Domoznanski oddelek
tp 07 SNEŽNIK
2005
070(497.12
Ilirska Bistrica)

Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fox: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si
TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
771318
365006
i<
Banica Koper
PRIHAJA ZELENA ENERGIJA?
Na zadnji seji občinskega sveta, ki je v dveh delih poteka!al2. in 16. maja v prostorih bistriške knjižnice, je direktor trzinskega podjetja Aico-Eko Igor Zmazek svetnikom predstavil projekt nadgradnje opuščene TOK-ove čistilne naprave v obrat za predelavo organskih odpadkov.
Podjetje je s partnerjema, podjetjema Ekologija d.o.o. in Formica d.o.o., pripravilo projekt za ponovni
deponije, možno bo le kompostiranje oziroma pridelava bioplina. Slovenija pridela 400 kilogramov odpadkov na
Po letu 2007 ne bomo smeli več tako odlagati odpadkov organskega izvora; kmalu pa naj bi, vsaj v mestu, dobili tudi t. i. otoke z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.
zagon čistilne naprave v Ilirski Bistrici, saj so po preverjanju obstoječe infrastrukture ugotovili, da je slednja primerna za predelavo biološko razgradljivih odpadkov (trave, lesenih obrezkov grmovnic in drevja, sadja, hrane s pretečenim rokom, ipd.).
V popolnoma zaprtem obratu, kot je dejal Zmazek, ki ga nameravajo zgraditi po evropskih standardih, bodo po naravni poti (anaerobna razgradnja) pridobivali bioplin (zelena energija), ta pa bo služil bistriškim gospodinjstvom. »Vpostopku se sprošča energija v obliki pare,« je pojasnil Zmazek, »kasneje bi bilo potrebno še razdelati njeno uporabo glede na potrebe lokalne skupnosti - za ogrevanje in podobno.« Ostanke razgradnje bi posušili in kot kompost prodajali za kmetijske namene. Tovrstni kompost naj bi celo postal edini dovoljen za uporabo v kmetijstvu.
Pridobivanje zelene energije, ki spada med obnovljive vire energije, je še toliko bolj upravičeno, saj bo v Sloveniji po letu 2007 prepovedano odlaganje organskih odpadkov na
prebivalca, 27 odstotkov je organskih. Po Zmazkovih besedah bi v naši občini s takim obratom rešili omenjeni problem, sicer pa bi v obrat vozili odpadke
v oddaljenosti do 70 kilometrov.
Med pridobitvami, kijih ob podpori lokalne skupnosti za projekt obljubljajo snovalci, je ustanovitev nove družbe s sedežem v Ilirski Bistrici in 5 delovnimi mesti, posredno pa naj bi delo dobilo še okoli 25 ljudi.
Svetniki so izrazili pomisleke in bojazni glede smradu, saj so imeli tukajšnji prebivalci s tem v preteklosti veliko izkušenj. Zmazek je ponovno zatrdil, da gre za zaprt sistem, da smradu v okolici takih objektov ni. Smrad naj bi nastajal zaradi plina, ki se ob razgradnji sprošča, pri tem projektu pa je cilj ravno pridobivanje tega plina in ne njegovo spuščanje v okolico.
Svetniki so tako projekt podprli, pripravljale! projekta pa morajo v nadaljevanju pridobiti vaša potrebna soglasja (tudi okoljevarstvena) in investitorja. Po Zmazkovih besedah se za projekt že zanimajo trije slovenski investitorji, sicer pa "je bistveno sodelovanje z lokalno skupnostjo. ”
mr
Vsem občankam in občanom Občine Ilirska Bistrica čestitamo ob 4. juniju, prazniku naše občine in vam želimo prijetno praznovanje.
ŽUPAN
Anton Šenkinc, univ.dipl.ekon., občinski svet in občinska uprava občine Ilirska Bistrica
CERKVENIK
IMA PLAČ LJ
ribe
*	sveže ribe
*	zamrznj
*	školjk
*	"bac
*	ko
Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579
POIUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
debitel'
Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169
O PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV <0 PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
4>SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
FOTOKOPIRANJE
mmmmsM I -----
VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV
NOVI UMTS APARATI
PONEDELJEK- PETEK 8°°-12” in 15”-19” SOBOTA 8”- 12”
DOBITNIKI LETOŠNJIH OBČINSKIH PRIZNANJ
Na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo potekala v Domu na Vidmu 3. junija, dan pred občinskim praznikom, bodo podelili tudi občinska priznanja za leto 2005. Zlato plaketo za življenjsko delo na področju glasbe bo prejel Josip Grgasovič, srebrno plaketo bo za inovatorsko delo na področju proizvodnje strojev in naprav dobil Valter Frank, bronasta plaketa pa bo šla v roke Marku Šenkincu za uspešno inovatorsko in podjetniško delo. Spominsko plaketo bodo podelili Društvu invalidov Ilirska Bistrica za dvajsetletno uspešno delo.
Občinska komisija je med ne preveč številnimi predlogi (16 predlogov, od tega sedem za zlato plaketo) izbrala omenjene, občinski svetniki pa so se, eni bolj in drugi precej manj, strinjali z izborom. Vsaj tako je pokazalo glasovanje.
Sicer pa naj povemo, da so Josipa Grgasoviča za zlato plaketo predlagali starši članov Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica in Pihalni orkester. Profesor Grgasovič se z glasbo ukvarja že 55 let, v Ilirski Bistrici pa je že od leta 1960. Od takrat je poučeval v glasbeni šoli in vzgojil številne glasbenike, že takoj pa seje vključil v Bistriško godbo. Kasneje seje zaradi dela preselil v Ljubljano, po duši pa je ostal Bistričan. Leta 1996 je soustanovil Pihalni orkester Ilirska Bistrica, ki dosega številne odmevne rezultate. »S svojo avtoriteto, obenem pa z očetovsko ljubeznijo in spoštovanjem svojih učencev je dosegel, da prihajajo glasbeniki na vaje z veseljem, radi in jim to ne predstavlja napora, pač pa sprostitev,« je zapisano v obrazložitvi. Josip Grgasovič je tudi uspešen skladatelj in aranžer skladb za pihalne orkestre. Omeniti velja skladbo »Šjor File poštjer«, kije bila nagrajena v Gradcu kot ena najboljših skladb za pihalne orkestre v Evropi, in »Rapsodijo Ilirika«, kije posvečena Ilirski Bistrici.
Predlagatelj nagrajencev za srebrno in bronasto plaketo je bil Razvojni center Ilirska Bistrica. Valter Frank je podjetnik, ki ima 14 zaposlenih, veliko strojev v njegovi delavnici pa je plod lastnih zamisli in izdelave. Prejel je že tudi nekaj nagrad za inovacije. Podobno je bil za inovacije že nagrajen Marko Šenkinc, ki se ukvarja z izdelavo programske opreme za avtomatizacijo različnih proizvodnih sistemov. Nagrajenci bodo prejeli tri, dvo in enkratni znesek povprečne neto plače, ki znaša okrog 127 tisočakov.
Spominsko plaketo si je letos prislužilo Društvo invalidov, ki pomaga invalidom pri socialni integraciji, rehabilitaciji in ustvarjalnih ter družabnih dejavnostih.	mr
SLOVENSKI ČEBELARJI V ILIRSKI BISTRICI
Računovodski servis
JS/rz/k Rsfi
Vajkov eti+vo/ied 28, 62SO Ilirska Bistrica m./Fax.: 05-710 14 09, OSJvf: 040 838 S20
Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva.
KOREN JOŽKO
URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto

ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
ŠTEVILNI PROJEKTI OSTAJAJO NEVIDNI
Pogovor z županom Antonom Šenkincem ob občinskem prazniku
Med največje uspehe v minulem letu gotovo lahko štejemo gimnazijo...
Mislim, daje zelo velik uspeh za našo občino, da smo po dobrih 40 letih obnovili tradicijo srednjega šolstva. Čeprav smo želeli, da bi bila šola samostojna, smo uspeli v I. fazi pridobiti dva dislocirana oddelka postojnske gimnazije, prepričan sem, daje to za občino velik uspeh. To pa ni zagotovilo, da gimnazijo imamo, sam vedno ponavljam, da bomo gimnazijo imeli, ko bo prva generacija uspešno maturirala, do takrat pa smo lahko vedno v nevarnosti, da projekt pade. Če bomo želeli gimnazijo obdržati, bo morala občina stalno sodelovati, ker imamo zelo malo zaledja, od koder prihajajo potencialni dijaki. Zato bosta občina ter gimnazija morali delati z roko v roki, da zagotovita kvaliteten program, prepričan pa sem, da smo se pravilno odločili. Lani smo imeli 46 razpisanih mest in prav toliko prijav, kot sem seznanjen pa so bili uspehi prvih dveh konferenc zelo spodbudni. Letos je projekt še bolj uspešen, saj smo pridobili 60 razpisnih mest, prijavilo pa seje 64 bodočih dijakov in dijakinj, pri vpisu omejitve ne bo, kar pomeni, da se gimnazija prijema in ima perspektivo. Investicija v prostore gimnazije na lokaciji bivše vojašnice v Ilirski Bistrici še ni končana. Prva faza, kije obsegala prvi dve nadstropji stavbe, sta bili rekonstruirani v rekordnem času dveh mesecev in pol, čeprav je bila večina, vključno z učiteljskim zborom, prepričana, da ni možen začetek pouka 1. septembra 2004. Kljub tako negativnemu razmišljanju in na trenutke škodoželjnosti posameznikov smo uspeli in pouk dveh oddelkov gimnazije se je L septembra začel. Prvi dve nadstropji zadostujeta za prve tri letnike dvooddelčne šole, za silo bi se lahko odvijal pouk tudi v četrtem letniku. Planiramo, da bi se dela v drugem nadstropju, ki je gradbeno zaključeno, nadaljevala v letu 2007. Takrat je predvidena tudi zamenjava strehe, verjetno pa se bo opremil le del prostorov, ker je šola grajena tako, da lahko sprejme v končni fazi 12 oddelkov. V naslednjih letih moramo urediti tudi športne površine, in to pokrite in zunanje, saj trenutno dijakinje in dijaki uporabljajo športne površine osnovne šole Antona Žnideršiča. Prav zato smo sredi pogajanj z Ministrstvom za šolstvo in šport, da se gimnazija uvrsti v nacionalni razvojni načrt, da bi se del sredstev pridobilo iz republiškega proračuna. Za zagotavlj anje kvalitetnih programov v gimnaziji - ker je malo oddelkov - pa bodo še vedno potrebna tudi sredstva občinskega proračuna.
Vetrne elektrarne so dvignile veliko prahu. Kakšen razplet pričakujete?
Moje stališče je od vsega začetka jasno, 100-odstotno sem prepričan, da bomo s projektom vetrnih elektrarn uspeli. Pot je sicer veliko težja, kot smo pričakovali, jemlje nam ogromno časa, vendar menimo (občinska uprava op. a.), da smo na pravi poti, kar dokazuje tudi dejstvo, daje 70 % občanov in občinski svet za. Mi smo tisti, ki lahko odločamo o tem prostoru, nihče nam ne more vsiljevati misli, da smo pomembni za Evropo, državo; dejansko smo najbolj pomembni sami zase in šele potem za druge. Mi živimo v tem prostoru in moramo odločati o njem, sami ga bomo ščitili, ker so občani dovolj osveščeni, nihče si ne bo dal smetišča na dvorišče. Tudi mi želimo čisto okolje, vetrne elektrarne pa so, razen vedute, okolju prijazna energija, saj razen stebrov in cest na območju ne bo motečih elementov. Prepričan sem, da bomo pridobili
pozitivno soglasje, saj argumenti nasprotnikov počasi padajo, ker sem prepričan, daje veliko podatkov lažnih. Tudi s strani posameznih zavodov in ljudi na ministrstvih so stvari ponarejene in prirejene za spodbujanje nasprotovanj, manjkajo strokovni argumenti. Če nek strokovnjak napiše, da bodo imele vetrne elektrarne neposreden in posreden vpliv na volka in risa, kaj je to neposreden vpliv? Po mojemje to zid, ovira, tega pa ni. Če berem članek največjega strokovnjaka za divje zveri, dr. Kosa, da za risa, ki so ga ujeli v okolici Ljubljane, mesto ni moteče, potem se sprašujem, kako bodo lahko vetrne elektrarne moteče. In druga stvar, ki jo trdijo ti strokovnjaki, da je na Volovji rebri osrednje območje risa, ujeli pa so ga na Mašunu, kot navaja članek iz Primorskih novic. Sprašujem se, zakaj niso kletke nastavili na Volovji rebri, to pomeni, da sami sebe negirajo in spravljajo v slabo luč. To je še en argument v našo korist.
Kolikšen vpliv je imela renta Elektra Primorske pri odločitvi ZA?
Renta je bila nedvomno eden od elementov pri odločanju, saj smo rento namenili izgradnji gimnazije. Ko bo renta izplačana, bo tudi gimnazija zaživela v končni obliki in podobi. Renta nam je dejansko omogočila zagon gimnazije, saj bo ta izredni prihodek pokril investicijo v to našo želj eno pridobitev, zato pa ostali občinski programi ne bodo finančno prikrajšani.
Kakšna je prihodnost gospodarstva v občini?
Glede na zadnjih 15 let bi lahko rekel, daje slaba, sami pa smo tisti, ki moramo te stvari spremeniti. Že pri nastopu svojega mandata sem povedal, da občina ne more odpirati novih delovnih mest, razen tistih v občinski upravi, vendar pa mora nuditi pogoje za odpiranje delovnih mest. Ti pogoji so lahko strogi, predstavljajo ovire, ali pa olajšajo in skrajšajo postopke, zato delamo v smeri sprememb prostorskih planov. V zadnjem letu in pol smo spremenili del prostorskih planov samega mesta, kar pomeni da smo 10 območij spremenili iz strogega v blažji režim, ali drugače rečeno, zazidalna načrte in ureditvena območja smo spremenili v prostorsko ureditvene pogoj e (PUP-e), ki so po zakonodaji blažji režim za pridobivanje dovoljenj in gradnjo. Po občinskem prazniku bomo na občinskem svetu sprejemali PUP, sam plan pa je bil sprejet v lanskem letu, kar bo omogočalo pridobivanje dovoljenj v 3 mesecih, prej je bilo zato potrebno 15 mesecev. To je zelo velik korak, ki omogoča investitorjem hitro reševanje zadev. Druga cilj pa je, da mora imeti občina zemljišča na zalogi, saj nismo imeli zemljišč niti za stanovanjsko ali industrijsko gradnjo v lasti, imeli smo le plane, to stanje pa sedaj spreminjamo. Žabovco smo po nakupu namenili za področje kmetijstva; z nakupom, ki pravkar poteka v industrijski coni (9 ha zemljišč) ter z zagotovitvijo komunalne infrastrukture bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev investitorjev. Naj povem kot primer, če pride k nam investitor, ki bi se moral pogajati s 30 lastniki za nakup določenih parcel, bo odšel, ker za to nima časa. Ta pogajanja sedaj opravljamo in počasi pridobivamo enotne parcele. Pospešili smo tudi dogajanje v obrtni coni Trnovo, s tem ko smo se začeli pogajati z ministrstvom in uspeli izpeljati določene parcelacije in prodajo nekateraih zemljišč. Po spremembi prostorskega plana bodo lahko ljudje v 2-3 mesecih začeli širiti svoje dejavnosti na funkcionalnih zemljiščih, kar prej ni bilo mogoče. V
načrtu imamo še nekaj nakupov, razmišljamo o območjih namenjenih industriji, obrti in stanovanjski gradnji. Če nam bo uspelo, pot pa bo trda, lahko pridobimo tuje investitorje in obrnemo negativni trend v občini. Brez teh
postopkov in ukrepov smo lahko čmogeldi, saj gre za dolgotrajen postopek. Določeni programi so sicer utopični, vendar brez optimizma in truda ne bo nič. Verjamem, da lahko preživimo in se razvijamo.
Kako bi lahko zagotovili delovna mesta za mlade? Predvsem za diplomante ni zaposlitve.
S tem problemom se občina srečuje že več let, mladi odhajajo; v nekatera podjetja, ki so sicer imela visoko izobražen kader, če vzamemo Tok, Plamo, Lesonit, Transport, so prišli tuji lastniki. Nekatera so sicer propadla, sicer pa razen Plame in nekaj izjem v večini primerov zaposlujejo le nekvalificirano delovno silo in ljudi s srednješolsko izobrazbo, ker je center moči in odločanja drugje. Z druge strani pa so naši ljudje v drugih krajih uspešni, zato pričakujem, da se bodo nekateri tudi vrnili in tu začenjali na novo. Naši ljudje so uspešni in so sposobni, ne moremo pa vedno pričakovati pomoči od občine, ampak moramo dosti narediti sami. Mladim manjka samoiniciative, zakonodaja je slaba, politike pomoči z odlogi plačil za najem prostorov ipd. v občini in državi ni. Če nekdo hoče delati, bi mu morali pomagati z nižjo najemnino in ugodnimi krediti, vendar pričakujem tudi od naših občanov malo več smelosti in zagona. V občini je, kar stalno ponavljam, preveč bojazni nad neuspehom in ugotovitvami za naprej, češ, to se nam ne splača. Tudi občina ne uspe z vsemi projekti, vendar smo uspešni, če ‘peljemo’ deset projektov in dva uspeta. Prepričan sem, da če se bo 10 mladih lotijo neke dejavnosti, bodo 3 uspeli. Če pa eden začne in propade, smo na začetku, namesto da bi se na napakah učili. Beg možganov bi bil tudi manjši, če bi bila cestna povezava z Ljubljano boljša, saj bi se marsikdo vozil drugam in se vračal nazaj. Podobno je bilo nekoč z vasmi, ki niso imele infrastrukture. Občina mora ponuditi čim boljše pogoje za razvoj in življenje in ne iskati zaslužka pri tem.
Zavedati se moramo, da se trenda propadanja ne da obrniti v par letih. Tako zastavljene stvari bodo dale pozitivne učinke šele v naslednjih letih. Miselnost je pri nas še zelo ozka, dostikrat tudi v občinskem svetu, vendar se spreminja na bolje.
Prej ste omenili Žabovco. Prejeli ste peticijo okoliških prebivalcev proti gradnji klavnice za drobnico. Kako je s tem?
Mislim, da je to bolezen našega območja, saj skoraj vsaka nova ideja, ki pride v občino, doživi peticijo. Klavnica je v fazi ideje, da bi lahko bila v naši občini, pa so že vsi a priori proti, saj so peticijo podpisovali tudi tisti, ki so skoraj kilometer oddaljeni od Žabovce, Razumem prebivalce v neposredni bližini, ne pa tega, da kot argument proti omenjajo bližino gimnazije, v Postojni, na primer, imajo klavnico sredi mesta. Občutek imam, da bomo pri nas proti vsaki stvari, ki se bo poizkušala narediti, tudi rekonstrukciji TOK-ove čistilne naprave se obeta podobno. Mi se ne vprašamo, kaka je vsebina, kakšne so zakonske določbe ter zaščita, in se potem odločamo, koliko daleč od bivališč je lahko kak obrat, ne, mi smo a priori proti. Jaz se s peticijo na temo klavnice trenutno ne ukvarjam, ker gre le za idejo, saj nismo še začeli niti z idejnimi projekti. Sam projekt mora izhajati iz potreb ljudi, ti pa morajo začeti razvojno razmišljati, kako bodo svoje potrebe zadovoljili. Ko bo do tega projekta prišlo, sama lokacija ne bo problem, lahko bo na Žabovci ali pa kje drugje.
Dejstvo pa je, da razvoj terja tudi vložke in negativne učinke, če ne boš nič dal, ne boš tudi nič dobil.
Kakšni do načrti z Domom na Vidmu, Sokolskim domom...
Kalvarija Doma na Vidmu poteka že 13 let. Trenutno smo z državo v fazi menjave doma za provizorij, ostalo pa bi dobili na podlagi zakona o enakomernem regionalnem razvoju. Glede na osnutek pogodbe, ki so nam jo pred kratkim poslali, nam slabo kaže, saj pod takimi pogoji za nas ni sprejemljiva. Če ne bodo spremenili pogojev, se bomo morali na občinskem svetu dejansko odločati, da se mu odpovedujemo in bo naprej propadal. Država z ene strani ugotavljala je v zelo slabem stanju, z druge strani pa nam postavlja stroge pogoje, kaj smemo v njem in česa ne. Nš cilj je, da bi po pridobitvi zadržali kulturni del, ostalo pa bi dolgoročno oddali ali prodali. Če dogovor z državo ne bo uspel, bomo razmišljali o novi lokaciji za kulturni dom in takrat bo prišel v poštev tudi Sokolski dom, saj si dva taka zalogaja občina ne more privoščiti. Ocenjujemo, da je pri Domu na Vidmu potreben 500-milijonski vložek, s tem da imamo 600 milijonov prostih sredstev in to od kulture do infrastrukture, to pa je skoraj enoletni proračun, mislim, da takega projekta v 10 letih ne bomo zmogli.
Za društva, tudi tista, ki delujejo v nekaterih od omenjenih objektov, moramo nuditi potrebno infrastrukturo, vse ostalo je na njih samih. Določena društva z malo denarja zelo dobro delajo, druga pa z enakim denarjem slabo in ti so največji kritiki občinskega financiranja. Ogromno kulturnih društev dela po vaseh v slabših pogojih, brez kritike, zadovoljnih z minimalnimi finančnimi sredstvi. Občina je na žalost premajhna, da bi lahko pomagala društvom, da bi delovala na profesionalni osnovi.
Vaši cilji do konca mandata...
Dokončanje projekta gimnazije, s poudarkom na zagovotivi pogojev za kvalitetno delo in razvoj. Ureditev industrijske cone in prostorski plani za naprej. Pri prostorskih planih in zemljiščih moram poudariti, da so za razliko od gimnazije, rezultati nevidni, pa vendar za perspektivo občine dolgoročno
najpomembnejši. Mi smo, recimo, porabili 90 milijonov za območje TOK-a, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in s tem je občina za 15 let zagotovila zemljišča za tovrstne gradnje. Zemljišče stoji, nihče pa ne vidi pomena te investicije, v kolikor bi zgradili 3 km ceste, bi bili rezultati zelo vidni. Kupujemo zemljišča za industrijsko cono, za kar bo potrebnih 150-160 milijonov, kar pomeni asfaltiranje 5 km ceste, karje sigurno bolj opazno. Kupili smo objekte Žabovce, ki so predvideni predelavi kmetijskih proizvodov, vendar so projekti za njihovo adaptacijo in uporabo šele na začetku, za kar pa bo potrebno še ogromno dela. Pridobiti in opremiti bo potrebno zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo, ker občina trenutno ne razpolaga z njimi. Vsi ti našteti projekti bodo potekali več let in niso vezani na posamezno mandatno obdobje.
Projekt vetrnih elektrarn moramo speljati do konca.V bodočnosti pa čaka občino zelo velik in finančno zahteven projekt, saj morajo biti naselja nad 100 prebivalci po EU direktivi do leta 2015 opremljena s kanalizacijo in čistilnimi napravami.
Začenjamo s projekti na področju turizma. Pričel se bo projekt idejne zasnove Mašun, jeseni pa se bomo prijavili na razpis za evropska sredstva za idejni projekt Sviščakov in Gomancev, kar bo podlaga za sprejem prostorskih planov. To nam bo vzelo vsaj dve leti časa, vendar pa moramo istočasno pridobivati potencialne investitorje.
V	nasprotju s kritikami, da občina premalo vlaga v šolstvo, je bilo v preteklem letu izpeljano kar nekaj projektov. Gimnazija, čeprav trdijo nekateri, da to ni naša dolžnost, urejena so bila športna igrišča pri osnovni šoli Jelšane, Knežak, Kuteževo, Podgrad, letos so v planu Pregarje. Narejenaje bila rekonstrukcija treh kuhinj in to pri OŠ Dragotin Kette, vrtcu OŠ Pregarje, neustrezne so še štiri, razen OŠ Antona Žnideršiča, kjer so potrebni tudi določeni ukrepi.
Naredili smo analizo stanja objektov šol, ki je pokazala, da so v zelo slabem stanju in bomo v naslednjih 10 letih potrebovali vsaj 800 mio SIT za njihovo sanacijo. Po analizi bo potrebno sprejeti dolgoročno strategijo. Odprto ostaja vprašanje nove osnovne šole v Jelšanah in dograditve dodatnih prostorov na Pregarju. Glede na ugotovljeno stanje se bodo morale tudi šole gospodarno obnašati, ker občinski proračun ni vreča brez dna, zato tudi prihaja do konfliktov s posameznimi proračunskimi porabniki, ker hočemo imeti pregled nad porabo proračunskih sredstev.
V	letošnjem letu se bo pričelo reševanje problematike glasbene šole, realizacija pa bo odvisna od razpoložljivih sredstev. Nadaljevala se bo izgradnja mrliških vežic po sprejetem programu in razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici. Po sprejetem programu se bodo nadaljevale rekonstrukcije občinskih cest in objektov na njih, posebno še cesta Harije-Pregarje in most za Ostrožno Brdo, ter priprava dokumentacije za Prešernovo in Rozmanovo ulico.
Nekateri od omenjenih projektov so se začeli v prejšnjem mandatu, nekateri pa se bodo končali v naslednjih mandatih, kar pomeni, da projekti ne morejo biti vezani na posamezen mandat.
Ob tej priliki želim občankam in občanom čestitati ob občinskem prazniku, z željo, da bi skupaj povlekli občino iz tega apatičnega stanja.
mr
VINAKOPER
Obiščite našo prodajalno in spoznajte posebno ponudbo za mesec junij. Izbirate lahko med kakovostnimi ali vrhunskimi belimi in rdečimi vini. Tudi tokrat nismo pozabili na ljubitelje sladkih vin.
V juniju vam tako po posebno ugodni ceni ponujamo naslednja
VINA MESECA:
Kabernet 1/1	600	SIT
Malvazija 1/1	390	SIT
Sivi pinot 0,75	950	SIT
Sladki muškat 0,75	950	SIT
Sladki refošk 0,5	1.300	SIT
Prodjalna in vinotoč Vinakoper Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 Tel. 05 714 23 72 Umik:
pon. pet. 9.00 12.00 in 13.00 17.00 sob. 8.00 12.00 www.vinakoper.si
TRETJI SLOVENSKI ČEBELARSKI PRAZNIK V ILIRSKI BISTRICI
Iliriade
Včeraj. Danes. Jutri.
Bilje mesec obletnic. In ob obletnicah je povsem naravno, da se zazremo v preteklost. Izkazalo seje, da še vedno obstajajo globoka nesoglasja glede tega, kaj seje dogajalo v preteklosti. Hkrati seje izkazalo tudi, da so se vloge nekoliko zamenjale. Če je bila še nedolgo tega desnica tista, ki ji je pripadala vloga ideološkega nestrpneža in prikrojevalca zgodovine, si sedaj to vlogo lasti levica.
Predsednik vlade seje odločil, da bo dan upora proti okupatorju obeležil z ustreznim priznanjem odporniški organizaciji TIGR, kije bila v času komunizma prezrta in zamolčana, nenazadnje tudi zato, ker seje borila proti fašizmu že denimo leta 1940, ko je bil Stalin v zavezništvu s Hitlerjem.
