant nights he reached past ten they emerged out of home on the 25th of February, the forest, in which they had On the 11th of March we been traveling since they left find the following entry in his the Sault, and arrived at Lake i journal: Huron, which was entirely cov- "Sunday, Dom. III. Quadr. ered with ice. From this point A well-spent day. dies plenus, they could see the country thank be to God! Preached about the mission of St. Ignace, four times, English, French, from which they were still fif- Indian and German, and I be-teen miles away. licve that they were useful, They had walked but a short practical sermons. Deo grat-distance on the ice, when a most ias!" welcome sight greeted their "March 12. Great grace! eyes Over twenty tastefully Three full hours I (he means decorated sleighs came from thr^p hours of consoling con-Point St. Ignace and Mackinac versation with God in his 'med-traveling with great speed to itative prayer'). A beautiful, meet the bishop. The good sunny day, but very cold and people had learned the time of windy — a real March day — his intended arrival and so they i sunny, cold and windy." COLLINWOOD ADDS Sailing Against Woodsmen. Last Sunday the Collinwood sports added another slice of bacon to their string. At the pace the Sports are going now they will be able to start a meat market with all the bacon they have copped. The lads, who bowed to defeat were members of the Roosevelt Men's Club and incidently the majority of the players are members of the St Cyril and Methodious of Nottingham. The Collin-woods had no easy time in turning the trick, as the score might indicate — beware of that Nottingham team. The game was featured by stellar playing on both sides. Little Johnnie Omerza stepping into the limelight. Once again, the Sports would like to book a game with ANY K. S. K. J. team, none barred, be it East or West, North or South. For games write to A. Nachtigal, care of this Corner. Box Score for last Sunday's game: >.*<'■■ ■> St. Joseph's A. R. H. O. A. E. (iodic.cf ..... 5 2 Kolcnc.lt .... 4 2 Eppic,3b ..... 5 o Y'Jkovar.ss .. 4 o J.Relic.ib .. .,.4 2 Rayer.rf .....' 2 o M.Rclicrt ____3 t Strmolc.jb ... 4 1 Ruzic,c ...... 5 1 Onurrza.p .... 4 1 lutali . Roosevelt's Mestik.ib .. F.Skufca.^b Break var.ss Kline.cf ... Valentines . Ora7.cn. 2b F.Skutca.If . iL.Wagncr.rf. E. Wagner,p ♦W.st ..... .40 10 15 27 to 5 A. R. H. 0. A. E. 4 .t i 8 0 1 5 o o 0 5 ' - o 4 2 5 t 2 2 0 0 5 i i 13 1 1 5 o 2 1 1 5 o 2 I 0 1 4 ,» 1 1 0 0 4 o O I 2 0 i o O O 0 0 1 Kasik. 3b ..... 3 4 3 4 2 0 j Rtiskovich.lt" .. 4 1 2 0 0 0 :(k>rem\cf 4 0 2 0 0 0 Demat'jte.c . 1. Yates,rf-j> A . 3 O 1 8 1 a 4 0 1 0 1 0 J.Gridicr.ab .. 4 1 1 .2 2 0 Kovach,ib ... 4 I 1 IO 0 0 Bodol,p-rf 4 2 1 O 2 0 Kolar.c ...... 1 O 0 2 0 0 L.Grichcr,j> 0 0 0 O 2 0 Totals ...35 11 13 -7 10 0 St. Laudislaus A. R. H. 0. A. E. •Pa.c 4 3 2 10 1 0 Wisc.cf ..... 3 1 3 0 0 0] Pisarskv.rt" i. t, 0 •• 2 i> 0 0 Bobince.p 2 0 0 1 j oi McKec.p .... 2 0 1 0 1 1 Totals ... 37 8 15 24 10 3 K. S. K. J. ..24023000s*—11 St. Laudislaus 01004010 5— 8 Two-base hits—K^sik, Ki»ko-vich. Yates. Chemlichie. Wise, Three-base hit—But*:h. Home run—J. I i richer- Stolen base*— K »sik. Ro^koviqh. Kopach. Biega, Butch, 2; Wise: Left on base*— K. S. K. ).. 8;• St: Laiulislaus. 12. Struckout—By Rodol) .8 ;-,br- Yates. 1: by L. Grichcr. 1 Nby Bobince. 5; by McKee. 4. Babe on balls— Off Bodoi. 4: off Yates. 2: off Bobince, 3: ScoreWep.r—Frank Mortich. 'P. S. This game was witnessed by Bro. Frank Oberstar. Treasurer St. Joseph's SjK>rts of Collinwood (Cleveland U! O. BABBLES Totals .. .43 7 14 27 11 6 ♦Batted for R. Wagner in ninth. St. J. S......050000410—10 R. A L C ..... to 1 o o 1 2 i o— 7 Two-base hits—Eppic, Kline, Breskvar. Three-base hit—Ko-lenc. Sacrifices—(iodic. Omerza. Mestik. Kline, E. WagJKr. Base on balls—Off Omerza. 1; off E. Wagner, 3. Struck out—By E. Wagner, 10: by Omerza. 5. Hit by piched ball—By E. Wagner ((iodic, Strmole). K. S. K. J. OUTFIT DEFEATS SAINTS Bridgeport, O., July 6. —The K. S. K. J. team yesterday won from the St. Laudislaus nine by the final score of 11 to 8 on a very muddy field. The Saints staged a very much belated rally in the ninth, but failed to tie the score by three runs, although they forced $ve^runs over the plate. The field was very bad.. Wise of the Saints and Kasik of the K. S: K. J. team featured at the bat. K. S. K. J. A, R. H. O. A. E. Kyanko,ss ... 4 2 l I 00 I First of all I must explain — I have been very busy of late and many times have not had the time to read the proofs of the material that is plastered in this column — result, as you might have noticed, many mistakes. I promise, however, from now on to read the proofs if I have to do it while I am shaving. Tenk You. Now to get down to business Altho I Still work on the road and still hope to give lessons on how to cut your hair at home with a breadknife, I must drop the former and start to relate about my post mortem or rath er post motorem our trip to Joliet, 111. It happened over the Fourth. Three other lads and myself, that is four horsemen all together. We left our Kleveland Friday nite after buying some liniment and over-halls for our wonderful trip. I should say 'underful trip as we only had about a dozen flat tires. Joe and Frank are dandy drivers; they seem to have a seeking eye for running over all the nails in the road. Honest and truly I pulled out five at once out of one tire. You notice I said I. Well they seemed to have elected me tire fixer because I was rather good at retiring. Whenever I would try to doze away in the back seat, the gent that would be driving would always try to hit all the holes in the road. Joe missed a hole once and was so mean as to back up and go over it again. Fine business. As we were nearing Elyria — something dreadful happened. We were going along at the tremendous speed of 29 miles per, when Lo, we came to a curve. I heard a jamming of breaks, but of no avail. A 100 feet or so arouhd the curve could be heard the shrill siren of a fire engine. All this time about 15 miles from any town and hospital, moment or so and the dashing machinery was face to face to us, the bright spotlights blinding us. I grabbed for the seat and beads of perspiration ran down my forehead. We would be agoners. What then? (will be continued in next issue. Don't fail to read it as it is the best true story out. You'll be through with me after reading it. 1 will also relatp what happened after we took some cherries that did not belong to