Ta poteza Janeza Janše je bila zadetek v črno iz več razlogov. Iz državotvornega vidika je bilo pomembno pokazati, da slovensko antifašistično gibanje ni bilo zgolj komunistično, kar zaradi nekaterih (žal več kot zgolj obrobnih) teženj pri naših sosedih ni nepomembno. S tem je premier uspešno dodal novo dimenzijo v klasično delitev na “rdeče in bele”. Pravzaprav je s tem odprl pot k enotni interpretaciji polpretekle zgodovine.
Politično pa je levici nastavil past, v katero seje ta ujela brez premisleka. Pokazalo seje namreč, da stari akterji levice, na čelu z bivšim predsednikom države, pravzaprav ne priznavajo statusa antifašistov drugemu kot sebi oz. svojim ideološkim prednikom. Vendar pa gre primat v histerični reakciji mladi generaciji levičarjev, oz. podpredsedniku socialdemokratov, Igorju Lukšiču, kije tigrovce označil za teroriste. Gotovo so mu neofašisti čez mejo razumevajoče prikimali. To, daje v tisti kratki izjavi uspel zraven dodati še ščepec antiamerikanizma, je pač itak že stvar folklore v nekaterih krogih in tega na tem mestu ne bom komentiral.
Z izjavo o TIGR-u kot teroristični organizaciji je dr. Lukšič storil točno to, kar je levica v debatah o partizanih in domobrancih očitala desnici. V imenu ideološke zaslepljenosti se je požvižgal tako na zgodovinska dejstva kot na državotvornost.
Sicer pa zadnje čase slišimo tudi druge zanimive zgodovinske “resnice”. Že nekaj časa lahko poslušamo o “priključitvi” Primorske Sloveniji. Kar seveda implicira, da so ljudje v teh krajih pasivno čakali, da pridejo osvoboditelji in si jih “priključijo”. A ne le to. Govoriti seje začelo tudi o priključitvi Štajerske in Prekmurja Sloveniji.
In jaz si s svojo preprosto pametjo to razlagam nekako takole. Obstajala je neka Slovenija (beri: Ljubljana, Gorenjska in Dolenjska), ki si je priključila najprej Prekmurje od Madžarov, nato Štajersko od Nemcev in nazadnje še Primorsko od Italijanov. Ta Slovenija torej izpade nekakšna imperialistična sila. Ljubljana je torej nekakšen slovenski Piemont.
Čista potvorba zgodovine!
Sicer pa smo imeli maja tudi petnajsto obletnico prve slovenske demokratično izvoljene vlade, ki so jo bivši ministri ustrezno proslavili ob kozarčku rujnega. Slovenski prehod v demokracijo in nato v državnost j e bil pravzaprav zgodovinsko netipičen. Kajti takrat je Slovenija globalno mešanje kart izkoristila v polni meri, kar se ob prejšnjih mešanjih kart ni zgodilo.
Je pa ta prehod zaznamoval tudi začetek nazadovanja bistriške občine. Kmetijstvo je izgubilo svoje tržišče in industrija je propadla ali pa je obstala v bistveno okrnjeni obliki, vsaj glede števila delovnih mest. Vse to so znane zgodbe, posledica vzpostavitve meje in spremembe družbenoekonomskega sistema.
Pa vendar se postavlja vprašanje, zakaj se ni naša občina začela odmikati od industrijskega koncepta razvoja že deset ali petnajst let prej, kot seje to dogajalo ponekod drugje? Zakaj so se skoraj vsa devetdeseta praktično vsi pretvarjali, daje rešitev težav v “vzpostavitvi prvotnega stanja”? Hm, mogoče pa se niso pretvarjali...
Sicer pa se mi je Bistrica vedno zdela nekako potencirana Slovenija. Tudi slovenski “gospodarski čudež” pač ni bil ravno tisto, kar so nam prodajali. In sedanja vlada sije ambiciozno zastavila radikalne reforme, vključno z enotno davčno stopnjo, ki je sedaj pravi evropski hit. A meni se nekako zdi, da iz te moke ne bo kaj prida kruha. Kajti z radikalnimi reformami je pač tako, da nekateri z njimi zgubijo. In ti nekateri bodo hitro dvignili glas in govorili o pravičnosti, sociali in podobno.
Po moje se bodo reforme ustavile na pol poti. Kar pa bo še vedno pol poti več, kot je sedaj.
Tudi v Bistrci se počasi prebuja vedenje, da so potrebne določene spremembe. Imamo takorekoč strukturne probleme. A na drugi strani tudi kopico priložnosti.
Mogoče so bila devetdeseta ponekod res leta zamujenih priložnosti. Včasih se občine, države, ali pa posamezniki, če hočete, znajdejo pred dilemami, ki lahko za dolgo časa določijo njihovo smer.
Prvi korak je sploh določiti in spoznati takšne trenutke. Slovenska država se že po malem zaveda, da je nekje v tem trenutku. Za Bistrco pa tudi ni panike. Škoda le, da se potenciali vse premalo izkoriščajo in uveljavljajo.
In ljudje? Ljudje pa se spreminjamo. Včasih celo na boljše.	Dejan Ujčič
V življenju slovenskega človeka je čebelarstvo vedno zavzemalo pomembno vlogo. Začetki čebelarstva pri nas segajo v isto dobo kakor začetki slovenske posvetne književnosti, to je v dobo slovenskega preporoda, ki seje začela pri nas v 60-tih letih 18. stoletja.
Človek pa je pobiral čebelam med in tudi čebelaril je že v prazgodovini. Medje uporabljal kot sladilo, zdravilo in pomirjevalo, iz medu je pripravljal pecivo in pijače, iz voska je vlival sveče. Prvotnejše je gozdno čebelarjenje, v srednjem veku pa seje uveljavilo domače čebelarjenje v koritih, ki ga omenja v Slavi vojvodine Kranjske že Valvasor.
Tudi Ilirska Bistrica in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo in Tretji čebelarski praznik, ki je potekal v nedeljo 22. maja 2005 je bil vrhunec počastitve čebelarjenja v teh krajih, domačega čebelarja Antona Žnideršiča pa uvrščamo med najbolj znane slovenske čebelarje.
Prireditev sta zaznamovala pozdrava slavnostnih gostov, predsednika čebelarske Zveze Slovenije Lojzeta Peterleta in
državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo Franca Buta, ki sta pozitivno ocenila položaj čebelarstva ter izrazila željo in potrebo po uveljavitvi te pomembne panoge pri nas.
Na prireditvi je sodeloval pihalni orkester Ilirska Bistrica, pevski zbor iz Majšpreka je zapel čebelarsko himno,
domačo himno je zapela pevska skupina Vasovalec, Antona Žnideršiča
je predstavila njegova vnukinja Mita Drofelnik, najlepše točke pa so vsekakor imeli učenci bistriške osnovne šole, ki nosi ime po Antonu Žnideršiču.
Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica je skupaj z domačim
čebelarskim društvom Antona Žnideršiča, Pošto Slovenije in domačo
pošto v Ilirski Bistrica pripravila poseben priložnostni poštni žig v čast čebelarskemu slavju. Zapis na poštnem žigu je predstavljal ligotip čebelarskega praznika.
Domače čebelarsko društvo je pripravilo tudi priložnostno razstavo, ki je bila razdeljena v tri sklope. Prvi del so sestavljali čebelarski pripomočki in orodja, večina iz časov iz življenja Antona Žnideršiča. Med razstavljenimi artikli so bili Žnideršičev! panji, lesena točila, Žnidaršičev kotel za kuhanje voščin in mnogi drugi.
Sestavni del razstave j e bila tudi razstava fotografij domačega foto kluba na temo čebelarstva. Ob razstavi je potekala tudi multimedijska predstavitev na temo Žnideršič, čebela, Ilirska Bistrica. Društvo pa je izdalo tudi priložnostno publikacijo, ki opisuje življenje in delo Antona Žnideršiča.
Prireditev je bila tudi priložnost za podelitev priznanj Čebelarske zveze Slovenije in
domačega čebelarskega društva. Tako so iz rok predsednika društva prejeli nagrade Lojze Peterle, ravnateljica OŠ Antona Žnideršiča Karmen Šepec, vnukinja A. Žnideršiča Mita Drofelnik, Vojko Čeligoj kot član Primorskega numizmatičnega društva za oblikovanje priložnostnega poštnega žiga, župan občine II. Bistrica Anton Šenkinc, Cveto Prosen kot praporščak Čebelarskega društva Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Jože Iskra za izposojo razstavnih eksponatov, Viktor Slavec za izdelavo makete slovenskega čebelnjaka in Milena Urh za izvedbo programa.
Zabavno popoldne seje nadaljevalo z veseloigro ČEBELJI PROBLEMI v izvedbi dramske skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij, z nastopom akrobatske skupine učenk OŠ Antona Žnideršiča, z nastopom narodnozabavnega ansambla učencev OŠ Antona Žnideršiča in z nastopom svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko Denisa Novata in njegove skupine.
Vsekakor gre pohvala za izjemno organizacijo vsem članom domačega čebelarskega društva, še posebej pa njegovemu predsedniku Zorku Šabcu.
ČD Ilirska Bistrica
OB 10. OBLETNICI DELOVANJA UPRAVNE ENOTE ILIRSKA BISTRICA
Letos poteka deset let od ustanovitve in delovanja upravnih enot. To je priložnost, da se spomnimo začetkov, opravljenega dela v tem času in pogledamo v prihodnost.
Kako je pričela leta 1995 z delom UE II. Bistrica. Upravne enote so nastale in pričele z delovanjem 1. januarja 1995 na podlagi Zakona o upravi, ko so se naloge uprave ločile na državne in lokalne samouprave. V pristojnost upravnih enot so prešle vse upravne in druge naloge, ki so spadale v delovna področja posameznih ministrstev in se izvajajo teritorialno. UE II. Bistrica je prevzela 24 delavcev, ki so te naloge opravljali v bivših občinah, v obstoječih prostorih in s prevzetimi sredstvi, arhivi in nerešenimi zadevami.
V	času pred tem je bilo obilo predlogov, razprav in polemik o možnih variantah regionalizacije Slovenije. ‘V igri’ je bilo oblikovanje upravnih okrajev, in sicer je pri tem šlo za variante 8,11,19+1 ali 25 upravnih okrajev. Ker glede ustrezne rešitve ni bilo političnega soglasja, so se oblikovale upravne enote na območjih in s sedeži v vseh dotedanjih občinah, torej skupno 58 upravnih enot. Naša občina je ostala enovita, zato sta območji delovanja upravne enote in občine isti.
V	samem začetku je bilo v delovanju zaradi organizacijskih težav, nedorečenosti in problemov s finančnim poslovanjem kar precej težav in improvizacij. S tem, daje upravna enota nadaljevala delo s prevzetimi delavci in v obstoječih prostorih, pa je bil prehod na novo organiziranost za občane kljub vsemu skoraj neopazen. Poslovanje v istih prostorih pa v precejšnji meri botruje temu, da občani še sedaj težko razlikujejo upravno enoto in občino.
Delovna področja upravne enote. Delovna področja upravne enote so opredeljena s področji, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, večina nalog pa se izvaja na naslednjih področjih:
-	upravnih notranjih zadev (matične knjige, potne listine, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, registracija motornih vozil, orožje, tujci, društva, javna zbiranja, osebna stanja, register prebivalcev,..),
-	okolja in prostora (gradbena in uporabna dovoljenja, določitev funkcionalnega zemljišča, registracija najemnih pogodb, razlastitve zemljišč,..)
-	dela, družine in socialnih zadev (žrtve vojnega nasilja, vojni veterani, vojni invalidi, delavske knjižice),
-	kmetijstva, gozdarstva in prehrane (promet s kmetijskimi zemljišči, status kmeta, zaščitene kmetije, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, melioracije in komasacije,..),
-	gospodarstva (pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, urniki trgovin, kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov),
-	denacionalizacijski postopki, ki spadajo v delovno področje več ministrstev
Poleg tega opravlja upravna enota tudi druge naloge oblastnega značaja, obrambnega načrtovanja in vse strokovne naloge, ki so pomembne za
njeno delovanje, v njeni pristojnosti je tudi izvedba volitev v državni zbor, evropski parlament, za predsednika države, referendumov in popisov prebivalstva.
Nekaj besed o rezultatih dela. V teh
desetih letih smo skupno opravili skoraj
160.000	upravnih zadev (recimo izdali skupaj skoraj 10.000 starih in novih potnih listin) in več kot 100.000 drugih nalog (izdaja potrdil, izpiskov,..). Največji obseg dela smo opravili v letu 2000, ko smo opravili skupno več kot
25.000	storitev, poleg tega pa še 14.000 drugih nalog.
Obseg dela se je skozi leta od področja do področja spreminjal, ponekod tudi zelo povečal, odvisno od sprememb v zakonodaji in pristojnosti. Pri tem je šlo predvsem za zamenjavo raznih osebnih listin (osebnih izkaznic, potnih listin, orožnih listin, vozniških dovoljenj,..). V prvih letih smo izdali precej dovoljenj za obratovanje. Sodelovali smo pri večjih projektih v občini z vodenjem postopkov izdaje gradbenih dovoljenj za večje trgovske centre, čistilno napravo, parkirišč za nevarne snovi, bencinskih črpalk, prav tako smo sodelovali z vladnimi službami pri urejanju mejnih prehodov. S tako imenovano ‘vojno zakonodajo’ smo dobili v reševanje veliko število zahtev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja in vojnega veterana.
Število zadev se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, predvsem na račun v prejšnjih letih opravljenih zamenjav osebnih listin, pa tudi na račun zmanjšanja pristojnosti na nekaterih področjih (obrtna dovoljenja, priglasitev del,..) oz. prenosa pooblastil na zunanje organizacije (registracija vozili, ki jo opravlja organizacija za TP).
Velikih sprememb je bila deležna organiziranost, način dela, standardizacija postopkov, predvsem pa informatizacija, saj so skoraj vsi upravni in spremljajoči procesi računalniško podprti. V okvim obstoječih prostorskih razmer smo obnovili prostore, zamenjali vso pisarniško opremo, iz provizorija pa smo preselili vse delavce v najete poslovne prostore v poslovni stavbi Banke Koper.
Poleg rednega dela smo nekako izvedli tudi tri volitve poslancev v državni zbor, ene volitve v evropski parlament, dvoje volitev za predsednika države, kar precej referendumov in popis prebivalstva.
Zadeve, ki nam ‘grenijo življenje’. Obstaja nekaj zadev, ki nam jih nikakor ne uspe rešiti. Dejstvo pa je, da niso
odvisne od naše pripravljenosti, ampak od zunanjih dejavnikov. Predvsem j e to nedokončana melioracija in komasacija kompleksa Vrbovo, ki se je pričela izvajati 1989, mi pa smo jo prevzeli v reševanje leta 1997. Opravljenih je bilo
dosti usklajevalnih sestankov, prelitega obilo črnila, porabljenih tudi precej finančnih sredstev, pa na žalost brez pravih rezultatov. Razlog je v potrebni sanaciji melioracije, ki ob izvedbi ureditvenih del v letu 1989 kljub ugotovljenim pomanjkljivostih, ni bila izvedena. Pri tem j e bistvenega pomena ustrezna kmetij ska politika, zaustavitev opuščanja kmetovanja in spodbujanje ekonomske pridelave ob dobrem sodelovanju med pristojnim ministrstvom za kmetijstvo, ministrstvom za okolje in prostor, občino in združenji kmetov. Ker je predhodna sanacija melioracije predpogoj za nadaljevanje postopka
komasacije, smo do zaključka sanacije melioracije komasacijo začasno prekinili.
Poleg tega j e tu še denacionalizacija. Skupno smo prejeli v reševanje 204 denacionalizacijske zahtevke, ki smo jih večino rešili že pred leti. Še vedno pa je nekaj zadev, katerih reševanje ne gre v skladu s prizadevanji. Vzroki za zaostanke so predvsem v dodelitvi nadomestnih zemljišč, uskladitvi podatkov med zemljiško knjigo in geodetsko upravo, odmeri funkcionalnega zemljišča ter ugotavljanju državljanstva.
Slabe prostorske razmere za delo predstavljajo enega največjih problemov oz. ovir za ustrezno organizacijo dela in racionalnost poslovanja. Najbolj se to odraža pri ‘šalterskem’ delu s strankami v sprejemni pisarni in na področju upravnih notranjih zadev. Prostorske
razmere so se s preselitvijo delavcev iz provizorija v poslovno stavbo Banke Koper sicer nekoliko izboljšale. Prostorska stiska zadeva prav tako občinsko upravo, saj si delita prostore v občinski stavbi upravna enota in občina. Izgradnja nove upravne stavbe na mestu provizorija za potrebe upravne enote, drugih državnih organov in občine ostaja tako še vedno nuja. V njej bi pridobili tudi prostore za skupne funkcije z občino (garaže, arhiv, konferenčna dvorana, energetika). Zaradi nekaterih nedorečenih premoženjsko pravnih zadev (zamenjava nepremičnin, določitev funkcionalnega zemljišča,..) pa tega v vseh teh letih, kljub temu, da se naša upravna enota že leta nahaja v prvi prioriteti urejanja prostorskih razmer, nismo uspeli realizirati.
Upravna enota na poti k sodobni upravi. Upravna enota danes zaposluje 31 delavcev, od tega 22 na uradniških in 8 na strokovno-tehničnih delovnih mestih ter eno pripravnico. Delo je organizirano v 3 oddelkih: v oddelku za upravne notranje zadeve, oddelku za okolje in prostor ter oddelku za občo upravo in skupne zadeve (več o organiziranosti in drugih podatkih o UE na spletni strani http:// upravneenote.gov.si/ueilirskabistrica/).
Glavna vodila delovanja so odprtost za poslovanje s strankami, uvajanje standardov kakovosti, spoštovanje standardov poslovanja in rokov, dobra strokovna usposobljenost ob stalnem usposabljanju zaposlenih in s primemo informacijsko in pisarniško opremljenostjo.
Uvajanje standardov kakovosti .
"Upravne enote so bile pionirke gibanja za kakovost in poslovno odličnost v javni upravi in so obraz države, s katerim se največkrat srečujejo državljani, ” so bile besede ministra Gregorja Viranta ob počastitvi 10. obletnice delovanja upravnih enot. Pri tem j e tudi poudaril, da so se upravne enote razvile v najkakovostnejši del javne uprave.
Tudi naša upravna enota se je zavezala za dvig kakovosti svojih storitev. V tej smeri uvajamo samoocenitveni model CAF, s katerim smo pristopili k ugotavljanju pomanjkljivosti in izvajanju ukrepov izboljšav organizacije in poslovanja. Pri tem je najpomembneje, da sami zaposleni analizirajo delo in poslovanje, ugotavljajo prednosti in pomanjkljivosti ter predlagajo vodstvu izboljšave. Tako s svojim znanjem, sposobnostmi in
inventivnostjo prispevajo k organizacijskim spremembam in dvigu kakovosti poslovanja.
V tem času smo že tretje leto izvedli ankete ugotavljanja zadovoljstva strank z storitvami upravne enote, s katerimi si nekako nastavljamo zrcalo. Ob tem se našim strankam zahvaljujemo za sodelovanje. Izraziti moramo zadovoljstvo nad rezultati oz. ocenami, s katerimi so nas stranke ocenile. V letu 2003 smo prejeli povprečno oceno 4,04, v letu 2004 pa 4,21, s katero se uvrščamo v zgornji del upravnih enot (več o tem na spletnemnaslovu http:// upravneenote.gov.si/). Na tem spletnem naslovu dobite tudi vse informacije o upravnih storitvah, ki jih opravljajo upravne enote.
Stranke lahko poleg tega izražajo svoje mnenje, pripombe in pohvale preko knjige pohval in pritožb ali po E-pošti na uradni E-naslov upravne enote.
Upravljanje s kadrovskimi viri. Nesporno je dejstvo, da so dobro strokovno usposobljeni uslužbenci najpomembnejši dejavnik in zagotovilo za dobro delo vsake organizacije. Stalnemu dodatnemu usposabljanju dajemo zato velik poudarek. Z letnimi razgovori in ocenjevanjem pa poleg tega uvajamo sodobne pristope k ravnanju z ljudmi. V teh letih se je 7 delavcev upravne enote dodatno izobraževalo in pridobilo visoko strokovno izobrazbo.
E-uprava. Brez informacijske podpore si seveda ni več možno predstavljati sodobnega poslovanja. Poslovanje preko interneta, z možnostjo pošiljanja elektronskih vlog, informatizacija vseh upravnih in spremljajočih procesov, izmenjava podatkov med organi javne uprave z neposrednim dostopom do podatkovnih zbirk, prinašajo velike spremembe v način dela, ki se odraža v racionalnosti in hitrosti poslovanja. Plačevanje storitev s plačilnimi karticami, ki smo ga uvedli pred leti, počasi narašča, v plačilo sprejemamo 5 plačilnih kartic (Aktiva-Maestro, Karanta, Eurocard, Visa in Diners)
Vse informacije in spletne povezave v zvezi s storitvami državne uprave dobite na spletnem naslovu http://e-uprava.gov.si/'e-uprava/.
Kako naprej - reorganizacija upravnih enot. Uprava je seveda živ organizem, v stalnem spreminjanju in prilagajanju potrebam časa. Projekt reorganizacije upravnih enot, ki se izvaja v okviru regionalizacije Slovenije, se letos nadaljuje. Predvidena je ustanovitev 14 upravnih okrajev, pri čemer naj bi se sedanje upravne enote preoblikovale v izpostave okrajev. Bistvenega pomena za občane pa je vendarle usmeritev, da se bodo vse storitve, ki zadevajo neposredno poslovanje z občani, še nadalje izvajale na sedanjih sedežih upravnih enot. Poudarka je vredno tudi predvideno združevanje večine državnih organov, ki delujejo na območju pod ‘eno streho’, tako da se bodo predvidoma organizacijsko pridružile geodetske, davčne in obrambne zadeve. Z vidika racionalizacije poslovanja in lažje dostopnosti strank do storitev državne uprave bi bilo to ob predvideni izgradnji in preselitvi v novo poslovno stavbo najbrž najboljša rešitev.
Branko Celin
načelnik UE
ZA SVETEGA FLORJANA GOD
Ura je bila pet in pol, ko seje dvigalo na gradbišču v Dobropoljah v soboto zadnjič spustilo. Palica s privezanima slovensko in evropsko zastavo je bila pripravljena. Pritrdili smo jo na dvigalo, kije lahek tovor poneslo v zrak in zvok motorja na dvigalu je utihnil. Zidarji so zapustili gradbišče.
Z delom je začela dežurna ekipa, kije že ves popoldan čakala na ta trenutek. Naslednji dan j e bilo namreč na sporedu praznovanje goda sv. Florjana. Najavljenih je bilo mnogo gasilcev in drugih rednih obiskovalcev. Kot mravlje smo se razkropili po številnih lesenih, železnih, plastičnih in organskih ‘smeteh’, ki so morale izginiti
iz prizorišča. Ko so se poslovili še zadnji sončni žarki, je prostor izgledal, če odmislimo kup težko premakljivih gradbenih pripomočkov, za silo urejen.
V	nedeljo dopoldne, ko je nehalo rositi, so prispeli bistriški gasilci in ob sodelovanju domačinov po ploščadi razporedili klopi in mize. V času kosila sta cerkev in prostor ob njej samevala, kmalu po tem pa so se tam spet naselili najbolj delavni. Ven j e bilo potrebno prinesti še oltarno mizo, j o okrasiti, postaviti zvočnike in žice, usmerjati prihajajoče.
Malo pred tretjo uro popoldan se je na zgornjem koncu vasi zbrala velika množica lepo oblečenih gasilcev, njihovih številnih vozil in mnogih občudovalcev. Ko sta tja prišla še župnik in kaplan, so zastavonoše začeli korakati. Procesija je šla skozi vas na ploščo pri cerkvi in tam seje začela maša na prostem. Sooblikovali so jo predstavniki vseh udeležencev, ob spremljavi violine in kitare pa so pele Serafinke.
V	zahvalo za povabilo smo od gasilcev iz Opatije in Škalnice dobili dva kipa sv. Florjana, iz Šapjan pa je prišla slika našega skupnega svetnika. Kot da bi vedeli, da kip sv. Florjana iz naše cerkve trenutno domuje v Rečici, zaradi restavracije. Praznovanja so se udeležili še gasilci iz Klane, seveda Ilirske Bistrice, pa iz Podgrada, Knežaka, Vrbovega in Jelšan. Gosti iz Kvamerja so rekli, da si želijo, da bi se tako intenzivno kot nekoč v skupni državi ljudje iz krajev tostran
Obrazi v nalomljenem zrcalu_______________________________________________________________
KAPLARJI SO MED NAMI
Pred časopisom Snežnik so nepreklicno svetlejši dnevi. Verjamem, da ste tudi vi ob branju prejšnje številke našega časopisa opazili, da gaje osvetlilo solnce in ga okrepilo z blagodejno energijo tako, da uvodna stran sije v prekrasni svetlo modri, t.j. sinji barvi. Prav tako j e z naslovnice izginil koncentrat reklam, ki so nas dobesedno dušile. Naše oči so se končno odpočile od neprebavljivih količin EPP, na katere tudi ta časnik ni imun. Zdi se mi, da seje tudi vsebina nekoliko popravila. To je zato, ker objavljam tudijast, ki pišem intelegentno in moderno, torej najkompliciranejšo toporišičevsko slovenščino, kar jih poznamo... Upam, da bodo žarki še dolgo delovali ugodno (pa ne tako kot pred tremi leti, ko sem mislil, da bom crknil od vročine) in da jih ne bodo poskušali onemogočiti s kakšnim črnim oblakom, ki bi ga v obliki cenzure lahko prispevala naša občinska oblast, ker ji je namenjeno premalo hvale. Tako bi Snežnik postal občinski bilten, podobno kot bi naša vlada hotela narediti iz TV Slovenija svoj orkester.
Gradnja nove lekarne se približuje zaključni fazi, to je njeni slavnostni otvoritvi. Tako bo zaključen proces razdruževanja z Zdravstvenim domom. Včasih sta bila kot brat in sestra, bedeča nad našim zdravjem. Spoštovali smo ju in se tudi nekoliko bali. Danes pa vidim, da si sploh nista v sorodstvu: bogata lekarna se skorajda sramuje revnega Doma. Tudi ne vem, zakaj se lekarna imenuje tako. Jaz bi jo krstil z modernejšim imenom: Lepota in mladost - prodaja in izdelava zdravil ter lepotnih pripomočkov. Ne vem, zakaj nam v poštne nabiralnike ne pošljejo kaj reklam iz njihovega bogatega asotrimana.
Izvedenka za Srednjo Evropo pri Economist Intelligence Unit iz Bruslja, ga. Delia Meth - Cohn je v svojem poročilu nesramno zapisala, da:».. .presenečajo visoke cene hrane v Sloveniji, kijih navijajo predvsem trgovci.« Veste kaj to pomeni po slovensko? Da nas odirajo kot prasce.
So pa Hrvati tepci. V njihovih trgovinah j e hrana veliko bolj poceni kot pri nas. Če bi v Rupi naredili megamarket, bi oni fejst zaslužili, mi pa bi dobili poceni robo in še DDV bi spravili v žep. Upam, da se ne bo tega spomnil in se tja vrinil kakšen Tuš ali Spar. Nam bi se pisalo enako kot doslej.
Nisem vedel, da so tune tako krvoločne živali. Ti delfini, ali kar že so, se obnašajo kot kanibali. Najraje bi se med seboj pobili in požrli. To lepo vidimo tudi na TV. Borba med Riom Mare in Calvom je neizprosna. Tudi milka ne trpi ostalih čokolad.
Kot veste sejast praskam samo tam, kjer me s(k)rbi. To so zdaj penzije. Tu vlada prava anarhija. Zakaj? Prejšnja država je bila zanič: enoumje, leni in nemarni delavci, ki so svoje kreativne sposobnosti lahko dokazovali le v Nemčiji; o demokraciji in tržnem gospodarstvu smo lahko le sanjali... Slednjega smo imenovali gnili kapitalizem. So pa bile plače in penzije že tedaj zelo napredne, skoraj kapitalististične. Vendar v balkanskem stilu, ki seje sedaj spremenil v teksaško-balkanski slog. Nekdo je dobil 400 jurjev penzije, drugi 50. Pri prvem so bili srečni ate, mama, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. O drugem ne bom govoril.
Razumljivo je, da so prejemali nekdanji sekretarji in njim podobne kategorije po podjetjih in drugje v okviru Nič-nas-ne-sme-presenetiti primerne mesečne prejemke zaradi posebnih zaslug v višjem interesu. Tudi marsikateri nekdanji direktor se ni preveč trudil, pa je vseeno šlo. Če pa je že stvar zafural, so ga nagradili s kakšnim še višjim stolčkom. Takih patriotov je bilo veliko. Ker so v pokojninsko blagajno dotični vplačevali mesečno visoke zneske, so prejemali in še sedaj prejemajo visoke pokojnine. Previsoke. Vse to je dobro znano.
Ja, in kaj potem? Ja, to bi morali popraviti. Prenizke penzije bi morali dvigniti, previsoke pa znižati. In kdo bi bil za to najbolj poklican, kdo bi to moral prvi zahtevati? DeSUS! Ampak ta zahteva samo, da pokojnine rastejo enako hitro kot plače. Da prejema 60% penzionistov mesečno manj kot 110.000 SIT ter daje bila povprečna penzija lani samo 119.000 SIT, za DeSUS tudi ni bistveno. Glede na povprečno penzijo bi bilo pričakovati najvišjo pokojnino tja do 250 jurjev. Malo morgen. Ha, ha. Ker se DeSUS ne bori za pokojnino kot socialno kategorijo, je od 1/3 volilnega telesa, ki ga predstavlja 500.000 upokojencev, v parlamentu bi to pomenilo približno 30 sedežev, zbral poslancev manj, kot je prstov na eni roki. Stranka bi se torej morala imenovati SBSU (Stranka bolje stoječih upokojencev). Seveda lahko rečemo, daje za te nadvse demokratična. Ko se bo ta partija borila za večino upokojencev, bo dobila 30 parlamentarnih sedežev. Oprostite, odšteti moramo dosedanje 4 ali 5.
Ker preveč berem Delo in sem gledal Trenja na POP TV, nadaljujem s srbečim argumentom. Na Trenjih seje s 15-letno zamudo oglasil predstavnik LDS in krokodilsko solzno izustil, da bi morali previsoke pokojnine znižati in najnižje zvišati. A ni srčkan???
Najbolj so me presenetili ekonomisti. Veliko jih razmišlja v kaplarskem stilu »befehl ist befehl«, ki potrjuje Cankarjevo misel o Slovencih. Ko je minister Drobnič rekel, da bi po sedanjem sistemu pokojnine čez 20 let bile vredne samo 30% takratnih plač, so menili, da to ne gre, ker pravijo, da se bo Slovenija utopila v morju upokojencev. In da je penzija ekonomska kategorija. Za Slovenijo bi žrtvovali.. .sebe? Neee, upokojence! Vprašam vas, je Slovenija socialna država ali ekonomska država. Smo mi državljani ali potrošniki?...Mogoče bi bilo pametno prestrukturirati upokojence po kategorijah. Najnižja bi bila deležna preživetvenih delavnic. Tam bi se učili kuharije v stilu Tudi trava je lahko okusna, Koleraba na 101 način in podobno...
in onstran meje družili tudi od zdaj naprej. In da bi cariniki in policaji mejo čimprej zapustili.
Bistriški gasilci so nam v poučni vaji pokazali, kako j e treba ravnati v primeru uhajanja plina v stanovanju, da ne bi prišlo do podobne eksplozije, kot seje zgodila ne dolgo nazaj v Kalu pri Pivki. Kulturni program so otvorile pevke iz skupine Resa z živahnimi pesmimi v neobičajnih narečjih. Požele so dolg aplavz. Učno uro iz zgodovine smo zaupali gospodu Danilu Pugelj iz Kosez. Našo cerkev da so že leta 1665 obiskali škofi, piše v starih dokumentih, in je letnica 1890 na portalu cerkve mnogo mlajša od (vsaj začetne) cerkve. Kulturni program so zaključili glasbeniki iz družine Volk. Z glasbo iz svojih neobičajnih instrumentov so na plesišče zvabili gasilski par. Po maši smo torej imeli - tako kot nekoč - (tudi) ples.
Družabni del praznovanja je potekal ob golažu in vinu ter soku in piškotih. Bili smo veseli, da smo se spet srečali, veseli novih znancev, veseli, da je med prireditvijo sijalo sonce, veseli, da cerkev dobiva nov zvonik in obljubili smo si, da se ob letu spet dobimo.	Katja Rutar
Avtor fotografij je Bojan Kastelic.
Je pa Drobnič dal družino nazorno na prvo mesto, pred državo. Finančno breme za prvi dan otrokove bolezni je prevalil na enega starša: Familie, Ktiche und Kirche. Bravo! (Eden starš, dva starša ali samo starši, je sedaj pravopisno vprašanje).
Jast bi v tej politični norišnici najraje ustanovil novo stranko: SDBUS ali Stranko delavcev, brezposelnih in upokojencev. Na čelo bi postavil Kučana, ki se uspešno bori za pravilno vrednotenje »tekovin NOB« in ima vizijo za svetlo bodočnost slovenskega naroda. Lahko bi kaj konkretnega storil za sedanjost. Poskušal bi ukrotiti prijatelja Jankoviča in njegov Merkator, Tuša in Špara pač ne more, in tako pomagal k našemu preživetju, pa tudi zato, da se Evropejci ne bi zgražali. Bojim se, da tega častnega mesta ne bi hotel. Morda bi ga sprejel Marijan Poljšak, pravijo mu politični Krjavelj, ki ne ve, kaj hoče. Morda res. Zanesljivo pa ve, česa noče.
Lep upokojenski pozdrav,
Dimitrij Bonano
	
	
Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov
sneznik@kabelnet.net
BIL JE ČAS VOJNE IN JE ČAS SPOMINOV
Šestdeset let po koncu druge svetovne vojne, v spomin na ustanovitev OF, ob prazniku dela in prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo se zbrali na že tradicionalnem srečanju s predstavniki Združenja zveze borcev Ilirska Bistrica.
Spominjanje na dogodke iz okupacijskih in vojnih časov, v družbi gospoda Jožeta Vičiča in Franca Gombača, je med nekdanjimi borci in stanovalci Doma odstmilo marsikateri boleč dogodek na čas, v katerem je umrlo ogromno ljudi, na tisoče pa jih je odšlo v življenje s telesnimi pohabami in zaznamovanostmi.
Mira Lenarčič
V trenutkih navideznega miru se je dvignil zastor. Za borce na položajih se je pričela gledališka predstava. Del tega vzdušja je na srečanju s stanovalci Doma starejših občanov Ilirska Bistrica s prepričljivo besedo in igralskim nastopom oživil gospod Franc Gombač.
KRESOVANJE NA DRAGI 2005
30-LETNICA OSNOVNE ŠOLE RUDOLFA UKOVIČA V PODGRADU
Včasih so se začele priprave na prvomajsko kresovanje že kmalu po pustnem času, ko seje posekalo drevje in grmovje, ki seje razraslo na pašnike, vrtače, poti ... Sledilo je sušenje na spomladanskem soncu. Da bi bil kres čimbolj mogočen in bi trajal čim dlje, so privlekli fantje iz Trnovega večje število kamionskih gum. Pozneje so to novodobno	pogruntavščino
prepovedali, predvsem zaradi ekoloških pomislekov. In prav je tako, saj se je v vseh teh letih nabralo po pobočju Drage s skalnatim vrhom ogromno saj in žice. To so bili časi, ko je bila pomembna družbena akcija ..., če se spomnimo gorečega napisa Tito izpred več kot 20 let.
Letos smo pripravili tri kresove, od katerih j e slednji zagorel na kresno noč. Okrog devetih je zagorel manjši kres pod vrhom, kasneje pa še večja z bori obložena grmada na vrhu. Kljub lepemu vremenu ni bilo veliko ljudi na spregled, smo pa zato najtrdovratnejši opazovali kresove in njihove utrinke po
dolini in njenih obronkih, vse tja do podolgovati mizi vaščanov iz Učke, Slavnika in Vremščice. Našteli Vodnikove ulice v Trnovem, kjer že smo jih več kot 25. Zaključek: zagorelo nekaj let zapovrstjo na predvečer 1. ni, poškodovanih in nasekanih ni bilo, maja zakurijo kres, pripravijo piknik in smeti smo pokurili v skladu z veljavno veselo modrujejo v noč. Bila je noč, ki zakonodajo. Na koncu smo se pridružili ti da moč.	R.G.
Ob koncu maja, natančneje 27., so v osnovni šoli v Podgradu pripravili slovesnost ob 30-letnici odprtja sedanje šole, ki je poimenovana po rojaku iz sosednje Hrušice Rudolfu Ukoviču.
Podrobneje bomo o prireditvi pisali v naslednji številki, saj je bila redakcija zaključena že pred tem.
V prihodnji številki tudi več o občinski reviji pevskih zborov, ki se je 22. maja začela prav v prostorih podgrajske šole. Na prvi reviji seje predstavilo 8 zborov, od tega štirje domači in štirje iz sosednje Hrvaške.
mr
Dvoj n a dioptrija___________________________
ČOKOLADA NA DUŠI
Pogosto slišim kje koga tarnati, kako je svet razčlovečen do amena, posebno naša deželica pod Triglavom, ki drvi v divji kapitalizem ter motri svet in ljudi okoli sebe skozi eno samo dioptrijo, ki jo premore in to je: dobiček. Se skoraj strinjam, vendar kljub temu ni vse tako temno, kot izgleda, celo v naši občini ne, kjer smo v marsičem še bolj na dnu, kot drugje. Veliko svetlih zvezd je med nami, ki pa jih zaradi zamegljenosti z malodušjem, ki ga vsi nezavedno širimo, ne opazimo. O eni takšnih zvezdic v osebi prijazne uslužbenke na trnovski pošti sem pisal natanko pred dvema letoma, kako mi je pod svojim pultom mesec dni hranila svečo, ki sem jo pri njej kupil in pozabil, čeprav za to ni bila plačana in takšne "storitve” zagotovo niso v opisu njenih delovnih nalog. Povem vam, da me je tista sveča še dolgo grela in vsakokrat, ko se spomnim nanjo, se mi zdi, da postane nebo nad mano za odtenek svetlejše, čeprav je oblačno...
Pred kratkim se mi je zgodilo nekaj podobnega, in sicer v trgovini, kjer pa me pod pultom ni čakala spet sveča, marveč čokolada, ki je nisem kupil in pozabil, ampak samo plačal, ker se je naključno znašla ob moji špeceriji na blagajniškem pultu in posledično na mojem računu. Stvar od niča bi rekli po domače, posebno, če se niti ne spomniš, kaj si kje pred dvema tednoma kupil in koliko plačal. Ni pričakovati, da bi te na to spomnil prodajalec, posebno, če ti je preveč zaračunal. In tudi, če si ti njemu kaj ostal dolžan, se ne bo preveč naprezal z razčiščevanjem, če je šlo za par tolarjev. Naj ob tem omenim, kaj se je na to temo pred leti zgodilo moji prijateljici, ko je na poti iz trgovine proti domu opazila, da njen mulo žveči čokolado, ki mu je ni kupila, ne plačala. Da bi ga za zmeraj odvadila takega neodgovornega obnašanja, ga je takoj odgnala nazaj k trgovki, da bi poravnal račun in se ji opravičil. Ko sta prišla do nje, je mlada gospa doživela neprijetno presenečenje in hkrati vzgojno klofuto, ko jo je trgovka skoraj nadrla, čemu za par tolarjev zganja tak cirkus, ker da ima ona s tem samo sitnosti pri popravljanju dnevnega obračuna, kjer se take malenkosti sploh ne poznajo...
Pa smo tam, namreč pri otopelem čutu za etično odgovornost, ki jo zelo primanjkuje v naši deželici pod Triglavom, zaradi česar imamo toliko poneverb
in goljufij, da prej zastarajo, preden utegnejo na sodiščih priti na vrsto. Ravno zato je ravnanje prodajalke Majde iz bistriškega marketa, ki ji čokolada, ki je nisem pri njih kupil, a vseeno plačal, ni dala miru, vse dokler je ni odštela od mojega računa, vredno občudovanja in javne pohvale. Šlo je za mnogo več kot le za tistih nekaj tolarjev, kolikor je čokolada stala; šlo je za izpit iz poklicne etike in medsebojnega zaupanja, ki se začne ali konča pri malih stvareh. In če ne bomo gojili tovrstne rahločutnosti, ki jo je pokazala gospa Majda s tem, ko se je lepo izrazila, da ne želi nositi tiste čokolade na duši, potem ne moremo pričakovati izboljšanja družbenih razmer, nad katerimi bentimo, da so na psu, z javno moralo vred, ki dopušča in odpušča vse mogoče svinjarije, o katerih slišimo in beremo vsak dan. Za zajezitev te povodnji je potreben in pomemben vsak kamenček, ki ga prispevamo s svojim osebnim zgledom in ravnanjem. Več kot jih bo, močnejši in varnejši bo jez in mi z njim. K temu lahko vsak kaj prispeva, če ne drugega, kakšno pohvalo, kadar je to potrebno. Nihče se zaradi tega ne bo prevzel, se bo pa gotovo dobro počutil, ko bo videl, da njegov trud ni neopažen. Kar se slednjega tiče, menim, da si vse naše bistriške prodajalke zaslužijo po eno zvezdico za svojo prijaznost in ustrežljivost do kupcev. Bi pa dal črno piko našim trgovcem (mislim lastnike bistriške živilske prodajne mreže), ker po zaprtju Balasty-ja človek ne more nikjer dobiti takšnega sezonskega sadja (razen morda banan), ki bi ga lahko še isti dan dal v usta. Jabolka moram recimo najmanj teden ‘ pacati ” na toplem preden postanejo užitna. Tudi z kiwiji bi lahko balinal... Vem, da se sliši noro, a zelo prav bi prišla kaka trgovina z malce manj blestečim, a takoj užitnim sadjem. Seveda po nižji ceni. Prepričan sem, da dobiček od prodaje ne bi bil nič manjši, naše zadovoljstvo pa gotovo večje, kot sedaj, ko imamo iz trgovine prineseno sadje bolj za razstavo, kot za hrano...
Boh do prihodnjič
Jožko Stegu
BISTRIŠKO DRUŠTVO INVALIDOV PRAZNOVALO DVAJSETLETNICO DELOVANJA
Društvo Invalidov Ilirska Bistrica je 20. maja v Domu na Vidmu pripravilo slovesnost, s katero so se spomnili dvajsetletnega delovanja. Vabilu so se poleg številnih članov (550 jih šteje društvo) odzvali tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) Miran Kranjc in predstavniki društev s Krasa, Notranjske in slovenske Istre.
V	tem času so v društvu številnim članom pomagali na področju zdravstva, sociale, družabnega in rekreacijskega življenja, povezali so se in sodelovali s sorodnimi društvi in ZDIS-om.
Najzaslužnejšim so podelili priznanja, bistriško društvo pa je nagradil ZDIŠ. Med drugim je zlati znak ZDIŠ prejel Emil Štavar, predsednik domačega društva v letih 1987-2004.
V	kulturnem delu prireditve so sodelovali Trio Bistre, Jerica Strle, Saša Boštjančič, MePZ Društva upokojencev pod vodstvom Damjane Kinkela, folklorna skupina Gradina pa je zaključila program, ki gaje povezoval Marjan Krebelj.
»PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL!«
Skavti iz noviciata in voditelji smo bili med prvomajskimi počitnicami redni večerni gosti na trnovskem odbojkarskem igrišču. Pripravljali smo se namreč na
2.	skavtski odbojkarski turnir MREST, ki so ga organizirali skavti iz stega Ljubljana
3.
Priprave so bili res intenzivne! Pod budnim očesom našega trenerja Mateja Valenčiča smo se urili v servih, sprejemih, podajah, udarcih, bloku, “metanju” za žogo... Pa tudi v tem, kako žensko spraviš na kolena (ugotovili smo, daje to zelo težko!)! Našim treningom je obvezno sledil tudi okrepilni sladoled pri Makedoncu! Saj veste, izgubljeno energijo je treba pridobiti nazaj! O tem, kateri okus najbolj blagodejno vpliva na uspehe pri odbojki, pa ne bomo komentirali...
Po tedenskem premoru, ko smo morali guliti šolske klopi, je prišel 7. maj... Že navsezgodaj seje naš odbojkarski oktet s Škodo in t. i. Porschejem odpravil v Zbilje pri Medvodah. Po cesti smo trenirali predvsem hitrost in spretnost pri prehitevanju avtomobilov brez kondicije. Vendar se pri tem nismo dovolj ogreli, zato pa so naši soskavtje iz LJ 3 ob Zbiljskem jezeru poskrbeli za prijetno ogrevanje
z dvema čisto pravima aerobičarkama! Ob glasbi seveda!
In že seje začelo! Holandske vijolice, rožice za vsakogar (ime in geslo naše ekipe) smo na igrišču B v prvem krogu uspešno premagale najprej Škofljico, potem pa še Ribnico in Kamnik. Tako smo se uvrstile v drugi krog in bile že spet dodeljene na to isto igrišče, kije bilo očitno srečno za nas, saj smo tudi v drugem krogu premagale tako Loško dolino kot tudi Velenje! Kdo se bo z nami, a ne?
»Po krepilni pravi primorski joti in obilici domačih piškotov nam bo gotovo uspelo tudi v finalu!” smo se tolažili. Čas čakanja smo izkoristili za zabavo, ki pa ni uspela ohladiti naše vroče krvi! Tolažba, daje drugo mesto med dvanajstimi tudi zelo dobro, in želja, da bi zmagali, sta kar naprej izbijali ena drugo. Upanje pa umre zadnje!
Finale... z dobrimi Moravčam! Na za nas novem igrišču C! Napetost je naraščala in prav težko seje bilo umiriti! A po nekaj točkah prednosti je šlo kot namazano in tako smo prvi set z veliko prednostjo zmagali! Bravo mi! Slava pa nam je kar malo stopila v glavo in tako smo na začetku drugega seta ostali kar malo zadaj. Tako smo bili živčni, da se ne spomnim, kako smo prišli iz rezultata 21:13 za Moravče na 26:24 za nas! Odvalil se nam je kamen od srca! ZMAGA JE NAŠA! In steg smo obogatili za nov iglujček... Maya Maya... in še veliko drugega!
Srečni, veseli, ponosni in navdušeni smo se zmagoslavno odpravili nazaj v Bistre! In za nami je kar odmevala pesem “We are the champions...” MREST, še se bomo srečali!
Tjaša Rutar
ZRAČNE IN SOLČNE KOPELI m del
Mnogo denarja se izda za bolnice in zdravilišča, kar j e naravno in povsem pravilno. Bolniki naj imajo umno zdravljenje in udobno postrežbo. Še pravilneje pa bi bilo, da bi se ustanovile ob pravem času naprave za pobijanje bolezni, kajti lažeje in bolj poceni je braniti se bolezni kakor jih zdraviti. V vsaki vasi bi morala nastati naprava za zračne in svetlobne kopeli, ki bi služila ob enem za igrišče in telovadišče. Ako se nahaja v bližini tekoča voda, bi seji pridružilo še vodno kopališče. Kopel v tekoči vodi nudi velik užitek in težko se mu odreče, kdor se mu j e bil privadil. Zato naj se pleti vse tri kopel, zračne, svetlobne in vodne pogostoma združijo, zlasti ob vročih dneh čutimo potrebo po vodi. V sili nam zadostuje tudi en sam vrč vode, da se z njo ohladimo. Ob drugih letnih časih, nesolčnih dneh in slabemu vremenu ne mormo priporočati vodnih kopeli, ker zapostavljamo koristi zračenja in mu celo škodujemo.
Zračne kopeli nimajo namena, da bi izzvale potenje, ampak da pospešijo izhlapevanje in da izrabljajo blagodejni in oživljajoči vpliv, ki ga nudita zrak in svetloba človeškemu telesu, če smo le nekoliko previdni, se nam ni treba bati nikake škode. Samo pri boleznih je potreben zdravnikov svet, preden pričnemo z zračnimi kopelmi.
Navaditi se je treba zračnih in svetlobnih kopeli ob milem in lepem vremenu in potem jih moramo nadaljevati vsak dan in ob vsakem letnem času, naj bo mrzlo ali toplo, deževno ali lepo. Poleti so zračne kopeli zjutraj najprijetnejše; pozimi in spomladi, ko nas še spreletava mraz, so pa za zračenje najprimernejše opoldanske ure. Pri zračnih in svetlobnih kopelih ni neobhodno potrebno, da sije solnce; dnevna svetloba vpliva tudi oživljajoče. Najbolj koristna je samo ob s.ebi umevno zračna in svetlobna kopel ob solnčni svetlobi.
Prvih deset dni zadostuje, da se zračimo po 10 do 15 minut na dan. Zelo občutljive osebe lahko obdrže v začetku še srajco na sebi in zračijo le gole noge in roke, da se polagoma privadijo zraku in svetlobi. Mnogi so tako neprevidni, da ležejo takoj na solnce in se pečejo na njem cele ure. Pri tem si ožgejo kožo, izgube veselje do jedi, dobe vročino, postanejo razburjeni in se
čutijo slabe. Zračna kopel nima pri tem nobene krivde, samo lastna lahkomiselnost se je maščevala. Kdor si pri solnčenju opeče kožo, ima od solnčenja le neprijetne bolečine, sicer pa nobene koristi. Na visokih gorah in ob morju se koža zelo rada obžge. Na gorah je zurak čist, suh in redek in se radi tega najbolj učinljivi solnčni žarki ne poizgube, ob morju pa pa odsevajo solnčni žarki ob morskih valov in so radi tega dvakrat močnejši. Svetlo in rdeče barvani ljudje so posebno dovzetni solnčnim žarkom.
Zelo občutljive in nervozne osebe postanejo po zračni in svetlobni kopeli nekoliko razburjene. Radi tega pa vendar ne kaže, da bi opustile kopeli, marveč naj kopeli skrajšajo in naj ne uporabljajo zanje najbolj žgočih ur v dnevu. Tudi ob toplem vremenu ne sme v začetku zračna kopel predolgo trajati, ker se človek lahko hudo nahladi, dokler ni še utrjen.
Zračna kopel doseže svoj namen, kadar priplove kri vrh kože in povzroči prijeten in topel občutek. Da se to čimprej doseže, se je treba živahno gibati. Na vsak način je gibanje bolj koristno in zdravo kakor ležati in peči se na solncu. Rjava barva bi ne smela biti cilj solnčnih in svetlobnih Kopeli. Solnce, zrak in gibanje podpirajo drug drugega in zagotove šele izvrsten končni uspeh. Rjavi v lice postanemo pri tem sami od sebe. Način gibanja je odvisen od prostora, starosti in telesnega razpoloženja. Navadno se skače, telovadi in igra. Ob hladnih in mrzlih dnevih potrebujemo več gibanja, ob hudi vročini pa nam tudi kratek počitek v senci dobro prija.
Ko smo se privadili zračnim kopelim jih lahko raztegnemo, kolikor se nam poljubi, ob mrzlih dneh na kratko, ob toplih na dolgo, kdor se ne more dosti gibati, naj tudi ob toplem vremenu prekine kopel, ko ga prične preletavati mraz. zračnih kopeli ne smemo opustiti, tudi če je oblačno ali vetemo vreme; prav tedaj nas najbolj krepijo in poživljajo. Prehladili se ne bomo, če se pridno gibljemo in na to se dobro odenemo.
V vročem poletju je dobro, da si glavo pokrijemo s širokom klobukom, ker močno solnčenje glave in tilnika povzroče večkrat glavobol, omotico in bluvanje. Ob takih dnevih nam tudi vodne kopeli dobro dejo.
zračnih in svetlobnih kopeli se je treba navaditi poleti in nadaljevati jih moramo v jeseni in pozimi, če že ne na prostem, pa vsaj pri odprtem oknu. Zjutraj, ko vstanemo ali preden gremo spat, telovadimo brez obleke 15 do 20 minut. Ako se pri tem dovolj ne segrejemo, se je treba vrniti za nekaj minut nazaj v posteljo, da se ugrejemo. Pozneje se hitro oblecimo ter se napotimo takoj na delo ali na sprehod.
Zračne in svetlobne kopeli niso le izbrano sredstvo, da se utrdimo in da se ohranimo sveži in zdravi, ampak vplivajo tudi blagodejno na izgubljeno zdravje. Saj izbolšujejo kri, pospešujejo njen obtok, oživljajo živčne sile in spodbujajo celotno telesno presnovo. Svojo zdravilno moč razvijajo posebno pri naslednjih boleznih: pri vseh mogočih živčnih obolelosti (nevrastenije, histerije, glavobolu, slabemu spanju itd.); pri dolgotrajnih boleznih grla, pljuč in sapnika; pri boleznih, ki zadevajo krvni obtok (prešibko in premočno delovanje srca); pri raznovrstnih motenjih presnove ( protinu, sladkorni bolezni, zamaščenosti); pri kožnih boleznih; pri bledici, pomanjkanju krvi in po preslanih težkih boleznih. V zadnjih dveh slučajih se morajo bolniki omejiti le na tople in solnčne dneve.
Pri povapnitvi krvnih žil in pri težkih srčnih napakah nislo priporočljive zračne kopeli, ker se bolniki ne morejo gibati in se radi tega prehlade. Na obistne bolezni, vodenico, revmatizem, trganje in sploh na bolezni, ki potrebujejo močno potenje, vplivajo ugodnejše prave solnčne kopeli kakor pa zračne in svetlobne . Solnčna kopel obstoji v tem, da ležimo nagi mirno na solncu, pri zračni in svetlobni kopeli pa solnce ni neobhodno potrebno.
Končno omenim še,da ima za uvajanje in uveljavljanje zračnih in svetlobnih kopeli največje zasluge Arnold Rikli, ki jih je pred kakimi petdesetimi leti na Bledu praktično prvi uvedel.
KONEC. Na tihem upam, da bo to pozabljeno a dragoceno znanje mnogim prišlo prav in ga bodo z veseljem udejanjali.
Zna biti tudi zabavno.