us. You will profit by the lessson that was taught us.) Writes R. S. from Chisholm, Minn. — Sport Ed.: "I have heard of you and your trick mustache. You would oblige me very much if you would publish your picture so I can get a good squint at it. I would ask you for your picture, but you know that isn't very conventional." Ed. Note. I would gladly do it, but that might spoil the column and then that might not be in favor of the many. As to my mustache, it is only a shadow. Duxel calls his sweetie Coca Cola, because she is always talking about her Pop. AGITIRAJTE JEDNOTO1 ZA K. S. K. t1 .-M' vi ■:-:->-:-:•♦}►*:•%••>' -frfr fr fr ♦ 'i' i > fo ♦ $ 1 hh-HHH^ t ' e ? Nase zveze s staro domovino l v vseh denarnih zadevah se t neprekosljive. VI živite lahko kierkoll Hrom Združenih Držav la vendar ]e vam mogoče poslati denar v atari kra] potom naše banke prav tako točo« ia zanesljivo kot da M priili sami osebno na banko. NASE CENE SO PO DNEVNEM KURZU pedvrtsae spre membi, toda zmerne ia poltene. Denar polijemo kot za-htevaao sli v dolarjih all pa e dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po stare* krajski pbiti ali pa v čekih (drsftu); plačljivih po tsmotajih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POftIUATEV in prepričani bodita, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedetl dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, H Jih dobite drugje. Naša po- .1 šiljatve bodo dosegle vaše ljudi nai li ti šive v kaki zakotni gorski va- T aici ah pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naii bančni posli so podrvžeai nadzorstvu zvezne vlade. * Kapital ia reaervai sklad aaše baake presega svet« »74MM ka* M £ znak varnosti za ^sš denar. JOLIET NATIONAL BANK I CHICAGO IN CUNTON ST. If JOLIET, ILL, j Wm. Redmond, prods. Cbas. Q. Pesree, kssir, | I>* Joseph Dunda, pomoš. kssir. KmHO1 •»» ♦ ♦ >» i mill »«< )UI ZAHVALA. Povodom smrti naše iskreno ljubljene matere MARIJE KRANJEC ki je dne 23. junija v 78. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala, nanvje došlo od številnih znancev hi prijateljev toliko izrazov sočutja v teh dneh naše velike žalosti, da se zato vsem tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno hvalo izrekamo družinam: Kaluža. Skulj, Hiti, Wallant, Smcrkolj, ter Miss Caroline Krancz In Mrs. Lawrence Frank za darovane vence. Mrs. Mihci-cich. Mrs. Smith, Mrs. Kartic. Mrs. Cholak in njihovim družinam za tolažbo in pomoč v bolezni naše blagopokojnicc ij v naši tugi. Naj bo izrečena zahvala tudi Materinemu Altarneimi društvu fare Presv. Srca Jezusovega za naročeno peto sv. msto in za številno udeležbo pri pogrebu svoje sočlanice. Zahvaljujemo te tudi g. župniku. Father Bombachu za obiske v bolezni, za tolažilne besede in obrede pri pogrebu. Vsem zttanccm in prijateljem pa priporočamo našo blago, ne-oozabno mater v blag spomin in pobožno molitev. Naj mirno po-ajva v Gospodu l Žalujoči ostali: FRANK KRANCZ. sin in družina. Mrs. TEREZIJA PAULIC, hči ia družina, Mrs. JOSIPINA ADAMIČ, hči in družina. V Barberton, Ohio, dne 9. julija, 1926. )«HHiriIIHTlH»tIHH»»HlII»HHT»tHHft»t» POZIV NA VELIKI IZLET PIK-NIK, koji priredjuje HRV. PJEV. DR. "JAVOR" PITTSBLRGH, PA. , NA THOMAS FARMI, MIDDLE ROAD ^ JX)RSEYV1LLE, PA. U NEDJ. 18. SRPNJA (JULY), 1926 PROGRAM: I. DIO: 1.» Bježanje ............................................... djevojčicc od 10 do 16 godina 2.) Bježanjž"-................................................... djeČarci od 10 do 16 godina 3.) Biežamje ........................................................................... odrasle ženske 4.1 Bježanje ...................................................................... odrasli muškarci 5.)'Bježanje u vrečama ................'