Neta Vergan
SI
TAPETNIŠTVO
ŽELE/r==EE
Pot k studencu 8, 6257 Pivka
"RTVtiTATA OTCl,AŽIN.T5?1T:9A TOTTiSTVA
tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44
-	moderno
-	funkcionalno
-	udobno
-	kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali
-	izdelava po merah strank
-	bogata izbira blaga in usnja
-	uporabnost kot ležišče
2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje.
Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije.
Obrt
KAKO POSTATI MOJSTER ?
Spremenjena zakonodaja je postopek poenostavila, razširila krog upravičencev, ublažila pristopne pogoje in podaljšala razpisni rok.
Minila so dobra štiri leta od ponovne uvedbe mojstrskih izpitov v našem obrtnem prostoru. Pomen mojstrstva pa se ne izkazuje več le s častnim nazivom ter pridobitvijo srednje strokovne izobrazbe, pač pa tudi z izpolnitvijo kvalifikacijskega pogoja za opravljanje obrtne dejavnosti, ki ga določa sprememba Obrtnega zakona.
Kdo lahko opravlja mojstrski izpit ?
Skladno z 28. členom Obrtnega zakona (Uradni list RS, štev. 40/04) ima pravico do opravljanja mojstrskega izpita, kdor izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:
-	ima dokončano srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;
-	ima dokončano srednjo strokovno izobrazbo in vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit;
-	ima dokončano najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit.
Ob tem velja opozoriti, daje sprememba Obrtnega zakona v letu 2004 prinesla določeno liberalizacijo pristopnih pogojev. To pomeni, da delovne izkušnje niso vezane na delovno dobo, torej na redno delovno razmerje, pač pa lahko izpit opravlja tudi oseba, ki je opravljala poklicno in strokovno delo pri delodajalcu honorarno. Liberalizacija se kaže tudi v tem, da predhodna izobrazba ni več vezana na mojstrski naziv, ampak lahko opravlja mojstrski izpit vsak, kdor izpolni enega izmed zgoraj navedenih izobrazbenih pogojev ne glede na smer izobrazbe. Po domače povedano pomeni, da lahko na primer nekdo, ki ima izobrazbo avtomehanika, opravlja katerega koli od 49 mojstrskih nazivov, pri čemer mora, izkazati ustrezne delovne izkušnje na področju, za katerega želi opravljati mojstrski izpit.
Tako lahko mojstrski izpit opravlja:
-kdor sije pridobil srednjo poklicno izobrazbo katerekoli smeri (tj. triletno poklicno šolanje ali po starem IV. stopnja izobrazbe) in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na poklicnem področju, za katerega želi opravljati mojstrski izpit,
-	kdor ima srednjo strokovno izobrazbo katerekoli smeri (to je po starem V. stopnja izobrazbe), pri čemer mora imeti vsaj dve leti delovnih izkušenj,
-	kdor sije pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo katerekoli smeri, pri čemer pa mora imeti vsaj eno leto delovnih izkušenj.
Ob vsem tem ne gre prezreti sprememb, kijih prinašajo novi razpisni pogoji in se nanašajo na sam razpisni rok. Obrtna zbornica Slovenije tako kot doslej vsako leto meseca januarja objavi razpis za opravljanje mojstrskih izpitov. Z razpisom se določijo pogoji in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter višina nadomestila stroškov za opravljanje mojstrskega izpita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do izteka koledarskega leta, kar je novost!!!
Razpis se objavi v Reviji Obrtnik, glasilu Obrtne zbornice Slovenije, na internetnih straneh Obrtne zbornice Slovenije ter na oglasnih deskah Obrtne zbornice Slovenije in vseh območnih obrtnih zbornic.
Obrazec vloge za pristop k mojstrskemu izpitu lahko kandidati dvignejo v njim najbližji območni obrtni zbornici ali v Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani, lahko pa jo najdejo tudi na spletni strani OZS, in sicer na naslovu www.ozs.si. Izpolnjene prijavnice za pristop se odda na območni zbornici ali pošlje direktno na naslov Obrtne zbornice Slovenije, Celovška 71, 1000 Ljubljana, kjer se prijavnico lahko tudi osebno vloži. Priloženih dokazil ni potrebno notarsko overoviti, zadostuje le, da vlagatelj predloži originalni dokument na vpogled uradni osebi v obrtni zbornici, ki nato overi kopijo dokumenta.
Ob zaključku naj še enkrat spomnimo, za katere mojstrske nazive je trenutno mogoče opravljati mojstrske izpite: avtokleparski mojster, mojster avtomehanik, mojster za usnjeno galanterijo, mojster za usnjena oblačila, frizerski mojster, mojster kozmetične nege, mojster elektronik, mojster strojne mehanike, mojster očesne optike, mojster šivilja-krojač, mizarski mojster, tesarski mojster, zidarski mojster, mesarski mojster, mojster izdelovalec krznenih oblačil, mojster avtoelektrikar, mojster toplotne obdelave kovin, mojster oblikovalec kovin, orodjarski mojster, črkoslikarski mojster, mojster modelni mizar, sodarski mojster, čevljarski mojster, mojster preoblikovanja kovin, mojster vzdrževanja tekstilij, mojster splošne elektromehanike, mojster stavbni steklar, mojster za strojenje usnja in krzna, pekovski mojster, dimnikarski mojster, mojster strojnih instalacij, urarski mojster, mojster biromehanik, slaščičarski mojster, mojster tapetnik in dekorater, elektroinštalaterski mojster, mojster telekomunikacij, slikopleskarski mojster, livarski mojster, fotografski mojster, mojster klepar krovec, zlatarski mojster, kamnoseški mojster, železokrivski mojster, avtoličarski mojster, pečarski mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, cvetličarski mojster in vrtnarski mojster.
Alenka Penko
Za vse, ki bi nam radi pisali: e-naslov
sneznik@kabelnet.net
TURIZEM POD DROBNOGLEDOM
Lokalna turistična organizacija Ilirska Bistrica na posvetu v Novi Gorici
12.	in 13. maja 2005 smo bili povabljeni vsi, ki delujemo v skupnosti TlC-ev Slovenije STICS na posvet v Novo Gorico. Organizator tovrstnega posveta je bilo združenje STICS Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Slovenska turistična organizacija.
Predstavili so nam program za leto 2005, predstavili vlogo in usmeritve Lokalnih turističnih organizacij na nacionalnem nivoju. Podali so aktivnosti, ki jih pelje Slovenska turistična organizacija in Turistična zveza Slovenije. Ker se je posvet odvijal v Novi Gorici je program svojega delovanja predstavila tudi novogoriška Turistična zveza.
Predstavniki Turistične zveze Slovenije so govorili o obeleževanju 100. obletnice delovanja Turistične zveze Slovenije ter podali možnosti sodelovanja Lokalnih turistih organizacij.
Pogovarjali pa smo se tudi o projektu next-exit, ki ga pripravlja Slovenska turistična organizacija in zatrjuje, da so stranske poti zapeljivejše od glavnih.
Mislim, da mi lahko damo z naše strani projektu next-exit pozdrav, ker glede na našo lego je več kot dobrodošel. S strani Lokalne turistične organizacije Ilirska Bistrica se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem lokalnim ponudnikom občine Ilirska Bistrica, ki ste se vključili v projekt next-exit v letu 2004/2005 ter pozivamo ostale, ki se še niste vključili, da to storite v letu 2006.
1.	sestanek Lokalne turistične organizacije v Ilirski Bistrici
V prejšnji številki Snežnika smo pisali o tem, da smo turizem ljudje in daje turizem odvisen le od nas ter da bomo uspehe lahko želi le, če bomo delovali organizirano, povezano.
13.	maja smo organizirali prvi sestanek Lokalne turistične organizacije Ilirska Bistrica, zato da bi
izvedeli mnenja in želje vseh, ki delujejo na področju turizma v občini Ilirska Bistrica, prav tako ponudnikov (kmetije, sobodajalci, gostilne..) kot civilnih ustvarjalcev, kamor sodijo turistična in druga društva in organizacije, ki delujejo na področju turizma.
Moramo povedati, da smo vabila za omenjeni sestanek poslali na 100 naslovov, vendar se gaje udeležilo le devet predstavnikov različnih organizacij, trije predstavniki so se opravičili, ker se sestanka niso mogli udeležiti.
Iz strani Lokalne turistične organizacije smo predstavili sprejetje Odloka o lokalnem vodenju, ki nam bo omogočal, da bomo usposobili kvalitetne vodnike, ki bodo vodili naše turistične skupine po celotni občini po vnaprej pripravljenih programih, obvestili smo jih o sprejetju strategije razvoja turizma v občini Ilirska Bistrica, predstavili smo postavitev info turističnih točk, ki naj bi jih postavili na 15 pomembnejših in vpadljivejših mestih v občini Ilirska Bistrica, podali informacijo o strategiji regionalnega razvoja Južne Primorske, predstavili projekt next-exit, vključili v LTO nove člane.
Udeleženci sestanka so podali kar nekaj idej in pobud, kaj bi delali oziroma mislijo narediti. Videti j e bilo, da ljudje imajo voljo do dela, kar je pozitivno. Izrazili so tudi željo po povezovanju in aktivnejšem delovanju.
8.	Turistični Forum na Bledu
9.	in 10. junija bo na Bledu potekal 8. Slovenski turistični forum, ki pomeni javno usklajevanje stališč o razvoju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na forumu se prav tako preverjajo strateške usmeritve, tekoča politika in najpomembnejši projekti slovenskega turizma.
8. slovenski turistični forum bo potekal predvsem v luči informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pred Slovenijo so na področju turizma
pomembni cilji, med drugim pridobiti in ohraniti konkurenčno prednost z uporabo najsodobnejših informacijskih sistemov, slediti potrebam in zahtevam trga ter uresničevati novo Strategijo razvoja integralnega turističnega informacijskega sistema 2005 - 2007.
Na dvodnevnem dogodku nam bodo postregli s številnimi predavanji, delavnicami in razpravami, in sicer v družbi priznanih tujih in domačih predavateljev, z razpravo z znanimi in zanimivimi sogovorniki, svečanim večernim dogodkom in podelitvijo prestižne nagrade Sejalec za inovativne in kreativne turistične proizvode. Poseben pečat bo letošnjemu fommu dala 10. obletnica dela Slovenske turistične organizacije.
FORUM
Zakaj v Ilirski Bistrici ne moremo kupiti avtentičnega spominka?
Resje, ponudba v trgovinah in trgovinicah z darili, ki so na voljo v Ilirski Bistrici je res malo skopa. Nekaj turističnih spominkov imamo na voljo na sedežu Lokalne turistične organizacije na Bazoviški 12, v provizoriju. Sami vemo, da obstaja veliko izdelovalcev spominkov, vendar pa nekako ne predstavljajo svojih stvaritev širši javnosti. Veliko povpraševanje imamo na primer po miniaturnih lesenih mlinskih kolesih, pa jih nihče ne izdeluje.
Lokalna	turistična
organizacija je izrazila interes, da bi se pripravil projekt občinskih spominkov in poslovnih daril, in upamo, da ga bomo izpeljali do konca leta in pričakujemo vašo pomoč.
Bralki se zahvaljujemo za vprašanje in jo lepo pozdravljamo.
Mojca Memon
OTVORITEV NOVIH PROSTOROV PODJETJA MADD d.o.o.
MADD d.o.o., podjetje za servisiranje in vzdrževanje računalniške opreme, kije nekaj let opravljalo svojo dejavnost na Vojkovem drevoredu 28 kot podnajemnik ILIRIJE, je v petek, 13. maja, odprlo nove prostore na Vojkovem drevoredu 2. (ob Frape baru). Lastniki podjetja so: Srečko Kovačič-direktor, Zoran Radičevič ter Erik Muševič.
Kot je povedal direktor, so do sedaj poslovali izključno s podjetji, vendar upajo, da bodo v kratkem razširili svojo dejavnost tudi na fizične osebe, ob servisiranju in vzdrževanju pa ponudili tudi prodajo računalniške opreme in vsega, kar je povezano z računalništvom.
ak
Podjetništvo - izziv 21. stoletja
POSTOPEK REGISTRACIJE D.O.O. i.dei
D.O.O. je kapitalska družba, ki je priznana kot pravna oseba in katere osnovni kapital je razdeljen na deleže. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, vrednost vložkov je lahko različna in na podlagi vrednosti v osnovnem kapitalu družbenik pridobi svoj poslovni delež.
Osnovni vložek zajema vse tisto, kar družbeniki vložijo (prispevajo) v osnovni kapital.
Znesek vplačanega osnovnega kapitala znaša 2,100.000 SIT, od tega je potrebno 1,100.000 SIT zagotoviti v denarju, preostali znesek, torej 1,000.000 SIT pa je lahko zagotovljen s stvarnimi vložki, ki pa se morajo v celoti izročiti pred vpisom družbe v register.
Družbo lahko ustanovi 1 ali več fizičnih oz. pravnih oseb.
Družba lahko ima največ 50 družbenikov, več pa le z dovoljenjem ministra, pristojnega za gospodarstvo.
Ustanovi se s pogodbo, ki mora biti zapisana v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki.
Prednosti:	Družbeniki za
obveznosti d.o.o. ne odgovarjajo. Odgovornost družbenika za obveznosti družbe je lahko le izjemna (spregled pravne osebnosti).
Slabosti: Možnosti zbiranja denarnih vložkov so zožene. Ker deleži d.o.o. niso vrednostni papirji, ni možnosti nastopanja na borzi. Družbo za vpis v sodni register prijavi poslovodja pri pristojnem sodišču.
DEJAVNOST
Dejavnost družbe je skupek aktivnosti - poslov, ki jih opravlja družba z namenom uresničevanja cilja družbe. Družba sme kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli (npr. finančne).Opravljati sme gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Lahko pa opravlja tudi vse druge posle, ki so pomembni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti.
Po standardni klasifikaciji dejavnosti d.o.o. ne sme opravljati dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev, dejavnost kulturne dediščine in zasebnih gospodinjstev z zaposlenim osebjem;
POSTOPEK USTANOVITVE ENOOSEBNE d.o.o.
Izpolniti je potrebno obrazec »predlog za vpis subjekta v sodni register« - obrazci UST 0-4 (kupiti jih
je mogoče v papirnicah, priložen) v treh izvodih. Predlog za vpis mora biti vložen v dveh izvodih za sodišče, en izvod pa prejme stranka.
Prijavi za vpis v sodni register je potrebno priložiti:
-	akt o ustanovitvi (enostranska volja ustanovitelja), ki vsebuje tudi določbe o vstopu novih družbenikov, stvarne vložke, ki jih prispeva edini družbenik, in znesek, za katerega so dani. Izdelano mora biti poročilo o teh vložkih in poročilo revizorja,
-	če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v sodni register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka (1,100.000 SIT mora zagotoviti v denarju), mora za preostali del zagotoviti družbi ustrezno varščino -listino o varščini je potrebno predložiti ob prijavi za vpis v register,
-	ustanovitelj odpre knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najkasneje do vpisa družbe v register.
Ustanovitelj mora namreč vse odločitve vpisovati v knjigo sklepov, sicer sklepi nimajo pravnega učinka,
-	v primeru, da je družbenik domača fizična oseba, mora predložiti potrdilo o državljanstvu, potrdilo davčne uprave o plačanih davkih ter izjavo po členu 27/4 Zakona o sodnem registru (da ni ustanovitelj nobene druge družbe oz. da nima nobenih neporavnanih obveznosti, če pa že ima družbo, potem pa potrdilo, da družba nima neporavnanih obveznosti),
-	v primeru, da je družbenik domača pravna oseba, mora predložiti statistični list za te družbe ter izjavo in potrdilo banke v smislu 27/4 člena Zakona o sodnem registru za vse družbe, katerih ustanovitelj je,
-	v primem, ko je družbenik tuja fizična oseba, je potrebno predložiti overjen potni list v prevodu ter izjavo po členu 27/4 Zakona o sodnem registru,
-	v primem, daje ustanovitelj tuja pravna oseba, je potrebno predložiti overjen prevod izpiska iz sodnega registra, kjer je družba vpisana, potrdilo, v primeru da je že lastnik dmžbe v Sloveniji ter izjavo v smislu 27/4 člena Zakona o sodnem registm,
-	dokazilo o plačilu sodne takse.
POSTOPEK USTANOVITVE d.o.o., KO JO USTANAVLJATA 2 ALI VEČ DRUŽABNIKOV
Izpolniti je potrebno obrazec »predlog za vpis subjekta v sodni register« - obrazci UST 0-4 (kupiti jih je mogoče v papirnicah, priložen) v treh
izvodih. Predlog za vpis mora biti vložen v dveh izvodih za sodišče, en izvod pa prejme stranka.
Prijavi je potrebno priložiti:
-	izvirnik ali overjen prepis dmžbene pogodbe,
-	seznam dmžbenikov z navedbo prevzetih vložkov,
-	sklep o imenovanju poslovodje (in morebitnih dmgih zastopnikov) - ni potrebno, če ta sklep vsebuje že dmžbena pogodba,
-	notarsko overjen podpis za poslovodje in druge družbenike,
-	poročilo o stvarnih vložkih, če se z njimi zagotavlja del osnovnega kapitala,
-	potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave banka drutbi odgovarja (pred prijavo za vpis v sodni register mora vsak dmtbenik vplačati E zneska osnovnega vlotka, vsota vseh v denarju vplačanih vlotkov pa mora znadati najmanj 1,100.000 SIT). Za preostali znesek je v pogodbi potrebno navesti rok, v katerem bodo le tega zagotovili,
-	poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov (če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 14,000.000 SIT),
-	izjavo direktorja oz. tistih, ki bodo zastopali družbo, po 246/4 členu ZGD (da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, da ni bil kot član uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom) ter izjavo po 19. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (o kazenski odgovornosti za škodo v primem opustitve z zakonom določenih dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem kapitalske ustreznosti oz. preprečevanja nelikvidnosti in zadolženosti),
-	dokazilo o plačilu sodne takse.
Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja, na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net.
Naslednjič: postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo
2.del - takse in davki
mag. Milena Urh
PODJETNIŠKI FORUM
Občanko zanima, kaj jeEuro info center in ali imamo mi v naši občini kaj podobnega?
Euro Info Center (EIC) Koper deluje pod okriljem Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je član vseevropske mreže Direktorata za podjetništvo in industrijo Evropske komisije, ki šteje več kot 340 centrov. V Sloveniji so trije EIC: v Ljubljani, Maribom in Kopm. Koprski EIC s svojim delovanjem pokriva območje Obalno-kraške, Notranjsko-kraške in Goriške regije.
EIC primarno nudijo pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem ter tudi podjetniškim centrom, zbornicam in združenjem, občinam, društvom, izobraževalnim institucijam, študentom in vsem, ki želijo spoznati delovanje EU ali izkoristiti priložnosti, kijih Evropa nudi.
Dejavnost EIC zajema številna področja, in sicer javna naročila, poslovno sodelovanje in iskanje poslovnih partnerjev, standardizacija in oznaka CE, programi EU in viri financiranja, okoljski in trajnostni razvoj, inovacije, raziskave in razvoj, informacijske in komunikacijske tehnologije ter evro.
RC Ilirska Bistrica - Vstopna točka EIC
Po dogovoru o sodelovanju med Razvojnim centrom Ilirska Bistrica in EIC Koper lahko vsi zainteresirani pridobijo raznovrstne informacije in svetovanje tudi preko RC Ilirska Bistrica. Svoje vprašanje lahko zastavite sodelavcem na RC Ilirska Bistrica, ki ga bodo nato posredovali v EIC Koper. Odgovor lahko prejmete direktno iz EIC Koper ali vam ga posreduje RC Ilirska Bistrica.
Programi EU in viri financiranja
Evropski programi so vse bolj priljubljen način sofinanciranja zamisli in projektov, saj poleg nepovratnih finančnih sredstev prijaviteljem omogočajo, da se uveljavijo v mednarodnem okolju in si poiščejo potencialne partnerje tudi za druge dejavnosti. Evropski programi so namenjeni sofinanciranju širokega spektra dejavnosti, vse od kulture (program Kultura 2000), poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (Leonardo da Vinci), okolja (program LIFE III), znanosti (6. okvirni program), regionalnega razvoja (Interreg III), IKT in e-storitev (eTen, eVsebine) in drugih. Na evropska sredstva - odvisno od programa - lahko kandidirajo podjetja, podjetniški centri, izobraževalne institucije, združenja, občine in društva. Pridobitev sofinanciranja poteka preko razpisov, na katere se je mogoče prijaviti s projekti, za to pa so praviloma potrebni tudi tuji partnerji.
Borza EIC
EIC nudijo splošno pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri vključevanju na trg Evropske unije ter centralne in jugovzhodne Evrope. V ta namen smo oblikovali bazo potencialnih poslovnih priložnosti oz. Borzo, preko katere lahko podjetniki intenzivno iščejo partnerje za poslovno sodelovanje. Borza je dvostranski sistem, ki posreduje potrebe slovenskih podjetij po poslovnih partnerjih v tujino in hkrati omogoča, da se domača podjetja sama odzovejo na ponudbe tujih podjetij. Borza je brezplačna.
Borza je tedensko ažurirana na spletnih straneh http//eic.pcmg.si, http:// eic.mra.si in http://eic.zrs-kp.si.
Z-------------------------------------------------N
j	NAJAVA DOGODKA	[
Razvojni center Ilirska Bistrica in UP ZRS - EIC Koper ■ organizirata uvodno predstavitev možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih programov, ki bo 23. junija 2005 s pričetkom ob 11.00 v prostorih Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici.
Udeležba je brezplačna.
Zaradi lažje organizacije dogodka vse zainteresirane naprošamo, da svojo udeležbo potrdijo do 20. 6. 2005 na tel.: 05/71 01 385 ali e- mail: center.razvoj ni@siol.net.
V_________________________________________________J
InteTProduct!
Integrator
PODJETJE ZA MODERNO
IWHS>
TEHNOLOGIJO d.o.o.
NOVO! Nakup računalnikov in opreme na obroke! Vabljeni na brezplačno testiranje kabelskega interneta!
Svetovanje
Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen
Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 8 do 16!
SONY
Preshgio \
PartnerV^/"^
Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si
Microsoft
^ symantec.
koliSter
Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30
§
NOVA PONUDBA
	
MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV
delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. E Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09	*
Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta
AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO
NOVA OPEL ASTRA
L-	POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS
H	ORIGINALNI REZERVNI DELI	1
Dve leti garancije
r ORIGINALNA DODATNA OPREMA ■
INSTALACIJE
Kovačič Stojan s p.
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE
POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE
Buderus c"IC vie|mann
OTROŠKO DARILO ZEMLJI
Ob 22. aprilu, Svetovnemu dnevu Zemlje, smo v vrtcu v Ilirski Bistrici gostili glasbenika in popotnika Andreja Stermeckega. Pogumno je zavrtel globus in otroke povabil na potovanje okoli sveta s tradicionalno glasbo, instrumenti in oblačili. Ogledali smo si, kako v pončo oblečena Indijanka povij e svojega malčka, poslušali zvok kondorjevega leta in spoznali pravljico o pandinih črnih rokavičkah. Prisluhnili smo nenavadnim zvokom glasbil celega sveta in zvenu kozmične posode.
Navdušeno smo opazovali, kako so se tri male navihanke prelevile v kitajsko, indijsko in indonezijsko deklico v pisanih nošah. Naučili smo se zabavno pesmico o psičku Zuliju. Otroške oči so žarele, grla prepevala in roke so se prepletle ob zaključni pesmici Mi se imamo radi.
Naslednji dopoldan smo široko odprli vrata otroških igralnic in vsem radovednežem pokazali, kako smo celo leto v okviru projekta Poglej naokrog pripravljali darilo Zemlji za rojstni dan. Vsaka skupina otrok je na svoj način opazovala in skrbela za spreminjajočo se naravo. Spoznavali smo življenjske prostore, rastline, živali in ljudi v njihovi raznolikosti in soodvisnosti. Skrbeli smo za čisto in zdravo okolico vrtca. Veliko smo se pogovarjali, kako pomembno je varovati lepote okoli nas. Izdelovali smo iz različnih materialov in pripravili razstavo. Naučili smo se, daje lepo, če smo nežni in pozorni do rastlin, živali in ljudi. In da je vsak trenutek, ko pogledaš naokrog, trenutek veselja. To je naše darilo Zemlji za rojstni dan.
Ingrid Fatur (OŠ AŽ, Enota Vrtec)
EN ZAMAŠEK MANJ V TRAVI, LEPŠE BO V NARAVI!
Pod tem geslom j e potekala čistilna akcija, ki smo jo ob dnevu Zemlje izvedli v OŠ Jelšane. Da bi lažje in bolje opravili svoje delo, smo se učenci razdelili v skupine. Vsaka skupina je imela točno določeno področje, ki gaje morala urediti. Tako so nekateri uredili učno pot “Na Goliče”, drugi smrečice, tretji gredice ...Pomagali so nam tudi otroci iz vrtca.
Po dveh urah uspešnega dela, smo zadovoljni odložili motike, grablje in metle, saj smo načrtovano delo dobro opravili.
Ob dnevu Zemlje smo sodelovali tudi na natečaju “ODPADKE LOČUJMO, NARAVO SPOŠTUJMO”, ki gaje razpisala družba OMV Slovenija. Izdelati je bilo treba zabojnik za sortirano zbiranje odpadkov. Odločili smo se za zbiranje
Elena in Ben ob zabojniku iz zamaškov.
odpadkov iz umetnih mas. Vemo namreč, da je takšnih ogromno in če bomo pobrali le EN ZAMAŠEK, bo narava čistejša. Iz približno 1500 plastičnih zamaškov smo izdelali zabojnik in ga poslali v Koper, od koder smo 11.maja dobili naslednje obvestilo:
“Z veseljem Vas obveščam, da se je OŠ Jelšane uvrstila med 10 šol finalistk, ki so v okviru natečaja “Odpadke ločujmo, naravo spoštujmo” izdelale najbolj izviren zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov. Finaliste vabimo na slovesnost, ki bo 17. maja v Mariboru. ” Maja Šavle, OMV Slovenija
Te novice smo bili zelo veseli in upamo, da se bomo tudi v prihodnje še česa domislili.
Samanta Mikuletič, 8.r.devetletke, in učiteljica Silva Valenčič OŠ JELŠANE
LETOŠNJI DOBITNIKI CANKARJEVIH PRIZNANJ
Učenke in učenci 7. in 8. razredov so v okviru tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo priznanje v letošnjem šolskem letu brali in se s pomočjo mentoric poglabljali v zbirko kratkih pripovedi Ozvezdje Jadran avtorja Mateta Dolenca.
9. februarja 2005 so bila izvedena šolska tekmovanja, na katerih se je v šolah naše občine pomerilo 60 učencev in učenk. Od teh jih je kar 21 doseglo bronasto Cankarjevo priznanje. Samo najboljši med njimi pa so se lahko uvrstili na državno oziroma
vseslovensko tekmovanje, ki je bilo organizirano 19. marca v Izoli. Potegovali so se za srebrno ali zlato priznanje.