................................................. muškarci 6.> Skok u daljinu ..................................................................... muškarci II. DIO: 1.) Ženske brzinom zabijaju sitne čavliče u mekano drvo. 2.1 2enske bježe sa jajetom u žlici. ' m. DIO: 1.1 Muškarci, jedenje udovine (salame*. 2.1 Dva najjača muškarca, vijanje podlakticc. 3.) Dvijc grupe najjačih muškaraca, vučenje konopa. IV. DIO: 1.) Dječarci, utakmica u jedenju kolača (pie). 2.1 Igranje duraka, na karte, za prvenstvo. D!J ELITI ČE SE PO DVIJE NAGRADE ZA SVAKU UTAKMICU. Izigrati če se jedno živo jagnje. Osim ovoga. biti če jo:' mnogo zanimljivih narodnih igara, koje sc nije vidjelo do danas ua nijednom nnšrm Pikniku. — Zabave če biti svakojake u izobilju, t>e sloga ne bi Btnjeo n'tko izostali od ovog izleta. Biti če mlade p« lene janjetine, kao i drugog zaknttk*. ULAZMCA 5® CENTI PO OSOBI. DOBRO NAM DOŠL1 SVI! „ * OD BO H. U 10 sati izjutra trokovi čc uz:mati izIcMikc pred Javorašklm Domom, 822 N. Canal St. — U II sati trokovi čc biti pred Hrv. Domom u Etni. Trokovi če takodjer običi 44 i 45 ulicu u Pittsburgbu, Pa. i VOŽNJA NA TROKOVIMA RESPLATNA iiiiiHiiimmmiimiTiiii»i»n»M»»TfrTVTvV Samo 30 dni ZASTONJ 12 KRASNIH ZBIRK REKORDOV (PLOfiC) 100 IGEL Slovečim "Regal" noailnin fonografom $35.00 vrednim samo as $17.50 Kamor koli trcntr vam bo delal »a privlačen in kraacn rtoiilrn "Sa*«)" doati »meha sabave in veselja. V poktnem da»u vmm aa* Regal dooaia tadnjo glasbo ko na počitnicah čolnarite. ko se vosite s avtom, ko ste ▼ kaki kempi. ali pa morda dama. Z« tO iijemno cc«o lahko dobite ta krasen fonoa potrta ia ▼saka karakteristika umetnika. Zdi aa vam. kakor bi ae ti akivcti umetniki modi Ji na vaAem domu: lahko ai jih kot navsofe predstavljate, lsdelan je aeio modno. I ara vso rekorde. Ima sel o lino izdelano priprava, da ae močaa ia lahke glasove čujc. To je najlepii fonojrraf s« one. ki šetijo najboljtetra. Opremljen je a tihim anotorjem msra izdelka ia garantiran. Sluialnega roira ai treba odstraniti, te ta rotni umograf noaite. Priprava sa iyl« ia (hramba aa 10 pioi« vdelana s klob't*ino Ta nosilni Amograf boste lahko imeli odo iivljeaj«; ponosni boste manj. Naia oena je r.ailana u U dni samo aa ItT.SS. polog tega dobite Ar 12 lepih rekordov. Prihranite ai deaar in pilite nam *r danes. Ni« predplačila, potljite nam samo sa SI. 10 postnih znamk ali densrao nakaaaieo v pokritje odpreate. fuaonraf bo*t* pa plačali ko ga dobite. Nato garancija: Imejte g« IS dni; ako m boste a njim sadovoljiG. polljiU aam ga nasaj. nakar tim bomo vrnili deaar. Pilite naravnost na: MUSIC INSTRUMENTS MFG. OUTLET CO. KEY R. SS Harris Ave. Laag Island City, N. V. imm ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar , 4905 Butler Street, . Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko aH stari kraj. Pilite ali pridite osebno. ihlllllllllllllllHimililHIllllllllIIIMIIIIIlIlHIlIMtllllllinilllMIMIllllllinillllllliliU^ '•GI.ASILOJv. S. K". JEDNOTE," 13. JULIJA, 1926, NAJVEČJA ZALOGA Importirano orodje Krgnjske kose Z. rlnkco, ii gsranti-ranega jekla, 24, 26, 2S, 30 palcev 52.00. — Kose poliranke SI. 40. Klepalno orodje S125. — Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 30c, brusni kamen 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožema $1-35. KosiSče $2.00. — PoStnlna prosta. MATH PEZDIR, Box 772 Cltv H sli Sta. New York, N. Y. Ali radi citate Zgodovinaka slika iz XVII. stoletja. Spisal Ksaver Meško. ^'do^g^^so po S2^50, Jest'kos Q y% k upa j po N2.25 vsaka. šmftm § Kose, ožje POLERANKE, 30 V nil >S —32 palcev dolge, po S 1.50. 6 7 • kos skupaj po $1.00. / jr n Kosišča močna in trpežna po A fl >2.00, močnejša kolišča $2.25. 9 $ Klepalno orodje po $1.50. ^iwlf^SF 't ' ^ Brusilni kamni "Bergamo" po ' 75c. manjši po 50c. Ooelniki, leseni, po 50c. Srpi. veliki za klepati, po $1.00. Motike "Struške" ročno kovane v Dobrem polju, po S1.50. večje $1.75. Razpošiljamo Ktarokrafskc' ilifnne Iiterne steklenice. i litra 90e, 1 li.er S 1.2j. 2 litra. š.efan $1.72. Plaaknče po $3.00. Razpošiljamo tudi na vse kriiie dobro xnpokane bakrene kotle h kapo in cevmi prav po Htarokraiskem načinu izdelane. Naslov zapišite samo: —LEPE in zanimive povesti in romane —PODUČNE članke in razprave —ORIGINALNE vesti iz slovenskih naselbin —RESNIČNE cerkvene in verske vesti —NAJNOVEJŠE splošne svetovne vesti —AKO, tako, potem se naročite še danes na edini neodvisen slovenski političen katoliški list v Ameriki: Talafon pisarn« i 1418 Talafon stanovanja: III JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETU. ČARNA. vagal N. Chicago ta Iadlaaa Si JOLIET, ILL. ' V nalogi Imam avaia roSa; fartala-Jam vanaa aa pogreb«, lop k« aa poroka In aa boltiiftnlc«. NaroČila aa »pr.jemajo tu?n razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom M ' Music Store f ! «921 ST. CLAIR AVK. t ; CLEVELAND, OIIIO ; fTTTTTTTTTttTtTTTmVTVr* DOMAČA ZDRAVILA. V talogl (mam jedilne dišave Knajpovo ječmenovo kavo in iatpor tirsns zdravila, katera pripornfr msgr. Knalp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Kitire po brezplačni cenik, « k* teren je aakratko poptoana v»iu» rastlina za kaj se rabi. V cenik« boste n*51i (e mno«<-drugih koristnih stvari. MATH PEZDIP Boa 771, City Hail tka. New York, N V. Established 1857 Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj. Mi imamo šest vrst klubov na izbero. A ko si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c. $1.00, S2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice. J. KLEPEC. Javni notar. Real Estate, Insurance, Loan*. 107 N. Chicapo St. JOLIET, ILL. Zsvsruje hrJe, pohištva in avtomobile proti požaru, nevihti ter tatvini in za slučaj nezgode pri največjih in najboljših družbah sveta. Prodaja hiie in lote. Posojuje denar na prve vknjižbe in prodaje zadolžnice, ki nosijo 6% obresti. Telefon 5768 in I99I-R. ZASTAVE, BANDERA, REGALUE in ZLATE ZNAKE sa droftrvs ter člane K. S .K. J izdeluje EMIL BACHMAN net a HaaiUa Are. CMear*. IH MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska bsbics 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.