V četrtek, 19. maja, so bili vsi dobitniki srebrnih in zlatih priznanj povabljeni na svečano podelitev v Pokrajinski muzej v Kopru, kjer jih je med drugimi pozdravil tudi profesor Silvo Fatur, čigar knjigo Oče in sin in zagorski zvonovi so kot nagrado dobili le najboljši tekmovalci, tako imenovani zlatniki. Zlato Cankarjevo priznanje je letos prejela Eva Raspor (OŠ Antona Žnideršiča, mentorica N. Lipolt),
srebrna priznanja pa so domov odnesli Tjaša Debevec (OŠ Antona Žnideršiča, mentorica N. L. Ujčič), Tinkara Babič, Mihela Šajn in Asja Frank (OŠ Dragotina Ketteja, mentorica Dragica Maljavac), Maja Makarovič, Marjetka Čuš in Anja Stanič (OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, mentorica Marija Štrancar) in Darja Celin (OŠ K u t e ž e v o , mentorica Zorka Žigman).
Ponosne smo na tekmo-
valce, ki cenijo pomen maternega jezika in so v tekmovanje slovenščine vložili veliko svojega prostega časa ter ustvarjalnosti. Dokazali so, da v računalniški dobi knjiga še vedno ostaja Vrednota.
Občinski aktiv učiteljic slovenščine
Dobitniki srebrnih in zlatih priznanj s svojimi mentoricami
Prof. Silvo Fatur je predstavil svojo najnovejšo knjigo
Snežnik
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 300,00 SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce’’ d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rolih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič.
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Aima Zejnulovič s.p.
Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
TV GALEJA
NASI MLADI AKROBATI PONOVNO ZABLESTELI
V športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča so se v aprilu 2005, v četr- in polfinalu pomerile ekipe plesnih, navijaških in akrobatskih navijaških skupin ŠKL-ja (Šolske košarkarske lige). Zavod ŠKL letos slavi že 10. obletnico svojega delovanja s projektom, ki se je dodobra zasidral v našem prostoru in vanj vključil veliko otrok in mladostnikov. V njem sodeluje skoraj 200 osnovnih in srednjih šol, v sezoni pa odigrajo tudi do 350 tekem.
Priprave na OŠ Antona Žnideršiča, kjer je tekmovanje potekalo, so se začele kar nekaj tednov pred velikim spektaklom. Približno 70 delavcev in učencev šole se je pod vodstvom profesorice Barbare Jenko trudilo izpeljati tako zahtevno organizacijo prireditve, zagotoviti gledalcem in tekmovalcem dobro počutje in poskrbeti za to, da je vse potekalo po predvidenem programu, brez zapletov in nevšečnosti.
Nastopajoče ekipe iz cele Slovenije so se že navsezgodaj pripeljale pred šolo. Pred tekmovanjem so opravile še zadnji trening, oblekle svoje tekmovalne drese ter se predstavile v uvodnem delu z neizogibnim protokolom. Dobrodošlico in prijetno počutje v naši šoli jim je zaželela ravnateljica Karmen Šepec, pozdravil pa jih je tudi bistriški župan in seveda direktor Zavoda ŠKL.
Najprej so se na parketu predstavile starejše osnovnošolske plesne skupine. Le 10 ekip seje uvrstilo v popoldanski polfinale. Med njimi sta nastopili tudi dve skupini OŠ Antona Žnideršiča pod vodstvom mentorice Mojce Klanšček: Mačke, ki so pristale na 15. mestu, in
Pume, ki so si z 10. mestom zagotovile nastop na popoldanskem polfinalu.
Uživali smo tudi v nastopu srednješolskih deklet, ki so se potegovale za čim boljšo uvrstitev.
Skokov, premetov in sploh zanimivih koreografij ni manjkalo; zablestele so tudi navijaške skupine prikupnih in živahnih deklet, ki so pred gledahci izvajale občudovanja vredne, nekatere skorajda vratolomne gimnastične figure. Večina le-teh si je prav tako kot plesalke zagotovila nastop na polfinalu, ki seje začelo ob 13. uri.
Zopet uradni protokol ob začetku in tekmovalcem seje po žilah pognala nova doza adrenalina. Začele so srednješolske plesne skupine. Mična dekleta so v atraktivnem ritmu očarala občinstvo, a od 10-ih skupin so se na finalno tekmovanje 20. aprila v Hali Tivoli uvrstile le štiri: plesna skupina Šolskega centra Postojna, Frike iz Kranja, mariborske Tigrice in lanske zmagovalke Gimbo iz gimnazije Bežigrad.
Konkurence med srednješolskimi navijaškimi skupinami ni bilo, tako so se v finale uvrstile vse štiri.
Za njimi so sledile plesne skupine iz osnovnih šol. Čeprav so dale naše Pume vse od sebe, se niso uvrstile naprej. Tja so odšle prvouvrščene domžalske Žabice, Frklje, Pivčanke Pike in lanske prvakinje Soviče.
Potem so pričeli z ogrevanjem najzanimivejši tekmovalci - akrobati s svojimi navijaškimi skupinami. Parket v telovadnici so ob izbrani glasbi zatresli z zahtevnimi akcijami, vratolomnimi skoki in skoraj nepogrešljivimi zadetki v koš. Gledalci so bili navdušeni. Najbolj seveda nad domačo skupino Veverce, ki se je zaneslj ivo zavihtela na prvo mesto. Šest fantov (Miha Glavaš, Tilen Iskra, Robert Jenko, Alen Kapel, Matej Lakota in Marko Vidmar) in šest deklet iz skupine Puma (Tjaša Debevec, Eva Logar, Kristina Prosen, Inge Šajn, Karin Troj ar in Špela Vičič) je upalo, da bodo v finalu ubranili lanskoletni naslov državnih prvakov v ŠKL-ju.
In res so nekaj tednov pozneje v Hali Tivoli naši bistriški akrobati ponovno prepričali sodnike, da so najboljši med najboljšimi. Pokal in priznanje državnih prvakov sta se ponovno znašla v rokah Veverc, akrobatske skupine, ki jo vodi športni pedagog Rihard Udovič.
Letošnje tekmovanje se je zaključilo; za nekatere uspešno, za druge manj. Čeprav si vsaka ekipa želi zmagati, je z uspehom tako kot s srečo; če je danes nisi imel, ni rečeno, da te ne bo obiskala enkrat, morda že jutri. Našim zmagovalcem in njihovemu mentorju iskrene čestitke.
Inge Šajn (NAŽ OŠ Antona Žnideršiča)
AKROBATSKO NAVIJAŠKA SKUPINA VEVRCE OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA - DVAKRATNI DRŽAVNI PRVAK
Akrobatsko navijaška skupina Vevrce naše šole je 20.aprila na finalni prireditvi Šolske košarkarske lige -ŠKL v hali Tivoli v Ljubljani drugič zapored osvojila laskavi naslov ŠKL prvakov. Člani skupine Vevrce so tako kot že nekajkrat v letošnjem letu prepričljivo premagali vso konkurenco in zasluženo ubranili lanski naslov.
Fantje in dekleta pa so v soboto, 14. maja, ŠKL naslovu dodali še naslov državnih prvakov. Na državnem prvenstvu navijaških in navijaško akrobatskih skupin, ki ga je v Ljubljani organizirala Gimnastična zveza Slovenije, so osvojili 1. mesto in s tem ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh akrobatskih skupin.
Za navijaško akrobatsko skupino Vevrce nastopa šest akrobatov: Marko Vidmar, Tilen Iskra, Robi Jenko, Alen Kapelj, Matej Lakota In Miha Glavaš. Njihove vratolomne skoke in zabijanje spremljajo poskočne navijačice:Tjaša Dekleva, Špela Vičič, Inge Šajn, Kristina Prosen, Karin Troj ar in Eva Logar.
Vsem članom skupine in njihovemu trenerju Rihardu Udoviču trikrat hura za dosežene uspehe!
Novinarki krožek OŠ Antona Žnideršiča
NEKAJ UTRINKOV DOGAJANJA NA OŠ DRAGOTINA KETTEJA
Leto 2005 je Evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje. Svet Evrope je želel z organizacijo te vseevropske pobude posvetiti posebno pozornost pomenu vzgoje in izobraževanja pri razvoju državljanske kulture ter vlogi lastnega prispevka v demokratičnih družbah. Osnovna šola Dragotina Ketteja je imela posluh za projekt, v tej številki pa vam predstavljamo le nekaj izsekov iz pestrega dogajanja v minulih mesecih. Obširneje boste lahko o nas brali v prihodnji številki.
Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja smo skušali z organizacijo aktivnosti, ki so bile podrejene omenjenemu projektu, spodbuditi zanimanje za učenje demokratičnega državljanstva tako pri učiteljih kot tudi pri učencih.
Glavne aktivnosti so potekale v dveh sklopih, in sicer z organizacijo aktivnega dela pri urejanju šolske okolice in z organizacijo delavnic, kjer smo posebno skrb namenili učenju o človekovih pravicah in pravicah otrok kot temelju vrednotnega sistema v sodobni osnovni šoli. Dober državljan je ponosen nase, na svojo šolo, na svoj kraj in svojo državo. Le tako ohranja lastno identiteto in se hkrati vključuje v proces globalizacije. To je bilo osnovno vodilo za oblikovanje in planiranje našega dela. 22. aprila, na dan Zemlje, so tako učenci aktivno sodelovali pri
urejanju okolice. Prepustili smo jim sajenje novih rastlin, grmovnic in dreves v parku. Poskrbeli so tudi za posaditev enoletnic in trajnic na gredici pod eko zastavo. Cilj takega sodelovanja je bil, da bi z aktivnim delom učenci začutili, da so prav oni sami tisti, od katerih je odvisno počutje v šoli in okolici šole. 26. aprila, dan pred prazniki, smo aktivnosti namenili delavnicam, v katerih smo posebno pozornost posvečali človekovim pravicam. Izpostavili smo predvsem dve temi: nasilje in kako ga preprečevati ter odnos do našega kraja z razmišljanjem o pereči prihodnosti.
Bližala se je tudi 60. obletnica zaključka II. svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Skupina učencev je želela temu dogodku posvetiti pozornost tako, da je zbrala in fotografirala vsa spominska obeležja v Ilirski Bistrici ter jih predstavila na razstavi.
O preteklosti in pereči prihodnosti kraja so se ukvarjali učenci, ki so ugotavljali so, da je Globovnik s svojim smradom ena izmed tipičnih značilnosti Ilirske Bistrice, saj nas učenci iz drugih krajev poznajo, da smo doma tam, kjer smrdi. Ali ne bi bilo bolje, da bi nas prepoznali po čudovitem, urejenem mestnem parku z bazenom, ki ima olimpijske dimenzije, in bi nam poleti lahko dajal možnost rekreacije in zabave?
9. maja, ob Dnevu Evrope in 60. obletnici osvoboditve smo slovesno predstavili naše delo. Proslave seje udeležil tudi mag. Mitja Sardoč, nacionalni koordinator Evropskega leta državljanske kulture 2005 in bil nad našim delom navdušen. Sodelovali so učenci naše šole: pevski zbor, ansambel harmonikarjev in folklorna skupina iz Harij pod vodstvom Anice Kocjančič. Na modrem hodniku smo pripravili tematsko razstavo, kjer smo predstavili naše delo.Pred šolo so zaplapolale zastave na štirih na novo postavljenih drogovih, ki so namenjeni evropski, državni, občinski in šolski zastavi.
Izdali smo publikacijo, v kateri smo natančneje opisali vse naše aktivnosti in si zastavili naloge v bodoče. Poročila, mnenja in misli, ki jih najdemo v njej, sporočajo, kako resno smo se lotili naloge, ki smo si jo zastavili.
Želimo, da bi s takim načinom dela oblikovali vrednote, ki bodo omogočale odprtost družbe, sprejemanje kulturnih in družbenih razlik, kjer bo posameznika pri svojem ravnanju vodila poštenost, predanost resnici, odgovornost, zaupanje in spoštovanje samega sebe.
BISTRIŠKA GODBA OSVOJILA SREBRNO PRIZNANJE
V soboto, 14. maja, je Pihalni orkester Ilirska Bistrica sodeloval na 25. Tekmovanju slovenskih godb v Desklah pri Solkanu. V konkurenci 6 godb, ki so tekmovale v III. skupini je dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev, srebrno priznanje, skupno pa 3. mesto. Z doseženim rezultatom so v Pihalnem orkestru Ilirska Bistrica zelo zadovoljni.
Naši godbeniki so skupaj z dirigentom, Josipom Grgasovičem, začeli priprave na tekmovanje že zgodaj v januarju. Za tekmovanje so vpoklicali tudi nekaj novih članov orkestra, predvsem saksofonistov. Tako okrepljen orkester je nemudoma začel z vajami tekmovalega programa, vendar pa glavna tekmovalna skladba ni bila razkrita in razdeljena vsaj do februarja. Ta čas so godbeniki vadili skladbi po izboru, in sicer Largo a la barocco (T. Haggens) in Casual Suitte v Eb (L. Pusceddu).
»Skladbi, ki smo ju izbrali imata dvojen karakter; Largo a la barocco je počasna skladba, ki je namenjena 'ogrevanju’ orkestra, izvajamo jo prvo in se ne ocenjuje. Kljub vsemu je vtis, ki jo s to skladbo naredimo še kako pomemben,«, je dejal dirigent orkestra. »Casual suitte pa je klasična suita v treh stavkih, prvi je veličastna otvoritev, drugi stavek je počasen in čustven, v tretjem pa pridejo do izraza skoraj vse sekcije ločeno, še posebej baritonisti in tolkalci,« je še zaključil.
Izbira skladb po izboru še zdaleč ni lahka. Mnogi orkestri so pri tem naredili usodno napako, kar je komentiral tudi predsednik žirije Tomaž Habe v svojem govoru po tekmovanju: »Nekateri orkestri so si poleg že tako težavne obvezne skladbe naložili še večje breme s skladbo po izboru. V želji, da bi pokazali čim več, so pregoreli in delali nepotrebne napake.«
Povsem druga zgodba pa je obvezna skladba, ki so jo morali odigrati vsi orkestri. Tu je možna neposredna primerjava kvalitete godb.
»Kvaliteta pihalnih orkestrov se v zadnjih letih močno dviguje. Nič nenavadnega ni, če po godbah iz III. skupine že srečujemo glasbenike z akademsko izobrazbo. Zato se je zdel izbor, sicer zahtevne skladbe Martin Krpan, logičen in tudi orkestri so to nalogo dobro opravili,«je še povedal v svojem govoru Habe.
A naši godbeniki so bili na izziv dobro pripravljeni, vse skladbe ste lahko slišali že na njihovem letnem koncertu v mesecu aprilu. Tudi publika jih je tedaj dobro sprejela. Končni rezultat, 87 % osvojenih točk, kar zadošča za srebrno priznanje (po starejših normativih, pa bi za takšen rezultat dobili celo zlato) zato ni naključen. »Boljše kot tako teh skladb še nismo odigrali. Dosežen rezultat v tem trenutku pomeni največ kar je možno, čeprav si od prihodnosti obetamo še kaj več. A očitati si ne moremo ničesar, razlike med orkestri so malenkostne, tako da med prvimi
tremi mesti lahko odloča en sam medlo zaigran takt v vseh 15 minutah programa. To je kot stotinka pri smučanju,« je razložil Grgasovič.
A tekmovanje še zdaleč ni bilo zgolj resna prireditev. Mladi godbeniki znajo biti družabni in iz resne prireditve iztisniti tudi nekaj zabave. »Na avtobusu smo pobirali stave. Čeprav je bilo število vplačanih rezultatov zelo veliko, pa je na koncu ‘zmagal ’ le eden. Prisluženi denar smo skupaj ‘zapili ’. V godbi vladajo zelo kolegialni in prijateljski odnosi, tako da nam ni nikoli dolgčas skupaj. Tudi če so med nami večje ali manjše razlike, jih znamo preskočiti in se imeti lepo,« je kot v zanosu povedal dolgoletni član godbe Tadej Primc, ki večino časa sam preigrava nizke tone na tubi.
»Tube in baritoni so ta trenutek največji ‘kadrovski ’ problem godbe. Kljub temu, da igranje teh trobil v godbi ni prezahtevno, je težko dobiti
nove glasbenike za ta inštrument. Biti dober tubist ali baritonist je navsezadnje tudi donosno, saj so dobri instrumentalisti iskani in zaželjeni po vseh orkestrih,« je nekoliko skleptično zaključil dirigent Grgasovič.
Upajmo, daje razigrano družabno življenje godbenikov in godbenic dovolj velika vzpodbuda, da se bodo mladi glasbeniki odločali za uk trobil, še posebej nizkotonskih, kar bo omogočilo kvalitetno prosperiteto naše godbe, ki bo tako osvajala še veliko novih priznanj po takšnih in podobnih tekmovanjih.
Marjan Krebelj
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOV1Č s p.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124
*	GRAFIČNO OBLIKOVANJE
*	OFFSET TISK
*	SITOTISK - nalepke, tisk na majice...
*	VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG
*	IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV.,.
.1	, S
KULTURNI VEČER V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU
Na predvečer 27.aprila, dneva upora proti okupatorju, je v Domu na Vidmu potekala slavnostna prireditev v počastitev praznika. Tudi tokrat jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij, program pa je v celoti sestavil njen predsednik, Saša Boštjančič.
Kettejevci med nastopom
Voditelja Anja Udovič in Maijan Krebelj sta občinstvo z recitacijami, odlomki iz črtice »VELIKO BRDO« Bogomirja Magajne, udeleženca dogodkov iz druge svetovne vojne, z opisom nekaterih dogodkov, ki so tragično zaznamovali našo ožjo domovino, popeljala v krvava, surova, kaotična, revolucionarna leta 1941 -1945.
V glasbenem delu prireditve so sodelovali MePZ Dragotna Ketteja pod vodstvom dr. Mirka Slosarja, ŽePS Bistrške škuorke, PS Vasovalec, harmonikar
Voditelja Marjan Krebelj in Anja Udovič
Kristjan Dekleva, mlad in obetajoč učenec glasbene šole ter godec na diatonično harmoniko Vilko Fabjančič. Tako je proslava, z nekaj partizanskimi pesmimi, s primorsko himno »Vstajenje Primorske«, z ljudskim prepevanjem in igranjem na harmoniko izzvenela kot partizanski miting. Zaključek, splet slovenskih ljudskih plesov, kijih je zaplesala številčno okrepljena in veliko bolj izvežbana Folklorna skupina Gradina, pa je pričaral pristno občutenje radosti, rajanja... po porazu nacistične Nemčije. Primorska, kijoje fašizem teptal dolgih 23 let pred izbruhom druge svetovne vojne, ji surovo kratil pravico do maternega jezika, temelja vsakega naroda in njegove kulture, je osvoboditev prav gotovo doživljala drugače kot naša širša domovina.
Med sicer lepo prireditvijo se mi je nehote vsiljevala primerjava z lanskoletnim praznovanjem istega praznika. Zato sem avtorja, gospoda Saša Boštjančiča,
vprašala, kako to, da je lanska prireditev vojno nasilje in morije predstavila širše kot nasilje nad človekom, ne glede na to kdo ga je povzročal, fašistični okupator ali komunistični revolucionar. Odgovoril je: »Z mojega osebnega stališča je odgovor zelo preprost. Kadarkoli sem doslej pripravljal prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, sem ugotovil, da del Slovencev tega praznika ne doživlja kot svojega. Praznik j e po svoji vsebini ostal to, kar je bil pred leti, dan OF. Torej se mi je zdelo prav, da pripravim prireditev za tiste, ki jo jemljejo za svojo, zato je tudi bila »partizansko« obarvana.«
Ljudski godec Vilko Fabjančič (zgoraj); levo: Folklorna skupina Gradina
PRIMO LEVI: ALI JE TO ČLOVEK V PREVODU
PROF. SERGIJA ŠLENCA
V letošnjem letu obeležujemo 60-letnico konca II. sv. vojne, 60-letnico zloma nacizma in fašizma, 60-letnico osvoboditve Auschwitza. O peklu koncentracijskih taborišč obstaja obsežna dokumentacija, literarna in filmska, sociološke in zgodovinske študije, spomini in dnevniki preživelih. Pripoved Prima Levija, italijanskega Žida, ALI JE TO ČLOVEK ter njeno vsebinsko logično nadaljevanje PREMIRJE sta po oceni mnogih poznavalcev najboljši na tem področju, saj združujeta vse te elemente. Predvsem pa pomenita natančno analizo pošastnega funkcioniranja uničevalnih taborišč, iskreno izpoved o načrtnem poniževanju, popolnem razčlovečenju človeka pred njegovo fizično eliminacijo. Kot je povedal avtor sam, ga je k pisanju gnala silna potreba po pričevanju o grozotah, ki jih je doživel, potreba, ki se je izenačila z ostalimi osnovnimi človekovimi potrebami, kot je potreba po hrani, vodi ter želja po notranji osvoboditvi. Obe deli je v slovenščino prevedel italijanist, univerzitetni profesor SERGIJ ŠLENC, rojen Bistričan, odličen poznavalec italijanskega jezika, literature in kulture nasploh.
Gospod profesor, zakaj ste se odločili prevesti prav Levija?
Po tradiciji imajo lingvistični oddelki na ljubljanski Filozofski fakulteti lektorja iz matične države. V času, ko sem tam predaval, je lektorica Maria Lilli izdala drobno antologijo sodobne italijanske literature. Med avtoiji, ki jih je izbrala, j e bil tudi Primo Levi oziroma poglavje Oktober 1944 iz njegove knjige Ali je to človek, v katerem opisuje, kako je potekala selekcija, »izbor« tistih, ki so bili uplinjeni in sežgani v krematoriju. Branje tega poglavja me je globoko pretreslo, zato sem začel razmišljati, da bi knjigo prevedel. Drugi razlog j e bil, da sem tudi sam doživljal vojno, predvsem pa sem se na nek način želel oddolžiti tistim mojim vrstnikom in someščanom - Bistričanom, ki so preživeli, nekateri pa tudi ne, grozote taborišč. Med njimi naj naštejem nekatere: Anči Volkova, Tonči Ličanova, mama Dujmovičeva, gospa Rožetova...
... Blockdltster je zaprl vrata med Tagesraumom in spalnico in odprl dvoje vrat, ki
peljejo ven. Tu, pred obojimi vrati stoji esesovski podoficir, razsodnik, ki odloča o naši usodi. Na njegovi desni je Blockdltster, na levi pa pisar barake. Vsakdo od nas stopi
nag iz Tagesrauma na mrzli oktobrski zrak, preteče tistih nekaj korakov med obojimi vrati izroči esesovcu karton in se spet vrne skozi vrata spalnice. Esesovec v delčku sekunde, ki mine med dvema zaporednima mimohodoma s pogledom spredaj in zadaj razsodi o vsakogaršnji usodi ter poda karton možu na desni ali levi in to za vsakogar izmed nas pomeni življenje ali smrt. V treh ali štirih minutah je »obdelana« baraka z dvesto ljudmi, v enem popoldnevu taborišče z dvanajst tisoč ujetniki...
... V naš baraki se je selekcija končala, a v drugih se nadaljuje in smo zato še kar zaprti. A ker so medtem prispeli kotli z juho, Blockaltester sklene, da bi se z razdeljevanjem kar pričelo. Selekcionirani bodo dobili dvojni obrok... Zdaj vsak pazljivo strga z žlico po dnu menažke, da posname zadnje ostanke juhe, kar se nabere v glasen kovinski hrušč, ki naznanja, da je konec dneva. Počasi zavlada tišina in tedaj s svojega pograda iz tretje vrste zagledam in zaslišim starega Kuhna; na glavi ima čepico, močno se pozibava s telesom in glasno moli. Kuhn se zahvaljuje Bogu, ker ni bil izbran.
Kuhn je nor. Ali ne vidi na pogradu poleg sebe Grka Beppa, ki ima dvajset let in bo pojutrišnjem odšel v plinsko celico in to ve in leži in upira pogled v svetilko, ne da bi rekel besedo, ne da bi si kaj mislil? Ali Kuhn ne ve, da bo prihodnjič on na vrsti? Ali Kuhn ne razume, da se je danes zgodilo nekaj
tako ostudnega, da ga nobena spravna molitev, nobeno odpuščanje, nobena pokora krivcev, skratka nič, kar lahko človek stori, ne bo nikoli več moglo popraviti?
Če bi bil Bog, bi Kuhnovo molitev izpljunil.
Kdaj je knjiga izšla?
Želel sem, da bi prevod izšel ob 50-letnici osvoboditve Auschvvitza. Žal se to iz več razlogov ni zgodilo, čeprav je bil pripravljen. Ob tem bi rad povedal še to, da sem prvi del, Ali je to človek, prevedel sorazmerno hitro; več časa mi je vzelo prevajanje Premirja. Kakorkoli, 50. obletnica osvoboditve Auschvvitza je mimo, knjigo pa je leta 2004 izdala Cankarjeva založba. Spremno besedo je prispeval Ciril Zlobec.
... Tedaj smo se prvič ovedli, da naš jezik ne pozna besed, ki bi lahko izrazile to žalitev, to rušenje človeka. V trenutku se nam je s skorajda preroško slutnjo razkrila resnica: dosegli smo dno. Globje ni mogoče, ni bolj bednega človeškega stanja in ga ni mogoče misliti. Nič več ni naše: vzeli so nam obleke, čevlje, celo lase; če bomo spregovorili, nas ne bodo poslušali; in četudi bi nas poslušali, nas ne bi razumeli. Vzeli nam bodo še imena...
...Ljudje pravimo »lakota«, »utrujenost«, »strah« in »bolečina«, pravimo »zima«, a vse to je nekaj drugega. To so svobodne besede, ki so jih ustvarili in uporabljali svobodni ljudje, ki so živeli, uživali in trpeli na svojih domovih. Če bi lagerji obstajali dlje, bi nastal nov surov jezik; v njem bi se izrazila potreba, da se pojasni, kako je to, če ves dan garaš v vetru, v mrazu, pod ničlo, na sebi pa imaš le srajco, spodnjice, platnen suknjič in hlače, po vsem telesu pa te stresa slabost, lakota in zavest, da se bliža konec...
Kakšen je bil odziv slovenskih bralcev ?
Žal moram povedati, da sem nad odzivom slovenskih bralcev dokaj razočaran.
Knjiga je bila prevedena v vse svetovne jezike, v Italiji pa velikokrat ponatisnjena.
Gre seveda za tematsko zelo težko delo. Skozi prvih deset strani se težko prebiješ, če pa to zmoreš, knjige ne moreš več izpustiti iz rok. Morda je eden od razlogov za tak odziv ta, daje današnja družba naravnana hedonistično. Ljudje se nočejo obremenjevati ali vznemirjati s temami, kijih v svoji knjigi opisuje Levi. In te vsekakor bralca ne morejo pustiti ravnodušnega.
... Vemo, od kod prihajamo; spomini na zunanji svet obvladujejo
naše sne in naša bdenja, z začudenjem opažamo, da nismo nič pozabili, vsak zbujeni spomin stopi pred nas bolno jasen. A kam gremo, tega ne vemo. Morda bomo lahko preživeli bolezni in ušli izločitvam, morda tudi vzdržali delo in lakoto, ki nas izčrpavata; in potem? Tu začasno daleč od kletvic in udarcev, se lahko spet vračamo k sebi in razmišljamo in tedaj nam postane jasno, da se ne bomo vrnili. Mi smo pripotovali v plombiranih vagonih; mi smo videli, kako odhajajo v nič naše ženske in naši otroci; mi smo, spremenjeni v sužnje, korakali z nemim trpljenjem sto in stokrat naprej in nazaj, ugasli v dušah, prej kot bi nas
ugasnila brezimna smrt. Mi se ne bomo vrnili. Naj od tod ne pride nihče, ki bi lahko svetu z v meso vtisnjenim znamenjem ponesel zlo vest o tem, kaj je v Auschwitzu človek mogel storiti človeku....
... Danes k sreči ne piha. Čudno, kako se človeku vedno zdi, da je srečen, če ga kakšna, tudi skrajno
nepomembna okoliščina ustavi na robu obupa in mu omogoči, da še živi. Dežuje, a ne piha. Kadar dežuje in piha, veš, da te zvečer čaka večja porcija juhe in tako zbereš moči, da zdržiš do večera. Če te pestijo dež, veter in običajna lakota, veš, da si dosegel dno; in tedaj pomisliš, da če bi zares moral, če v srcu ne bi več čutil drugega kot bolečino in dolgčas, kot se pogosto zgodi, bi se lahko kadarkoli dotaknil električne žice ali se vrgel pod vlak; in tedaj bi nehalo deževati...
Tako Levi kot mnogi drugi so grozodejstva koncentracijskih taborišč opisovali tudi ali predvsem zato, da se ta ne bi več ponovila. Pa se vendarle v taki ali drugačni obliki nenehno dogajajo...
Res je. Stalinistični gulagi, jugoslovanski Goli otok, genocidno nasilje v Kambodži, uničevalna vojna v Vietnamu..., krvavi dogodki ob razpadu Jugoslavije (Omarska, Srebrenica, Vukovar...) - slednje Primo Levi ni več doživel, so dokaz, da se zgodovina ponavlja in da se človek od nje ne nauči prav veliko. To spoznanje je Levija globoko razočaralo. In morda je ravno zaradi tega ter zaradi strahotnega občutka krivde, daje preživel, občutka, ki je zaznamoval marsikaterega preživelega taboriščnika, svoje življenje končal tragično, s samomorom. Med razlogi, ki so Levija pripeljali do tega, je prav gotovo tudi dejstvo, na katero so taboriščnike cinično opozarjali že njihovi rablji: “Kakorkoli se bo že končala ta vojna, smo proti vam zmagali mi; nihče od vas ne bo ostal, da bi pričal, in tudi če bi kdo pobegnil, mu svet ne bo verjel. Ljudje bodo dejali, da so stvari, o katerih pripovedujete preveč pošastne, da bi jim lahko verjeli...”. Kar se je tudi v resnici zgodilo.
... Človek, ki bo danes pred nami umrl, je bil na nek način udeležen v
uporu. Pravijo, da je bil povezan z uporniki iz Birkenaua, da je v naše taborišče prinesel orožje, da je snoval istočasno vstajo tu med nami. Danes bo pred našimi očmi umrl: a Nemci morda ne bodo razumeli, da mu bo sramotna smrt, ki mu je dosojena, prinesla slavo, ne pa sramote.
...bilo je, kot bi se naša prekleta resigniranost utelesila sama po sebi, postala kolektivni glas nad našimi glavami. A vsi so slišali krik umirajočega, ki je prebil stare pregrade inertnosti in podrejenosti, zadel živo jedro človeka v vsakem izmed nas: »Kameraden, ich bin der Letzte!«
(Tovariši, jaz sem zadnji)
Ko bi le mogel reči, da je med nami, zavrženo čredo, završal en sam glas, mrmranje, znak pritrjevanj a. A zgodilo se ni nič. Obstali smo, upognjeni in sivi, s sklonjeno glavo, ki smo jo odkrili šele, ko nam je to ukazal Nemec.
Res, delo, ki kolikor toliko pozornega bralca gotovo prevzame. Kaj menite vi o aktualnosti pisatelja in pričevalca Prima Levija?
Odgovoril bom z besedami Cirila Zlobca, ki je prevod dopolnil z, rekel bi globoko občutenim, pesniško nastrojenim Pogovorom:
...Ob branju njegovih del, ki so hkrati literatura, dokument in avtobiografija, sem od strani do strani odkrival v sebi nespodbudno resnico, da nekateri pojavi in dogodki, ki so med drugo svetovno vojno do temeljev pretresli in premaknili svet, v marsičem tudi v našem času, čeprav v spremenjeni obliki, trajajo v nas. Morda bolj v naši civilizaciji kot v naši zavesti, individualni in kolektivni. Ko Primo Levi pričevanjsko piše o Auschwitzu, razkriva z že kar enciklopedično širino in s tenkovestno odgovornostjo strokovnjaka številna človeška stanja, obnašanja in odnose, ki so očitno nadčasovni, pogosto še ne prebujeni ali celo samo potlačeni v nas. Kot da nekateri temni človeški vzgibi, tragični in zločinski, neubranljivo izbruhnejo iz nas in usodno zaznamujejo našo psiho in dejanja, če so le politične, družbene, nacionalne, socialne ali ideološke razmere primerne zanje. Navsezadnje smo pred nedavnim tudi sami sicer bolj opazovali kot neposredno izkusili nepredvidljivo tragedijo na našem prostoru: totalno sesutje družbenega in političnega sistema »bratstva in enotnosti« v vsestransko »bratsko« morijo, ki jo še zmerom težko ali celo vse manj razumemo...
OPOMBA
Ob odgovorih je profesor Šlenc izbral nekatere odlomke iz svojega prevoda, ki po njegovem mnenju najbolj realistično odslikavajo stanje duha in življenje v taborišču.
NOVA KNJIGA DOMAČIH AVTORJEV
Pred slabima dvema tednoma je v novi večnamenski dvorani Doma starejših občanov potekala predstavitev nove, šeste številke Bistriških zapisov. Nekoliko hladna in ne najbolj akustična dvorana je sprejela številne poslušalce, ki so počastili velik kulturni dogodek: izid tokrat še posebno bogatega zbornika, sad dela mnogih domačih avtorjev, naporov za katerimi stoji gonilna sila, novinar in zgodovinar Tomo Šajn. Prisotni tvorci te zelo pomembne publikacije so na kratko strnili svoje misli o svojih prispevkih, sledili so odgovori na vprašanja...
Začetne številke, prva je obsegala le 95 strani, so obravnavale ozek izbor lokalno obarvanih, pretežno zgodovinskih in zemljepisnih tem. Kljub skromni številčnosti so predstavljale kakovostno gradivo,
dragoceno za strokovnjake in zanimivo za bralce. Vsebina in oblika sta počasi dobivali vse bolj raznoliko obliko. Vse več tem je posegalo po aktualni
ZAPISI
: ?2rr"™ D 2SESS.
problematiki. Pravo posebnost je predstavljala predzadnja številka, izdana je bila leta 2000, kije vsebovala šolske raziskovalne naloge, vse po vrsti nagrajevane na raznih državnih tekmovanjih. Mentorji in učenci so se
v Bistriških zapisih 5 izkazali z odlično izdelanimi opisi domačih krajev in tukajšnjega življenja. Veliko ljudi je v tej zajetni knjigi, opremljeni z bogatim slikovnim gradivom, videlo sebe in bila je kmalu razprodana.
Tomo Šajn, dolgoletni marljivi predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo in duša zbornika, je ob pripravljanju zadnje številke pritegnil k sodelovanju Kulturno društvo Zgbljena legija in še posebej Dušana Kermo, s katerim sta se predstavila kot odličen uredniški dvojec. Tako so knjigo z več kot 230 stranmi izoblikovali, poleg že znanih sodelavcev iz prejšnjih številk, novi mladi domači izobraženci, ki so publikaciji z obravnavanjem sodobnih tem vdihnili precej svežine. Poleg nekoliko starejše lokalne zgodovine obravnavajo prispevki probleme iz
današnjega življenja, ki nam gaje nova meja s Hrvaško temeljito spremenila. Ne manjka tudi pisanje o težavah, ki jim botrujejo prepovedane droge; tudi o pitni vodi kot hudem problemu, s katerim se bodo morali spoprijeti zanamci, se lahko poučite s knjige. Seveda to ni vse.
Na koncu publikacije so zabeleženi najnujnejši podatki o avtorjih. Vzpodbudni so, saj kažejo na tukajšnji »možganski« potencial, ki kaže naše kraje v lepši luči, kot jo kaže naš vsakdan.
Knjiga, ki sojo v tiskarni Bor tiskali ob izdatni pomoči sponzoijev, je pisana tako, dajo razume najširši krog bralcev, kljub temu pa zaradi tega njena strokovna vrednost ne pade. Zaradi varčevanja je nekoliko prenatrpana, vendar pregledna in pisana tako, da jo lahko berejo tudi nekoliko daljnovidni ljudje.
Odlično je naslovnico likovno obdelal sedaj že stalni sodelavec Edo Seleš. Z enkratno, v meglice ujeto trnovsko cerkev v impresionističnem slogu, je pridal tej dragoceni publikaciji, ki bo z leti zagotovo še veliko pridobila na vrednosti, svojevrstno žlahtno patino.
Knjigo dobite po ceni 2000 Sit v Knjižnici Makse Samsa ali na ZKD, Bazoviška 26, (Sokolski dom).
Dimitrij Bonano
Del omizja z avtorji: (z leve) Roman Gustinčič, Tatjana Božič Šorli, Vojko Čeligoj, Franc Poklar in Tomo Šajn
DRAMSKA SKUPINA OŠ PREGARJE V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU
V petek, 20. maja, je dramska skupina OŠ Bregarje z igrico »MAČEHA IN PASTORKA« razveselila varovance Varstveno delovnega centra (VDC). Ti so se zbrali v mali dvorani Doma starejših občanov in si z zanimanjem ogledali nastop nadobudnih mladih gledališčnikov.
Dramska skupina OŠ Pregarje pod vodstvom mentoric Jadranke Čosič, Irene Boštjančič in Metke Štemberger pripravi vsaj eno igrico v šolskem letu. S tokratnim nastopom so vrnili obisk VDC-ju, ki je na njihovi šoli gostoval z igrico »VOLK V VDC«.
PRED 60-IMI LETI
- čir—..
Pred šestdesetimi leti, obletnice osvobodite se letos spominjamo, je bilo ponovno uvedeno slovensko uradovanje v vseh javnih ustanovah, torej tudi na sodišču. Gornji faksimile listine je iz zbirke listin Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici in je prva listina v slovenskem jeziku, kije bila vložena v zbirko listin zemljiške knjige za leto 1945. Gre za legalizacijo dednega potrdila, danes bi rekli sklepa o dedovanju. Izdalo ga je Okrajno narodno sodišče Ilirska Bistrica, uporabljen pa je žig v slovenskem jeziku, prvi po vrsti žigov tuje oblasti.
Aleksander Ternovec
DRUŠTVO
V soboto, 7. maja, je v gostišču »GRILL DANILO« v Kosezah potekal občni zbor Društva SOŽITJE. Društvo, ki mu predseduje Minka Hrvatin, s krajšo prekinitvijo deluje že vrsto let in je prostovoljna, invalidska, interesna dejavnost s socialno - človekoljubnimi cilji, ki si prizadeva za skupno in posamično skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Združuje starše, člane družine in zakonite zastopnike teh oseb. Poleg aktivnih članov jim pri delu pomagajo tudi zunanji člani in prostovoljci. Katja Baša in Helena Štemberger - Penko kot prostovoljki pomagata pri veh društvenih dejavnostih in vodita KLUB SOŽITJE.
Najpomembnejši cilji, ki si jih je društvo zastavilo in jih poskuša realizirati, so navajanje na nove življenjske okoliščine, ohranjanje in nadgradnja doseženega znanja in spretnosti, pridobivanje novih znanj za osebe z motnjami v duševnem razvoju, fizična in psihična razbremenitev družin, nenehno izobraževanje, aktivno preživljanje prostega časa, vzdrževanje stikov z javnostjo. Da se vsi ti cilji uresničujejo, ima zasluge tudi Marica Šlenc Zver, ki je s svojim znanjem in energijo gonilna sila društva.
Najpomembnejše in znotraj društva mnogo lažje pa je, kot je povedala gospa Minka Hrvatin, storiti najtežji, prvi korak: sprejeti svojega otroka takega, kot je, se sprijazniti z njegovim stanjem. Mu ob strokovni pomoči omogočiti, da doseže vse, kar zmore. Zato vabi vse, ki imajo podobne probleme, da zberejo pogum in se včlanijo v društvo.
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno:
1. termalno-klimatski center pod Roglo, 6. grška boginja usode, 11. prva Mojzesova knjige stare zaveze, 13. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino, 14. bodeč plevel, 15. športnica v atletski disciplini, 17. ime slikarke Plestenjak, 18. slovenski teolog, ekspert za cerkveno pravo (Alojzij, 1902-1953), 19. angleška kratica za vse v redu, 20. neimenovana oseba, 21. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi, 23. grobo orientalsko domače sukno, 24. začetnici slovenskega sociologa Antončiča, 25. brusni kamen za koso, 26. kraj, kjer voda odnaša zemljo, 27. pranarod na Kamčatki, 30. rdečkast kalcedon, mineral, 31. Viking, 32. državna ječa ob Doževi palači v Benetkah, 34. žlahtni plin za polnjenje električnih žarnic, 35. korak pri drsanju.
Navpično:
1. historija, 2. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco, 3. veliko finsko jezero, 4. vojaška enota, 5. začetnici francoskega romanopisca Zolaja, 6. vrsta opice, 7. metulj z očesci na krilih, 8. reka v Franciji, pritok Rena, 9. vrsta borilnega športa, 10. južnoameriško sadno drevo, epatka, 12. najmočnejša karta, 13. upanje, 16. muslimansko sveto pismo, 21. Turek, Otoman, 22. sladkovodna riba, 23. kanadski pevec zabavne glasbe (Bryan), 25. predel Kopra, 26. kraj na otoku Cresu, 28. stara fizikalna enota za delo, 29. začetnici slovenskega pisatelja in dramatika Potrča,
33. začetnici pianista in skladatelja Dekleve.
DIMITRIJ GRLJ
1. ŠČENE, 6. PSALM, fl. AMIET, 16. POTRES, 17. ROPAR, 18. SATRAP, 20. KALIN, 21. TEODORA, 23. ARAMIS, 24. ALAVA, 25. EDGAR, 26. MINA, 28. ANI, 29. FARO, 30. OREL, 31. TROBA, 33. ONAN, 34. RIK, 35. TRASAT, 37. ARA, 38. BANA, 39. ASASIN, 41.ASKAR, 43. RAKAR, 46. TLAK, 48. IGOR, 50. NALIV, 52. ALEKTO, 54. KVAGA, 55. AICHER, 57. MRENA, 58. LOVOR, 60. VANDA, 62. SE, 63. OKRA, 64. ANKA, 65. ARNIKA, 67. MON, 68. STO, 69. STISKA, 71. VIME, 72. COLT, 73. TI, 74. TALKA, 75. SPAKA, 77. VOLJA, 78. EKSOTA, 80. NOTAR, 82. RVANJE, 84. AARAN, 85. ABRI, 86. AIDA, 87. PONTE, 89. RANTA, 92. DINAST, 96. NERV, 98. LAO, 100. ERAZEM, 102. STA, 103. ILEO, 104. PARKS, 106. ORDO, 107. STAN, 108. SIM, 109. TANK, 110. KOTOR, 112. START, 113. AKIMOV, 115. ARIZONA, 117. NORKA, 118. NAJADA, 119. DANNA,
120. VUELTA, 122. NARDO, 123. ALKAR, 124. OSTI A
^		NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za rešitev aprilske križanke prejme:		Cl
	NATAŠA KOMEN, JELŠANE 5, JELŠANE	
hč		ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”!		1
&9JU.

041/811 593
^GRADBENIŠTVO SAFTIC
I SAFTIČ ZDENKO s p.
JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
r
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
ki
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
nam pošljite do 20. JUNIJA 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU

GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17
[■F^^rSI'	!■!--'!■
<
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.

<b>zs
□ o □ <=> □ ®‘Ž7 o □ [Ml Ofls
IN MEMORIAM
Vladimiru Petričiču
V četrtek, 26. maja 2005 smo se mnogoštevilni občani, lovski prijatelji, ribiči in strelci poslovili od našega občana iz Zarečja Vladota Petričiča. V komaj 58 letu, gaje izdalo srce, pri športu, ki gaje imel najrajši - lovu.
Pokojnega Vladota smo poznali kot uspešnega poslovneža in zagnanega športika. Saj je bil vnet strelec, ribič in predvsem lovec.
Kako so ga akterji teh športov cenili kaže tudi veliko število prijateljev iz cele Slovenije, pa tudi drugih držav (Hrvaške, Bosne, Italije), ki so se prišli še zadnjič posloviti od prijatelja.
Vlado ni bil samo v besedah lovec, ribič ali strelec. Svojo ljubezen do teh dejavnosti, je tudi dokazoval za dejanji. Saj je bil sponzor in finančno podpiral mnogo prireditev, posameznikov. Prav tako je tudi financiral izgradnjo enega najlepših strelišč v Sloveniji - na Črnih njivah v Ilirski Bistrici. Svoji lovski družini je izdatno finančno pomagal pri gospodarjenju v lovišču in prav tako tudi ribičem.
Za svojo nesebično pomoč, ni nikoli pričakoval povračila, bil je le vesel vsakih uspehov, ko sojih organizacije ali posamezniki dosegali tudi z njegovo pomočjo.
Vsi, ki smo Vladota poznali, ga bomo pogrešali, nikoli pa ne pozabili.
Vlado počivaj v miru in naj ti bo lahka domača gruda.
Prijatelji iz LD Brkini
•^ostojtv0-
Nudimo Vam veliko
IIIHHI.JJJIJM
trgovino - zastopstvo
Vojkov Drevored 2 6250 Ilirsko Bistrico tel: 05/71 00 300
izbiro oblačil po
ugodnih cenoh:
m. obleka...................39.990 SIT
z. kostim...................16.990 SIT
ž. bluza kr. rokav..........5.990 SIT -40 % popust
ž. top......................4.990 SIT -40 % popust
ž. maja kr. rokav...........3.190 SIT -40 % popust
ž. bermuda Crown........... 7.290 SIT -40 % popust
m. hlače Crown.............. 7.990 SIT -40 % popust
m. maja Crown...............2.490 SIT -40 % popust
perilo Lisca................-15 % popust
perilo Galeb, ob nakupu 3 kom .. -15 % popust
poročamo ra nal<u,o.
■
I«f4
iVfoVim'
£>2	so piAn,'K-
meli	v e // K
Vjle od|>c\tKe SO ha in P«l(? k cy njc\
to JO ODŠLI, se Jf HVDo vafiRtt v po i/vjk.
•rj$f itmttiA d/m PnHITttA Fa
Reševahsč (ozto'
J 1 X|	
‘m	©
	
JIH t/jT/prM, D/v
ijebi i&ea/rn.
0 M RAL/V JIH Jf IH Jih vm.ALA N/y toth-•r,Jo PoiAK.
W rituPftj so P0-SftllLl VoT-frL
Bistriške gasilske novice
POHOD NA KOZLEK, POČASTITEV SV. FLORJANA
Priprave na sedmi gasilsko-planinski pohod na Kozlek, ki ga društvo organizira vsako prvo soboto v maju, smo začeli že nekaj tednov prej. Pregledali smo celotno traso, na kateri smo pobrali smeti, odmaknili nekaj porušenih dreves in popravili zbledele oznake.
V soboto, sedmega maja, smo se zbrali pred starim gasilskim domom na Plaču na spominsko-operativno-organizacijskem in kondicijskem pohodu, kot smo ga imenovali pred sedmimi leti.
Letos smo se gasilci prvič zbrali pred nekdanjim gasilskim domom, ki je gasilcem služil celih 97 let. S tem se je izpolnila naša želja, da ta pohod prvenstveno posvetimo spominu na naš stari gasilski dom.
Ob 8. uri seje v evidenčno knjigo vpisalo 30 gasilcev. Tudi letos so se nam pridružili naši gasilski kolegi iz PGD Vrbovo ter iz sosednjih hrvaških krajev Škalnice, Klane in Opatije.
Pohod je začel ob 8. uri, na cilj pa smo prispeli ob 11.30 minut. Premagali smo nadmorsko višino 588 m, premagali Ahacij, Goli vrh, Sopil, Srednji vrh in
na koncu Kozlek. Imeli smo več postankov, na katerih smo se okrepčali, skupaj z našimi kolegi iz hrvaške pa uživali v lepem razgledu na naše in njihove kraje.
Na vrhu Kozleka je sledil vpis v evidenčni kartonček, krstili pa smo pet gasilcev, ki so se prvič udeležili našega pohoda. Po obvezni gasilski sliki smo se spustili do Jablaniškega dola, kjer smo z družabnimi igrami zaključili sedmi tradicionalni pohod na Kozlek.
Druga skupina bistriških gasilcev pa seje na povabilo PGD Opatija udeležila proslave v Opatiji, ki so jo pripravili v počastitev 60-letnice delovanja »Javne Vatrogasne postrojbe Grada Opatije«, na kateri so si gasilci ogledali povorko gasilskih vozil po mestnih ulicah, razstavo gasilske opreme in tehnike, pokazano gasilsko vajo, predstavili pa so tudi naj novejšo tehnologijo visokotlačnega gašenja. V večimih urah pa smo se udeležili uniformiranega gasilskega plesa v Kristalni dvorani hotela Kvamer.
Naslednji dan smo v Dobropoljah praznovali god gasilskega zavetnika sv. Florjana. Na povabilo društva sv. Florjan so se počastitvi pridružili tudi gasilci iz Jelšan, Knežaka, Vrbova Podgrada, prišli pa so tudi naši gasilski kolegi iz Opatije, Škalnice, Klane in Šapjan.
Po procesiji skozi vas in maši, ki stajo darovala bistriški kaplan Miro Marinič in župnik Gabrijel Vidrih, je sledil blagoslov gasilcev in gasilskih vozil. Po maši smo bistriški gasilci prisotni množici pokazali nevarnosti v gospodinjstvu - plin in zažgano olje ter njihovo pravilno gašenje. V sklepnem deluje nastopila pevska skupina Resa in družinski trio Volk.
V imenu vseh gasilcev se zahvaljujem društvu Sv. Florjan in vaščanom Dobropolj za pogostitev in prijetno popoldansko druženje.
Na lanskem kongresu Gasilske zveze Slovenije je bil sprejet sklep, da se 8. junij izbere za »Dan Gasilcev«. V počastitev našega dneva bomo na ta dan bistriški gasilci pripravili v novem gasilskem domu v Trnovem (Vilharjeva 19) »Dan odprtih vrat«. Zato vabimo vse občane, da si pridejo ogledat predstavitev gasilstva in gasilske tehnike.
Vabljeni na »Dan odprtih vrat, ki bo 8. junija 2005 med 10. in 16. uro!
Janko Slavec, PGD II. Bistrica

NIZKE GRADNJE
NEPREMIČNINSKA
AGENCIJA
	
PRODAJATE
NEPREMIČNINO ?
PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
V	petek, 13. maja, so se v gostilni »Povodni mož« na Topolcu zbrali člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje na svojem letnem zboru. O projektih, ki jih je društvo izpeljalo v letu 2004 ter o načrtih za leto 2005 je spregovorila njegova predsednica Marica Šlenc Zver.
Univerza opravlja svoje poslanstvo in dejavnost že celo desetletje. Cilji, ki jih želi doseči, so razvijanje, organiziranje in izvajanje izobraževalnih dejavnosti za odrasle, vzpodbujanje in posredovanje ponudbe in povpraševanja po strokovnih znanjih in dejavnostih starejših, razvijanje umetniške in kulturne dejavnosti, izobraževalni turizem starejših, ohranjanje kulturne dediščine, skrb za zdravo življenje...
Stalnica njihovega dela je učenje tujih jezikov, saj v sklopu društva delujeta dve skupini za italijanski jezik ter po ena skupina za nemški in angleški jezik.
Enkrat mesečno poteka Kulturna klepetalnica, ki gosti umetniške ustvarjalce: slikarje, pesnike, pisatelje, pomembne kulturne delavce iz naše in goste iz drugih občin, organizira strokovno vodene obiske likovnih razstav, obiske domačij slovenskih literatov, gledaliških predstav in še marsikaj drugega.
V	sklopu literarno - novinarskega krožka ena od članic s svojimi prispevki redno sodeluje v zbornikih članov Univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenij e Ajda zori, Ajdova pogača, Čas teče...
Univerza organizira tudi tečaje s praktično vsebino. Tako j e bil v mesecu
marcu izredno dobro obiskan tečaj kulture strežbe in priprave pogrinjkov. Veliko zanimanje je vladalo za delavnico izdelave vitražev, vendar tečaj zaradi objektivnih težav ni bil izveden. Dobro pa je obiskan kleklarski krožek. V mesecu maju so člani univerze lahko odšli na strokovno ekskurzijo v Velenje. Množično je bil
obiskan tečaj aranžiranja in zavijanja daril v novembru in decembru. Organiziran je bil tudi računalniški tečaj, ki je bil zaključen v letošnjem letu. V vseh dejavnostih je aktivno sodelovalo več kot 200 udeležencev, vodilo pa jih je deset mentorjev.
Največji problem, s katerim se društvo trenutno ubada, je pomanjkanje prostorov, saj je njegova dejavnost že tako razvejana, da jih rabi vsak dan. Velika večina aktivnosti poteka v Domu starejših občanov, ena skupina pa deluje v OŠ Dragotina Ketteja. Obe ustanovi najemnino prostorov zaenkrat sponzorirata, za kar se jima društvo zahvaljuje. Omeniti velja, da
sponzorstvo znaša 300.000 SIT, prostovoljno delo mentorjev, animatorjev in drugih pa vsaj milijon tolarjev.
Društvo ima že natančno izdelan program za leto 2005. Ob že utečenih dejavnostih načrtuje nekaj novih: fotografski tečaj, računalniški tečaj, kaligrafija, priprava in dekoriranje
mesnih plošč..., povezovanje s sorodnimi organizacijami po Sloveniji in v domači občini. (DU Ilirska Bistrica, Društvo Jesen...). Pomembna naloga društva v letu 2005 je bila organiziranje srečanja vseh slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki je potekalo v mesecu maju.
Ob znanjih in spretnostih, ki jih člani društva pridobivajo, tudi srečanja in medsebojno spoznavanje bogatijo dejavnost tretje življenjske univerze. Zato se je po podanih poročilih druženje v prijetnem vzdušju nadaljevalo.
Anica Kocjančič
ČREVESNI ZAJEDALCI
Povzročitelji bolezni so sploščeni, trakasti in razčlenjeni paraziti, ki se nahajajo v tankem črevesu psa ali mačke in dosežejo velikost od enega milimetra pa vse do 17 metrov. V tankem črevesu psov in mačk parazitirajo različne vrste trakulj, med katerimi je najpogostejša pasja trakulja (Dvpilidium caninum).
Trakulja je dolga od 15 do 20 cm, sestavljena je iz odrivkov, velikih nekaj milimetrov, belorumene barve, ki se premikajo. Opazimo jih v blatu ali pa se prilepijo na dlako ob zadnjični odprtini, to pa povzroča srbež okrog anusa. Žival se liže okrog zadnjične odprtine ali pa se “drsa po zadku”. Vmesni gostitelj pasje trakulje so bolhe in tekuti (dlakožeri). Pes ali mačka se okužita, če pojesta bolho ali tekuta z razvitimi ličinkami trakulje. Zato je za preprečevanje okužbe psov in mačk s to trakuljo izredno pomembno odpravljanje bolh.
Večje število trakulj v črevesju psa ali mačke povzroča kronično vnetje črevesja. Okuženi psi postanejo požrešni, pa kljub temu hujšajo.
Človek se sto vrsto trakulje le redko okuži, bolj je zanj nevarna druga vrsta, in sicer Echinococcus granulosus. Ta parazitira v črevesju psa, razvojne stopnje pa so v vmesnih gostiteljih, najpogosteje pri rastlinojedih, zlasti pri ovci in govedu, ali pri vsejedih (prašiči), lahko pa tudi pri človeku. Ljudje si v usta vnašajo jajčeca z neopranimi rokami po stikih z invadiranimi psi,
ali jajčeca pojedo s kontaminirano hrano.
Nekaj mesecev kasneje se na jetrih, pljučih in drugih organih razvijejo ehinikoki, mehumjaki, ki lahko postanejo fertilni in lahko narastejo do velikosti kokošjega jajca ali več.
Tudi pri trakulj avosti so klinični znaki podobni kot pri glistavosti -anemija,	driska,
neješčnost, počasno hujšanje.
Preventiva pred okužbami s črevesnimi zajedalci in njihovimi razvojnimi oblikami:
1.	Osebna higiena (umivanje rok) in izogibanje stika z nepoznanimi živalmi
2.	Redna dehelmintizacija (odpravljanje črevesnih zajedacev)
PROGRAM ODPRAVLJANJA ČREVESNIH PARAZITOV (DEHELMINTIZACIJE):
-mladički stari od 14 dni do 3 mesece : prvič pri dveh
tednih, nato vsakih 14 dni
-od 3- 6 mesecev : enkrat mesečno
-od 6-12 meseca : vsake 2-3 mesece
-od enega leta naprej: 3-4 krat letno
-breje psice: 2,4,6, 8 in 10 tednov po porodu in 2., 4.in 6.
teden po odstavitvi mladičev
-Vedno pred cepljenjem!
Klemen Širca, dr.vet.med Veterinarska ambulanta Hrpelje
Zavezniki iz različnih vojn v ospredju od leve: Jože Morel, vojni dopisnik Obrambe in zaščite; captain sir Marjan Mc Hrvatin iz škotskega klana Brnjack; com-mander Sergio Lappel iz angloameriške čete Blue devills (Modri peklenščki), stacionirane pri Trstu (Monteradio); sloviti stezosledec Mirko Vrh, s taborniškim imenom Mrmre; Bernard Oblak, legendarni politkomisar s partizanskim imenom Ročko; generalpotpukovnik JNA Joža Maurič- nekdaj popularni Odojkovič
a
Veterani v pričakovanju obiska visoke zavezniške osebnosti, generala Ikea Eisenhowerja
Po dolgem in napornem potovanju se prileže počitek. Kljub utrujenosti se sicer resni vojščaki v Podgradu zabavajo ob zvokih popularne The Jeep Hard Rock Band. Zaradi trenutnih kritičnih svetovnih razmer je svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal Pihalni orkester US Marine Corps Band, stacioniran v pristanišču Majnheimu (Made in Germany)
21.
SHOD
JEEP
4x4
Že od leta 1985 se vsakega 1. maja zberejo na bistriškem Plaču lastniki starih vojaških vozil, predvsem jeepov, uniform in druge stare vojaške opreme. Ljubitelji in radovedneži imajo priložnost občudovati primerke iz druge svetovne vojne, uniforme različnih zavezniških vojsk, partizanov pa tudi bivše jugoslovanske vojske.
Prireditev, ki je bila na začetku strogo lokalnega značaja, je z leti postala zanimiva tudi za druge in je prerasla v primorsko manifestacijo, udeležujejo pa se je tudi zamejci. Organizator shoda je ZŠAM Ilirska Bistrica, sekcija Veterani.
Po zboru nadaljujejo s tradicionalno panoramsko vožnjo, kije letos potekala po naslednjih krajih: II. Bistrica - Harije - Tominje - Pregarje - Hrušica - Obrov - Golac - Žabnik (vzpon) - Podgrad. Prireditev seje ob dobri hrani, pijači in glasbi zaključila v gostilni Isabella, v Podgradu.
Organizatorji shoda v glavnem prireditev financirajo sami, letos pa jim je s sponzorstvom priskočilo na pomoč podjetje »TOMEX«.
Foto: JEEP PRESS Anica Kocjančič Dimitrij Bonano
Pripadnik slavne Rdeče armade Jaka Perenič Antonov, dober prijatelj vnuka trikratnega heroja Sovjetske zveze maršala Žukovskega, seje z motorjem URAL (kopija motorja BMW, letnik 1938) na srečanje pripeljal skupaj s sodelavko Cvetuško naravnost iz Prvomajske parade v Moskvi. Parola rdečearmejskih motoristov je bila: Ja tebja URAL, ti mnja vodku!
Starodavni Bistrški Plač je najbolj naravno okolje za nekoliko nostalgične, a še vedno čile in z ljubeznijo negovane veterane vseh vrst. Da bi se jih bolje videlo, smo s fotografije elektronsko odstranili večino firbcev. Dveh v prvem planu pa ob najboljši volji nismo mogli...
jjjt ir*
Ob proslavljanju zmag, ko pripadniki različnih vojsk spijejo ogromne količine vina, whiskyja, vodke in slivovca, lahko zaradi kakšnega brhkega dekleta pride do neljubih dogodkov. Zato Military police - vojaška policija ne sme manjkati.
Moto klub “BISTRC” Ilirska Bistrica organizira 4. junija - na občinski praznik - zbor oldtajmerjev. Vozila bomo peljali čez Plač, kjer je predviden postanek za ogled in kramljanje.
Vabljeni vsi zainteresirani.
MOTO KLUB “BISTRC”
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
TAMARI IN EKIPAMA NASLOV DRŽAVNIH PRVAKINJ
V soboto, 21. maja, seje v Športni dvorani v Žalcu v organizaciji Karate zveze Slovenije in karate kluba Žalec odvijalo Državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice mlajše od 16 let, in sicer v katah posamično in ekipno, kihon in jiyu kumite ter v športnih borbah. Na tekmovanju je nastopilo 446 tekmovalcev iz 45 klubov, ki so nastopali v preko 610 posameznih in ekipnih nastopih.
Tekmovalci Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica so
dosegli naslednje rezultate. Pri malčicah, v kategoriji kihon kumite -25 kg, je Urška Jenko osvojila 3.
mesto, v isti kategoriji pa je Anita Janežič izgubila za 3. mesto in tako zasedla 5. mesto. Pri malčicah v katah ekipno so deklice v sestavi Urška Jenko, Anita Janežič in Tamara Brozina dokazale, da so najboljše, saj so suvereno premagale vse nasprotnice in tako z zlato medaljo okoli vratu postale državne prvakinje. V kategoriji malčki kate posamezno je Žiga Turk v močni konkurenci (nastopalo je več kot 40 tekmovalcev) osvojil 3. mesto, prav tako pa je Žiga osvojil 3. mesto v kategoriji kihon kumite -35 kg. V kategoriji starejši dečki kate posamezno se je izkazal Tiln Muha,
kije ravno tako v močni skupini osvojil 3. mesto. Pri mlajših kadetinjah, v katah posamezno sta se najbolj izkazali Saša Štefančič, kije zasedla 2. mesto in tako postala vice državna prvakinja in Tamara Kovačevič, ki je zasedla 3. mesto. Doris Brne je imela v isti kategoriji malo smole s sodniki ter izgubila za 3. mesto in tako zasedla nehvaležno 5. mesto. V borbah pri mlajših kadetinjah je v kategoriji +55kg Saša Štefančič osvojila 5. mesto, v kategoriji -50 kg je 3. mesto osvojila Rosana Uljan, v kategoriji -45 kg pa je Tamara Kovačevič postala državna prvakinja, čeprav so njena glavna disciplina kate. Pri ekipnih nastopih smo zopet lahko videli klubski obračun, saj so v kategoriji mlajše mladinke v katah ekipno nastopile kar tri naše ekipe, ki so se zvrstile po naslednjem vrstnem redu. Ekipa v sestavi Karin Gerečnik, Karin Troj ar in Samanta Mikuletič so osvojile 3. mesto, v finalu pa so se ponovno pomirile ekipa v sestavi Rosana Uljan, Eneja Celin in Monika Tomažič, ki so osvojile 2. mesto ter ekipa v sestavi Tamara Kovačevič, Doris Brne in Saša Štefančič, katere so osvojile 1. mesto in postale državne prvakinje.
ISKRENE ČESTITKE!
SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA
RIJEKA KUP 2005
Bistriški karateisti so se v soboto, 30. Hrvaško. Pod vodstvom trenerke Špele aprila, odpravili na mednarodni turnir Muha so se mladi športniki dobro Rijeka cup 2005 na Reko v sosednjo odrezali. Pri mlajših deklicah v katah je
Urška Jenko zopet stopila na najvišjo stopničko. V kategoriji starejše deklice v katah je Monika Tomažič osvojila 3. mesto. V isti kategoriji, samo pri fantih, je Tiln Muha prav tako osvojil 3. mesto. Pri dekletih v kategoriji kate mlajše kadetinje smo si lahko ogledali klubski obračun. Štiri tekmovalke: Rosana Uljan, Doris Brne, Saša Štefančič in Tamara Kovačevič so se uvrstile v polfinale in se tako v borbi za finale pomirile kar med seboj. V finale sta se uvrstili Rosana Uljan, kije bila na koncu zmagovalka in Doris Brne, ki si je prislužila 2. mesto. 3. mesto je tako pripadlo Saši Štefančič, Tamara Kovačevič pa je za las zgrešila 3. mesto in tako pristala na 5.mestu. Ker so se dekleta res izkazala, jim je organizator tekmovanja podelil pokal za najboljšo dekliško ekipo v katah. Medalje pa sta osvojila tudi Darjan Smajla in Tine Maljevac, ki sta oba tekmovala v kategoriji kate mlajši kadeti in oba osvojila 3. mesto.
4. POKAL POSTOJNSKE JAME
V soboto, 7. maja, so se karateisti Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica, udeležili tradicionalnega IV. pokala Postojnske jame, ki je potekal v organizaciji Karate kluba Postojna. Na tem velikem tekmovanju je nastopilo 628 tekmovalcev iz 62-ih karate klubov iz Italije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Srbske krajine-BiH in Slovenije. Nastopajoči so se lahko pomirili v katah posamezno, katah ekipno ter v športnih bojih.
Med našimi tekmovalci je pri najmlajših v katah Anita Janežič osvojila 1. mesto, prav tako pa je v kategoriji višje 1. mesto in zlato medaljo osvojila Urška
Jenko. Dekleta v sestavi Urška Jenko, Anita Janežič in Tamara Brozina so v kategoriji kate ekipno do 11 let ugnale vso konkurenco in osvojile 1. mesto. Ekipa v sestavi Žiga Turk, Luka Tomšič in Aljaž Rolih so v kategoriji fantje 12-13 let osvojili 3. mesto. V kategoriji kate dekleta 12-13 let je Monika Tomažič zasedla 3. mesto, pri dekletih 14-15 let pa j e 3. mesto osvojila tudi Rosana Uljan. V ekipnih nastopih so dekleta v kategoriji 14-15 let spet prikazale dober karate in se tako ponovno obe bistriški ekipi pomirili v finalu. Tako so dekleta v sestavi Doris Brne, Tamara Kovačevič, Saša
Štefančič zasedle L mesto, dekleta v sestavi Rosana Uljan, Eneja Celin, Monika Tomažič pa so si priborile 2.mesto. Pri fantih v katah 14-15 let je Darjan Smajla osvojil 3. mesto. Skupaj z Maljevac Tinetom in Muha Tilnom pa so osvojili L mesto v kategoriji kate ekipno 14-15 let. Doris Brne, Saša Štefančič, Darjan Smajla in Tine Maljevac so nastopali tudi v športnih borbah, kjer so prikazali dobre borbe, žal pa so s tekmovanjem zaključili v tretjem krogu. Tudi v skupnem točkovanju za najboljši klub smo se odlično uvrstili, in sicer smo med 62 klubi zasedli 4.mesto.
LOKOSTRELSKE NOVICE
Naši lokostrelci so še kar naprej aktivni. Dolores Čekada in Matija Žlender sta se v času prvomajskih praznikov udeležila močnega mednarodnega Grand prix turnirja v Antaliyi v Turčiji . Tekmovanje je potekalo po sistemu Olimpic Rounda,. To pomeni prvi dan na kvalifikacijskem delu turnirja izstreliti 144 puščic na razdaljah 90,70, 50 in 30 metrov za člane oziroma 70, 60, 50 in 30 metrov za članice. Drugi dan gre v eliminacijski krog prvih 64 tekmovalcev, naslednji dan pa potekajo še osmine finala itd. vse do finalnih dvobojev.
Že osemnajsti turnir za Zlato puščico je gostil več kot 350 tekmovalcev iz celega sveta. V kategoriji ukrivljeni - olimpijski lok je tekmovalo 100 članov. Dva slovenska tekmovalca sta dosegla 34. (Matej Zupanc) in 74. mesto (naš Matija). Rezultate je krojil zelo neugoden veter, kije nekaterim tekmovalcem v posameznih trenutkih omogočal boljši ali slabši rezultat in s tem pozicijo za izločilne boje naslednji dan. Tudi Matej Zupanc naslednji dan ni imel sreče in je izpadel v bojih za boljšo uvrstitev.
Pri članicah, tekmovalo jih je 85, so prvi kvalifikacijski dan streljale tri slovenske tekmovalke. Dolores je dosegla 31. mesto,
57. je bila Darja Verbič in 73. Barbara Križe. Drugi dan je Dolores manjkalo nekaj krogov več, da bi se prebila v osmino finala.
Na turnirju se šestim slovenskim lokostrelcem tokrat ni uspelo uvrstiti v četrtfinale.
Po vrnitvi iz Turčije so se v nedeljo, 8. maja, naši štirje lokostrelci Jadran in Dolores Čekada, Matija Žlender in Josip Maljevac udeležili lokostrelskega turnirja v Palmanovi v Italiji.
Tokrat je bil na vrsti Arrowhead 12 +12 turnir. Na tem turnirju se strelja na dvanajst znanih razdaljah in dvanajst neznanih razdaljah, v vsako tarčo po tri puščice. Tokrat je bilo vreme le ugodnejše in rezultati tudi, saj so vsi štirje tekmovalci v svojih kategorijah, treh članskih in eni mladinski, zmagali. Zmagali so tudi ekipno.
Astrid in Josip Maljevac ter Luka Gerečnik državni prvaki
14. maja je bilo v Dravogradu organizirano državno šolsko tekmovanje za osnovne in srednje šole v disciplini 900 krogov. Tekmovalci pri tej vrsti tekmovanja na prostem streljajo na tarče na treh različnih razdaljah s 30 puščicami na vsaki razdalji.Na prvenstvu se je pomerilo več kot 80 tekmovalcev, med njimi tudi bistriški učenci in dijaki.
Med srednješolci od prvega do petega letnika je s sestavljenim lokom Astrid Maljevac zmagala, prav tako njen brat Josip v kategoriji olimpijski-ukrivljeni lok.
Med osnovnošolci pa so se odlično odrezali naši mladi tekmovalci v kategoriji goli lok.
Med tekmovalci od tretjega do šestega razreda je prvo mesto dosegla Nina Vičič, zelo dobro četrto mesto pa Ana Penko. Nejc Debevc s sedmim in Patrik Ceglar z osmim mestom sta samo potrdila, da v tej kategoriji Bistričani kar prevladujejo.
Zelo dobro seje odrezal tudi naš Luka Gerečnik, ki sije med tekmovalci od prvega do tretjega razreda nastreljal odlično drugo mesto.
Med ekipami pa je Astrid Maljevac pripomogla k prvem mestu Srednješolskega centra Postojna.
Veseli smo, da se mladi bistriški lokostrelci in lokostrelke uveljavljajo v slovenskem prostoru in dosegajo tako dobre in vzpodbudne rezultate.
Vojko Štembergar
NOGOMET-OBČINSKA LIGA
Kljub manjšim organizacijskim zapletom se je v drugi polovici aprila pričelo tekmovanje v občinski nogometni ligi pod imenom »Liga prijateljstva«. Glede na preteklo tekmovalno sezono, seje liga povečala na 7 ekip. Iz sosednjih občin nastopata ekipi »Prestranek« in hrvaški »Pasjak«. Tekme se igrajo na igriščih v Kosezah in Zabičah.
Začetni krogi tekmovanja so bila zaznamovani predvsem z organizacijskimi težavami ter z nedisciplino nekaterih posameznikov, zaradi česar so bile ekipe deležne ostrih kritik organizatorja. Cilj tekmovanja v ligi je predvsem prijateljsko druženje ter rekreacija, zaradi tega so bili »problematični« igralci izključeni iz
nadaljnjega tekmovanja. Predstavniki nastopajočih ekip so bili opozorjeni, da poskrbijo za športno vzdušje in disciplino v svojih ekipah. Opozorila in ukrepi so bili v prvih odigranih kolih
dobronamerno sprejeti, saj	ni bilo
zaznati nobenih večih težav.	
Izidi 1. kroga:	
Transport-veterani: Prestanek	7:3
Pasjak : Zidarstvo Bekim	7:0
Koseze: Tomex	0:1
Kočanija-prosti	
Izidi 2. kroga:	
Zidarstvo Bekim: Koseze	5:2
Transport veterani: Pasjak prložena	
Kočanija: Prestranek	3:4
Izidi 3. Kroga:	
Tomex: Kočanija	2 : 3
Koseze: Prestranek	1 : 1
Zidarstvo Bekim: Transport veterani preloženo; Pasjak prost
Lestvica po 3. krogu: Prestranek 4, Pasjak 3, Transport veterani 3, Tomex3, Zidarstvo Bekim 3, Kočanija 3, Koseze 1
Grsče
V ZNAMENJU RUMENE ŽOGICE
Igralna sezona
Teniška sezona z nastopom toplih dni prehaja v poln zamah. Igrišča so pripravljena, čakajo vas in vas vabijo. Članom Tenis kluba in ljubiteljem teniške igre podajamo nekaj kratkih informacij:
-	za člane kluba veljajo članske ugodnosti, zato vas pozivamo, da čimprej poravnate članarino in tako pridobite možnost igranja pod ugodnejšimi pogoji. Priporočamo pa, da si nabavite letne karte, ki omogočajo igranje skozi celo sezono
-	sprememba pravil uporabe igrišč', oskrbniška opravila: rezervacijo, odpiranje in zapiranje igrišč ter razsvetljave, plačilo igralnine, nabavo abonmajev in letnih kart bo po dogovoru izvajal Fitnes center (v športni dvorani)
-	uporabniki igrišč morate opraviti rezervacijo pri oskrbniku oz. predstavniku kluba. Imetniki letnih kart dobite v zadolžitev ključ igrišča, kar vam omogoča uporabo igrišč v prostih terminih
-	prosimo, da upoštevate igralne pogoje v letu in pravila uporabe igrišč 2005 (objavljeni so tudi v klubski omarici).
Igralni pogoji v letu 2005:
Cena ure igranja
ČLANI	NEČLANI
(s plačano članarino)
Odrasli od 14 - in ob vikendih	600 SIT
dopoldne (med tednom)	400 SIT
Šolska mladina dopoldne (med tednom) 300 SIT Imetniki letne karte za dodatne ure
(razen vikendov in praznikov)	500 SIT
Dodatek za igro pod razsvetljavo	300 SIT
Letne karte
Navadna:	15.000	SIT
Družinska:	20.000	SIT
Študentska /mladinska:	8.000	SIT
Šolska (dopoldanska, v času šol. poč. do 14h): 3.000 SIT Abonma (10 ur)	5.000	SIT
800 SIT 600 SIT 400 SIT
300 SIT
7.000 SIT
Vabimo vas, da se po napornem delovnem dnevu ob teniški igri prijetno sprostite
in nabirate novih moči, posebej priporočamo igranje v prijetnem hladu poletnih noči pod razsvetljavo. Na igriščih pričakujemo v dopoldanskem času počitnic šolsko mladino, ki jim nudimo res ugodne pogoje.
Tečaji
Razpisujemo začetne 12 - ume tečaje za odrasle in otroke (termini po 2 uri). Pričetek tečaja bo, ko bo zbranih dovolj prijav. Klub organizira tudi nadaljevalne tečaje in individualno poučevanje za vse, ki bi želeli izpopolniti svojo igro oziroma pridobiti osnovna znanja teniške igre.
Podjetjem in drugim ustanovam
Nudimo vam možnost reklamiranja vaše firme, organiziranega, cenejšega igranja za vaše zaposlene, nabavo letnih kart, organizacijo turnirjev in srečanj s poslovnimi partnerji.
Informacije, prijave, dodatne informacije dobite v Fitnes centru (tel. (041 440 606 ali 041 456 656; del. čas pon. - petek 10-14, 16-22, sobota 16-22, nedelja zaprto) ali v klubskem proštom (vsak dan od 18 -19 ure), kjer zbiramo prijave za tečaje, in vpisujemo nove člane.
ŠD BASŠPORT PRIPRAVLJA ŠPORTNO PRIREDITEV »VIKEND ŠPORT«
V letošnjem poletju bo ŠD BAS ŠPORT pripravilo kar nekaj športnih prireditev pod skupnim imenom VIKEND ŠPORT. Pri tem projektu gre za izvajanje strokovno načrtovane, vodene športne vadbe na zunanjih športnih objektih med vikendom in počitnicami, v prostem času mladostnikov. Vadba je namenjena predvsem tistim mladostnikom, ki praviloma ne vadijo in ne trenirajo v klubih, dmštvih ali drugje oziroma tistim mladostnikom, ki se z športom ne ukvarjajo. Prireditve se bodo pričele v juniju, nadaljevala skozi poletne počitnice in se zaključile konec avgusta z zaključno športno zabavno prireditvijo.
VIKEND ŠPORT ponuja športne dejavnosti, ki jih mladi s pridom lahko izvajajo na ulici, igrišču, dvorišču v svojem prostem času. Vsebine programa so zajete iz posameznih športnih panog in šolskih vadbenih programov s ciljem ohranjati in izboljševati psihofizične sposobnosti, družiti se in v vadbi uživati. Tako se bodo mladi lahko pomerili v naslednjih osnovnih športnih panogah: košarka, nogomet, odbojka na mivki, rolanje, kolesarjenje in popestril z vsebinami iz gimnastike, akrobatike, atletike, plavanja, stretchinga in sproščanja. Predvsem pa bo poudarek bolj na zabavi kot tekmovanju, kar bo do izraza prišlo na zaključni prireditvi.
Prva prireditev bo potekala v soboto, 11. junija, na igrišču pred OŠ Antona Žnideršiča, ko bo tekmovanje v rolanju potekalo s pomočjo članov SK Snežnik. Od 10. ure dalje se bodo mladi pomerili v rolanju, in sicer v spretnostnem slalomu in smuku v različnih kategorijah, moški in ženske: letnik 1999 - 1998, letnik 1997- 1996, letnik 1995- 1994, letnik 1993- 1992, letnik 1991 - 1990, letnik 1988 - 1987, letnik 1986 in starejši.
Podrobna pravila tekmovanja in prijave lahko zainteresirani dobijo pri Rihardu Udoviču (SK Snežnik GSM 041 765 837) ali pri Alešu Zidarju (ŠD BAS ŠPORT, GSM 031 688 621), prireditev pa bo predstavljena tudi na spletni strani www.bassport-klub.si.	A leš Zidar
SEICENTO POKAL - ZMAGOVALCI IZ ILIRSKE BISTRICE
Letos poteka že sedma sezona v edini avtomobilistični seriji pri nas, v kateri lahko mladi talenti dirkajo za relativno malo denarja. Seicento Siemens Junior pokal omogoča vstop v svet avtošporta predvsem mladim nadebudnežem, saj je zgornja starostna meja za nastopanje 23 let. Letos med dvajseterico najdemo tudi trojico simpatičnih deklet, v vrhu pa se prvikrat pojavlja tudi ime Ilirske Bistrice. Mesto, ki so ga ljubitelji hitrih avtomobilov do sedaj poznali zgolj po odlični mednarodni gorski dirki, je od letos tudi kraj, od koder prihajata dva izjemno hitra mlada fanta. To sta Gregor Slavec in Simon Tomažič.
Prvi je dirkal že lani, drugi pa sodi med 14 letošnjih novincev. In prav Simon je bil na testiranjih pred pričetkom tekmovanj najhitrejši med vsemi ter tako opozoril nase. Že na prvi gorski dirki v Lučinah sta bila oba pri vrhu. Čeprav je slavil Velenjčan Matej Grudnik, eden največjih favoritov prvenstva, sta bila Bistričana na drugem in tretjem mestu tik za njim. Še večji uspeh pa sta dosegla na naslednji, prav tako gorski dirki, v Sevnici. Tam je bila konkurenca izjemno nabrušena, saj je kar sedmerica, med njimi tudi hitra dimačinka Špela Fabijan, dosegla čase znotraj ene sekunde in pol! V tretji, odločilni vožnji pa sta se kot najbolj zbrana izkazala prav mladca iz Ilirske Bistrice, ki sta se za dirke navdušila na že legendarnih zavojih proti Šembijam. Nekoliko bolj izkušeni Gregor Slavec je svojega someščana ugnal za vsega 4 desetinke sekunde, nesporno najboljši novinec začetka sezone Simon Tomažič pa je z drugim mestom zaigral kot na svojo pozavno! Da, dirkanje ni edina ljubezen fanta, ki z očali in dolgimi lasmi deluje bolj kot kakšen klon Johna Lennona, kot pa mojster volana. Zelo resno se ukvarja tudi z glasbo, poleg pozavne pa obvlada tudi klavir in še kakšen instrument! Za njima so se zvrstili Tolminec Jan Medved (še eden tistih golobradih fantov, zaradi katerih bo primorski avtošport še dolgo
uspešen), Avstrijec Christoph Leitgeb in Špela Fabijan, s petim mestom najhitrejša med dekleti. Po dveh dirkah je na prvem mestu prav Gregor Slavec pred Matejem Grudnikom, Simon Tomažič paje tretji. Minuli konec tedna pa so voznice in vozniki Seicento Siemens Junior pokala nastopili že tretjič. Tokrat so se zbrali na dirkališču Mobikrog v Cerkljah ob Krki, kar je za novince pomenilo še eno povsem novo izkušnjo. Na prvih dveh dirkah so se na progi ukvarjali le s sabo in svojo vožnjo, saj na gorskih dirkah vsak voznik starta sam, v presledkih po pol minute. Na krožni progi pa se zapodijo v prvi zavoj vsi hkrati, prostora paje tam za največ dva ali tri.
Poleg tega j e potrebno paziri še na tiste spredaj, zadaj in včasih tudi ob strani. Vožnja v hrib traja največ tri minute, dvajset krogov na dirkališču pa skoraj pol ure! Prav zato so bili na Dolenjskem v veliki prednosti izkušeni vozniki, ki so tod dirkali že lani. In prvo letošnje merjenje moči na dirkališču je
morda potrdilo odlično formo obeh mladih voznikov iz Ilirske Bistrice. Pa tudi, če ni bilo tako, mi vemo, kako zelo dobra in talentirana sta. Prav gotovo bomo že v nekaj kratkih letih zanju navijali tudi na zavojih proti Šembijam, ko bosta sedela v pravih dirkalnikih!
REZULTATI:
SKUPNO: 1.Jaroslav Krajči (Sk, Lola F.3000), 2.Hermann Waldy /A, Reynard F.3000), 3.Vladimir Stankovič (Slo, Coloni F.Nissan), 4.Slavko Dekleva (Slo, Alfa Romeo 156ST), 5.Enes Draganovič (Slo, BMW 320ST).
DP SLO: l.S. Dekleva, 2.E. Draganovič, 3.Igor Dekleva (Alfa
Romeo 147Gta), 4.Samo Valant (Fiat Punto), 5.Aleš Hace (Citroen C2).
SEICENTO: 1.Gregor Slavec, 2.Simon Tomažič (oba SEC Racing-Il. Bistrica), 3.Jan Medved (DAS Koleselj).
Vlado Krivec
KOMENTAR MESECA MAJA V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
V zadnji tekmi na domačem igrišču proti Jadranu iz Kozine so se v bistriški ekipi pokazale določene slabosti, kijih bo moralo vodstvo kluba odpraviti tako ali drugače, sicer tudi ta perspektivna ekipa ne bo imela bodočnosti. Mladi bistriški nogometaši so tokrat pokazali, da še niso zreli za napredovanje v višji rang tekmovanja, čeprav tja po znanju vsekakor sodijo. S podcenjevanjem ni mogoče premagati tudi tako slabe ekipe, kot je bil 22. maja Jadrana iz Kozine. Resje da se fantom ničesar ne nudi, da igrajo nogomet zaradi veselja in da do kluba nimajo nobenih obveznosti. Vendar menimo, da bi morali imeti vsaj moralno obveznost do kluba, predsednika in dela vodstva, ki se trudi z vsemi močmi, da jim zagotovi pogoje, pa čeprav so ti le minimalni. Izgleda pa, da so nogometaši že sami ugotovili, da napredovanje praktično ni mogoče, saj za to enostavno ni dovolj
finančnih sredstev. Ni jih dovolj niti za igranje v Primorski ligi niti za vzdrževanje igrišč in garderob, ni jih dovolj za mlajše selekcije in nič
čudnega ni, če potem pride tudi kak slab rezultat. Klub enostavno životari in temu primerni so tudi rezultati. Vsa čast predsedniku Bergincu, ki daje še zadnje atome moči, da bistriški nogomet zadrži pri življenju. V Bistrici je kot izgleda mogoče rešiti vse razen, za šport se v glavnem nihče ne zmeni. Naj bo, če ne bomo vlagali v šport, bomo pa kasneje v metadon, tudi dobro.
No, je pa tudi nekaj Bistričanov, ki vendarle mislijo drugače in tokrat naj omenimo nekdanjega župana gospoda Franca Lipolta, ki že nekaj let rešuje bistriški nogomet. Brez njega bi ta šport, številka 1 na svetu, že kako leto nazaj utonil v pozabo. In če se klub ne bi boril za golo preživetje, bi bila drugačna tudi miselnost nogometašev, tako pa jim po domače rečeno nimamo kaj zameriti, ničesar jim ni mogoče ponuditi, še nogometnih čevljev ne, pa bomo pričakovali, da nas bodo razveseljevali vsako nedeljo?!
Lestvica tri kola pred koncem prvenstva: L SC Bonifika 51 točk, 2. PSC Tolmin 46, 3. Ilirska Bistrica 39, 4. MND Tabor 38, 5. Košana 35, 6. Piama 34, 7. Jadran H.-K. 32, 8. Postojna 23,9. Gažon 23,10. Cerknica 22, 11. Komen 15, 12. Ankaran -Hrvatini 14, 13. Dragonja 13.
zk
Spet “VIZITA” v Ilirski Bistrici
Turistično društvo Ilirska Bistrica prireja v počastitev občinskega praznika, kulturno etnološko prireditev “VIZITA NA BISTRŠKEM”. Prireditev bo v soboto, 4. junija 2005 v Ilirski Bistrici na Plaču.
Program se bo začel ob 9.00 uri z zborom starih avtomobilov, ki ga bodo organizirali člani Avtomoto društva Bistre Ilirska Bistrica.
Ob 10.00 uri se bo začel kulturni program v katerem bodo nastopili:
-	Pihalni orkester Ilirska Bistrica,
-	učenci Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice,
-	učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice,
-	folklorna skupina Gradina iz Ilirske Bistrice,
-	vokalna skupina Rosa iz Ilirske Bistrice in
-	pevski zbor območnega vojaško teritorialnega poveljstva Slovenske vojske Ilirska Bistrica,
-	in še kakšno presenečenje...
Ob 11.00 uri bo predstavitev okrašenih vizitantskih vozov, sodelovala pa bo tudi skupina “vizitantov”, ki so to nalogo imeli pred 50 leti.
V Hodnikovem mlinu bo priložnostna razstava keramike, v knjižnici Makse Samsa pa tematska razstava o viziti na bistriškem.
Uprava za obrambo Postojna bo ta dan seznanila vojaške obveznike, ki bodo v koledarskem letu dopolnili 18 let, z dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz Zakona o vojaški dolžnosti.
Slovenska voska bo pripravila tehnični zbor, na katerem bosta predstavljeni sodobna vojaška oprema in tehnika. To bo tudi priložnost za pridobitev konkretnih informacij o možnih oblikah sodelovanja v Slovenski vojski.
Pridite, organizatorji in sodelujoči bodo veseli vašega obiska!
POGODBENI VOJAK?
Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, občasne dinamične dejavnosti v naravi, uporaba različnega orožja, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem?
Če vas vse to mika in se želite kdaj pa kdaj odtrgati od rutine vsakdanjega življenja, službe ali študija ter spoznati nov krog prijateljev in znancev, se pridružite pogodbeni rezervi Slovenske vojske.
Izkoristite priložnost in se pridružite pogodbenim pripadnikom rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona v Postojni, ki trenutno popolnjuje svoje vrste.
Podrobne informacije lahko dobite na Upravi za obrambo Postojna ter njenih izpostavah in sicer, v Kopru (tel. 05 63922 76), Postojni (tel. 05 72801 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) oziroma njihovih pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), i Piranu (tel. 05 674 60 02), v Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 7145591).
ZAKAJ PA NE?!
TELES
TELES, telekomunikacije, d.o.o.
Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica
Primož Valenčič s.p.
Titov trg 10, ILIRSKA BISTRICA
VSAK NOVI NAROČNIK DOBI DARILO!!!
PLAMING
;*
Plaming,
projektiranje in izdelavi tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p 6250 Ilirska Bistrica tel.:+386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55%^ e-mail: info@plaming.si

GOSTILNA s prenočišči
fr 14 14 1
7^ Ema Deželak s p.
...Dolenje 64, 6254 Jelšane
- tel.: +386 (0)5/71-42-648

, T
8MI
i,#*"
%wm\
SBI
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007
Vse za vaš avto...
Shell
ll
izpušni sistemi in katalizatorji
motorna
olja

amortizerji, 2 leti garancije
...tervsi ostali avto deli
ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA
OBVESTILO
o posledicah potresa z dne 24.04.2005
Dne 24.04.2005 ob 20.34 uri smo na območju naše občine zaznali potresni sunek. Po podatkih Agencije RS za okolje, Urada za seizmologijo in geologijo je bilo žarišče potresa med vasjo Koseze in Dolnji Zemon. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,8. Intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegala V. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Potres so čutili prebivalci osrednje in južne Slovenije in prebivalci v sosednji Republiki Hrvaški.
V	aprilski številki časopisa Snežnik, je občina z pozivom za zbiranje informativnih prijav posledic potresa pozvala občane, da le ti prijavijo morebitne nastale posledice potresa.
Pozivu seje odzvalo 77 prijaviteljev nastale škode po potresu in sicer večina živečih nad tokratnim epicentrom potresa in v njegovi bližnji okolici.
V	glavnem j e nastala škoda na starejših objektih, zgrajenih pred letom 1967. in to tako, da so nastale lasaste in pa malo večje razpoke v ometu.
Ker ocenjujemo, daje nastala škoda zelo mala, župan Občine Ilirska Bistrica ne bo imenoval komisije za oceno škode po potresu.
Pridobljene podatke je občina posredovala Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje - Uradu za seizmologijo in geologijo, dostavljeni pa bodo tudi Ministrstvu za obrambo - Upravi RS za zaščito in reševanje.
Vsem prijaviteljem se za njihov trud zahvaljujemo.
ŽUPAN
Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon., l.r.
^ S 013
V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5
VABI
na
brezplačen 12 urni tečaj
osnove računalništva
TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM
prijave so možne
vsak dan od 1 5 h do 1 9 h sobota od 9 h do 1 3 h Tel.: 711-11-14
GLEDE NA ZANIMANJE, BOMO TERMINE PRILAGODILI PO DOGOVORU
AVTOŠOLA
Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125
Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik.
5IB inštalacije d.o.o.
Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica
tel.: 05 714 85 15
fax: 05 714 85 16
GSM: 041 714 394
e-mail: sibist@siol.net
mmm, mm/mrnš
IMIMMMffl, IMSOTIIMMO M
6MM0 T®*® VBiKI 0i®3WC{l P® EiSŠdlM f¥tfOTWJEl(!il
Difs V/Sitcu teum.
KOTU NA POLENA IN PELETE
VIEgMANN
-vveishaupt-
0riellq WVterm
Buderus sime
Eurotherm tile
A 3IASI V8ABRUS
Unical
»0«§ JI
m..
opri k A
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA
Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA ____Tel.: 05/75-71-530_
»im ©MI,
* DIESEL *AD1DAS *CUSTOL *SMITH [ *
TEKOČINA ZA \\ KONTAKTNE l\
LEČE.......1.500 SIT
(scscmcujsms™
Delovni čas:
Delavnik
Sobota
Dežurstva
Nedelja in prazniki
Delavnik
Sobota
Nedelja in prazniki
119:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00|| od 9:00 do 11:00 in
Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743
do 500.000,00 sit . VAM DA
DRŽAVA! VRRk
IZKORISTITE JIH !!!
InstaLacEJe Brenčič Jože s.p I MrsIla Bistrica
tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244
' n	v	V'		Q')	V			(' - i			Se?	Q	Se?	e<3		Qr)	Sr/	c ■)		c
i						/>	d	%				%		%	i	%	(?	%		Ir c
						Vilh	arjev	a ces tel./	oic ta 4 fax:	Trr 7,62 05/"	ovo 50 I 1-10-	irska 242	Bis	rica						
L)			&	dS	d5	dS	6		<?	dS	č	h	(5	dS		dS	Č	dS	5	
fc Mkiit EjjgHi
Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13°”- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98©
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01©
6Sl IH ItteGGam©D®g57
Oc^eroficoG] 0oa p7©fe®®d]nQf](a <5o@=©o
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
-°F4
Avjdvu i{]yfsimui]>i 2oAn m siaaos ‘ ofupvj§A ‘nfnpojj
j3do»0009 (q/z m3fAm3a ^ ut ip| o ||
m^ŠŽFTFO 'I31 - PHlSja	A J31UOUI Ul J3SIAJ3S
iSHdOd DISNIA0109- f
4sajqo Z3jq j>)Ojqo + 6o|od -
(DPI E-l) 4OT - f lofopojd
‘3!UOseued ©^aadligon muapi
IZ NAŠE PONUDBE!!!
Računalniki že od 72.900 SIT EPSON tiskalniki od 12.990 SIT
DVD+/ mediji lOpakod 920 SIT DiVX predvajalniki od 14.900 SIT
projekt.
si
Programska paket za vodenje trgovine j
(maloprodaja, veleprodaja, glavna knjiga,...)
BREZPLAČNA POIZKUSNA VERZIJA !
Velika ponudba digitalnih fotoaparatov in dodatne opreme
OLVMPUS
ainm roioaparatov in aoaatne opreme
SaiDisk^fflBd
PLANET MI3 - Robert Šabec s.p. Titov trg 10IL Bistrica, tel:05/714KM$43
Vse navedene cene vsebujejo DDV In veljajo ob gotovinskem plačilu, zaloge so omejene!
POCOH
PARK
TEL.: 71 45 144
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE
PiliANTNA picA HrenovLe v testu
VeIIIlost
J6cm
od ponedeljka d
Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
VIDEO TOP lO
■	1. ZAKLAD POZABLJENIH - pust. ■
■	2. MANDŽURSKI KANDIDAT - triler ■
m 3. MORILSKE IGRE - triler	m
m 4. BELA MODELA - komedija
_ 5. NAPAČEN ODCEP - grozljivka 6. ALFIE - komedija
■	7. TAKSI - komedija
■	8. ALIEN PROTI PREDATORJU - zf ■
■	9. NEBEŠKI KAPITAN IN SVET ■
■	PRIHODNOSTI-zf	■
■	10. TELESNI ČUVAJ - akcija ■
POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE
OD 16. 04. 2005 DO 15. 05. 2005
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 43 kaznivih dejanj, od tega 7 vlomov, med njimi pa 3 vlome v osebna vozila, eno kaznivo dejanje pa j e ostalo pri poskusu, saj so policisti storilca zalotili pri samem dejanju. Obravnavali so tudi 15 tatvin. V 5 primerih so policisti obravnavali tudi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, 2 kaznivi dejanji kršitve nedotakljivosti stanovanja, 2 kaznivi dejanji zatajitve, dve kaznivi dejanji odvzema motornega vozila, ter po 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, izsiljevanja, ogrožanja varnosti. Policisti so obravnavali tudi eno kaznivo dejanje tatvine kolesa z motorjem in motornega kolesa.
Pri raziskovanju kaznivih dejanj tatvin in vlomov pa so policisti obravnavali tudi eno kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 86 oseb, katere so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Nekaj jih je bilo obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom, nekaj pa jih je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani. V treh primerih so policisti prijeli tudi osebe, ki so nudile pomoč ilegalnim prebežnikom pri ilegalnem prehodu državne meje in zoper vse podali kazenske ovadbe na pristojno sodišče.
V	navedenem obdobju je bilo obravnavanih 12 kršitev javnega reda in miru, vsi kršitelji pa se bodo srečali s sodnikom. Zoper tri najbolj vztrajne kršitelje, ki se kljub opozorilom policistov niso pomirili in so s kršitvami nadaljevali, pa so policisti odredili pridržanje do streznitve.
Policisti so obravnavali še 2 travniška in 1 dimniški požar ter 1 požar na gospodarskem poslopju, v 3 primerih pa so bila po prijavi občanov najdena tudi neeksplodirana eksplozivna telesa.
V	navedenem obdobju sta se pripetili 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami in 8 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda. V enem primeru pa je povzročitelj prometne nesreče s kraja pobegnil, vendar so ga policisti kmalu izsledili. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom.
Policisti so dodatno obravnavali še 10 poškodovanj motornih vozil na parkirišču in 3 po voženj a divjadi.
Božidar ŠTEMBERGER
KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
v__________________________________________________________/
Mali oglasi_______________________
PRODAM
Prodam zidano vikend hišico na Malih Sviščakih; 42 m2. Tel.: 031/618 878 (zvečer)
V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829
Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793
Prodam bočno kosilnico za traktor IMT 627,3. Tel.: 031/381 896
Prodam 6 m3 suhih jelovih desk. Tel.: 78 85 552
Prodam ali dam v najem zidano garažo pri Šport baru v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/452 041
Ugodno prodam 3 kolesa. Tel.: 71 45 704
Prodam moško gorsko kolo Special-ized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204.
Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov.
Prodam ovčji gnoj. Tel.: 041/928 823
Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050
Naprodaj je elitna stavbna parcela v Podgradu (PŠT 233/1), imenovana Bobišče. Za dodatne infermacije pokličite na tel. št. 05/71 00 860 (ob delavnikih med 9. in 13. uro)
Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT.
Tel.: 041/333 417
Prodam kamp prikolico na Sviščakih. Tel.: 031/769 004
Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova.
Tel.: 041/961 470
Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico.
Tel.: 051/257 199
Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak).
Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri)
Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure.
Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/ 71 45 704
Prodam 3-tonsko vitlo za drva.
Tel.: 05/753 03 87
Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka
V II. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53
Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429
Ugodno prodam kabelsko za stanovanje.
Tel.: 070/450 033
KUPIM
Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11
Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891
Kupimo hišo v okolici II. Bistrice.
Tel.: 040 22 99 99
Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520
Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298
Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici.
Tel.: 040/ 609 813
Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor!
Tel.: 040/650 650
Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411
Kupim sadilec za krompir.
Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri
Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim.
Tel.: 05/788 00 33
ODDAM
Oddamo polsovni prostor, 50 m2. Informacije po tel.: 71 45 704
Ugodno oddam v najem diskoteko “Pink Floyd” v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/ 796 610
Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981
V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o.
Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
NAJAMEM
V	Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665
Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica - hrvaška meja. Tel.: 031/548 261
V	najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici.
Tel.: 051/412 969
Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici.
Tel:031 682 135 ali 031 667 523
V	najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici.
Tel.: 031/344 411
ŽIVALI
Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749
Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109
STORITVE
Pomlad je tu - vi pa nimate časa za generalno čiščenje stanovanja. Nudim vam pomoč - lahko z lastnimi pripomočki. Tel.: 05/788 51 21
Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 031/542 586
Nudim klasično in športno masažo celega telesa pri vas na domu. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/ 624 456
Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 72 10 888
Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781
Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini.
Tel.: 040/378 888 Patricija
Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda.
Tel.: 040/805 266
Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila.
Tel.: 040/640 429
Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole.
Tel.: 05/714 43 84
DELO
Iščemo varstvo za enoletnega otroka. Tel.: 71 46 114
43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/548 261
Prodam rotacijsko kosilnico AGROMEX FUTURA 5,5 KM, širina reza 50 cm, 1 leto, malo rabljena. Tel.: 041/484 171
Kolecfar prireditev zg junij 2005
kaj	Kje	kchj	organizator	Informacije
naravna in kulturna				
dzMm				
Ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč)	grad Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/710 1 384 05/7147 400
Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja	nekdanja Ljudska šola Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/710 1 384 05/7147 374
Ogled muzejsko urejene pomožne pošte Pri poštarjevih v Harijah	Harije št. 16	po dogovoru	Alenka Penko	05/71 00 360 05/ 7101 366
Ogled učne poti na Goliče	Jelšane	po dogovoru	Osnovna šola Jelšane	05/788 50 01
Ogled Hodni kovega mlina v II.Bistrici	Ilirska Bistrica (plač)	po dogovoru	Turistično društvo Ilirska Bistrica	05/7145 280
kultura		KV		: ■ ...
Občinski praznik	Dom na Vidmu	S.junij 2005 ob lS.uri	ZKD Ilirska Bistrica	05/ 71119 00
Prireditev ob občinskem prazniku Vizita in običaji ob tem dogodku	Titov trg	4.junij 2005 10.00 uri	Turistično društvo Ilirska Bistrica	05/7145280
24. občinska revija pevskih zborov in skupin	Pregarje	OS.junij 2005 ob 17.uri	ZKD Ilirska Bistrica	05/ 71119 00
19.Premska srečanja	Grad Prem	26.junij 2005 ob lS.uri	JSKD, Literarno društvo II.Bistrica in Združenje književnikov Primorske	05/ 71119 00
poletne aktivnosti	• v	,	•	■ v		-
Tabor mladih Športne aktivnosti	Ilirska Bistrica	27.6.-1.7.2005	RK Ilirska Biistrica	05/ 7144 175
Srečanje aktivistov RK Opatije in Ilirska Bistrica	Ilirska Bistrica	V juniju 2005	RK Ilirska Biistrica	05/ 7144 175
Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov.
L TOIlirska Bistrica, Mojca Memon, svetovalka za turizem
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
Last minute center Ilirike turizem in Motel Kapelski hram 4* sta za vas pripravila 5-dnevni paket prekmurske kulinarike. Za samo 37.900,00 SIT vas bodo vsak dan postregli z eno tipično prekmursko jedjo, degustirali boste božična in ledena vina. Motel Kapelski hram ima tudi lasten bazen, kjer se boste lahko neomejeno kopali, paket pa vključuje tudi 3 x 3 ure kopanja v Radencih, Banovcih in Moravcih.
Ljubitelje grških otokov pa Last minute center Ilirike turizem vabi na Krf in Zakintos. Za vas smo pripravili kombinacijo ladja - letalo, letalo - ladja in pa letalo - letalo, prvi odhod je 17.6.2005 že od 39.900,00 SIT na osebo.
Last minute center Ilirike turizem vas vabi na prag sahare v Tunizijo oz. Djerbo. Vsak ponedeljek oz. sredo vas popeljemo direktno z Brnika na dolge peščene plaže. Za 7-dnevni aranžma z polpenzionom odštejete od 88.700,00 SIT oz. 66.900,00 SIT na osebo.
Za ljubitelje naravnih znamenitosti (apnenčasti bazeni - Pamukkale) je Last minute center Ilirike turizem pripravila Turčijo. Poletite lahko vsak torek od 21. junija 2005 že za samo 82.500,00 SIT na osebo z ALLINCLUSIVE ponudbo.
Letošnja novost je Španija, ena vodilnih turističnih držav v Evropi. Vsak petek od 10. junija 2005 se lahko z Last minute center Ilirike turizem popeljete na Costo Bravo že za 40.100,00 SIT na osebo. Lahko pa poletite na Mallorco in preživite nepozabne počitnice od 84.900,00 SIT na osebo.
I
Pl 0 J ING
Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI
DOLGOLETNE IZKUŠNJE |
BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič >.P.
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
7-14
TOREK/ČETRTEK
12-19
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!!
NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM
Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata letovanje ob koncu poletja
Nagrada vključuje:
letovanje v Kapelskem hramu 4* za DVE OSEBI, 7 dni polpenzion
(kopanje v notranjem bazenu, 1 x kopanje v Radencih, 1 x kopanje v Banovcih, izlet po Prekmurju, grajska večerja v gradu Negova, degustacija vin v Kapelsko-Radgonski kleti, show cooking)
Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov:
Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma,
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Žrebanje bo 20. avgusta 2005.
Ime nagrajenca bo objavljeno v avgustovski številki Snežnika.
Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti.
KAPELSKI HRAM se nahaja v: a.) Portorožu	b.) Radencih c.) Kranjski gori
Ime in priimek:_____________________________________________
Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Podpis:_________________
Davčna št:
Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva.
Seveda nismo pozabili na ljubitelje Jadranske obale. V ponudbi imamo pestro izbiro hoteleske in apartmajske namestitve, lahko pa se odpravite tudi na križarjenje z jadrnicami.
Z last minute centrom Ilirike turizem lahko preživite počitnice tudi v Črni Gori, kamor se lahko popeljete z letalom ali pa z avtobusom.
Za informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05 / 71 00 110 ali pa se osebno zglasite v naši poslovalnici na Cankarjevi 2 v II. Bistrici, kjer Vas z veseljem pričakujemo.
Še nekaj utrinkov z naše predstavitve, ki- smo jo za mimoidoče Bistričane pripravili 16. maja (zgornji sliki).
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice:
I LIRIKA
BORZNOPOSREDNIŠKA
HIŠAd.d.
KOPER
05/672-72-32
SEŽANA
05/734-14-10
AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA
05/333-42-43
POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA
05/714-19-35
LJUBLJANA
01/425-80-74
MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (23. 4. - 23. 5. 2005)
Ob skromnem prometu tečaji obtičali na mestu
V zadnjem obdobju so se cene delnic na Ljubljanski borzi kar lepo znižale. Ob povprečnem dnevnem prometu nekaj nad 400 mio SIT, je Indeks SBI20 v zadnjih dveh tednih padel za 1,5% znaša 4.633 točk. Znižal seje tudi Indeks investicijskih skladov PIX, ki je v istem obdobju izgubil četrt odstotka, tako da sedaj znaša 4.423 točk. Praktično vse pomembnejše delnice so v zadnjih 14 dnevih izgubile nekaj svoje vrednosti, med tistimi, ki sojo naj slabše odnesle so delnice Mercatoija, katerih cena seje znižala za skoraj 3%. Več kot dva odstotka pa so cenejše tudi delnice Krke in Istrabenza.
Na prostem trguje še vedno nekaj več zanimanja za delnice investicijskih družb, vendar pa seje tudi njihova rast v zadnjih 14 dnevih ustavila.
AVTO-PHONE OBJAVIL NAMERO ZA PREVZEM DRUŽBE KOMPAS MTS
Avto-Phone, ki se ukvarja s prodajo in servisom mobilnih telefonov, je objavil namero za objavo ponudbe za prevzem trgovske družbe Kompas MTS. Ponujena prevzemna cena bo 1.500 SIT za delnico, prevzemnik pa je že pridobil več kot 50% delež družbe. Cena delnicam Kompas MTS seje razumljivo povzpela iz okoli 1.400 SIT za delnico do nivoja prevzemne cene.
MIP namerava prevzeti ABC Pomurko
Hud konkurenčni boj je na trgih evropske unije in višji stroški poslovanja na območju nekdanje Jugoslavije, kot posledica vključitve Slovenije v EU, sili vse več prehrambenih in prehrambeno predelovalnih podjetij k združevanju, Mesna industrija Primorske (Mip) naj bi v kratkem prevzela ABC Pomurko International. Združeno podjetje bo po mnenju obeh vodstev ustvarjalo velike sinergije, s čimer naj bi bilo izgub, značilnih za minula leta, konec. Podjetji se v 70 do 80 odstotkih izdelkov razlikujeta, zato v združitvi vidijo le sinergije. Objava informacije ni povzročila spremembe cene delnicam družbe MIP, za katere vlada razmeroma skromno zanimanje.
Zaradi naložb manjši dobiček Aerodroma v prvem četrletju
Čisti dobiček Aerodroma v prvih treh mesecih letos znaša 213 milijonov tolaijev, kar je za šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Dobiček je manjši zaradi naložb Aerodroma v novo letališko infrastrukturo, padanja obrestnih mer in vpliva sezone na prodajno uspešnost. V prvih treh mesecih seje promet na Brniku povečal tako po premiku letal kot po številu potnikov. Teh je bilo za četrtino več kot v istem obdobju lani, letal pa za 17%. Tuji prevozniki so prepeljali kar za 551 odstotkov več potnikov kot v prvem trimesečju lani, največ je pripomogel Easyjet. Kljub vzpodbudnim rezultatom pa le-ti niso vplivali na dvig cene delnicam Aerodroma, kisov zadnjih 14 dnevih, ob skromnem prometu, izgubile odstotek svoje vrednosti.
Karel Lipnik, borzni posrednik, karel.lipnik(a).ilirika.si. ILIR1KA borzno posredniška hiša d.d.
Viri: wmv.lise.si. www. finance-on. net
l\lajhitrejši način
pošiljanja denarja po svetu
Vplačate v tolarjih
Dvignete v tuji valuti
Tbe fastest way to settd money worldwide~
2e več kot 150 let je pošiljanje denarja prek VVestern znesek v tolarjih, vi pa ga lahko dvignete v krajevni valuti Uniona naj hitrejši in najbolj varen način pošiljanja	na najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. Za seznam	teh
denarja po svetu. Na voljo je več kot 212.000 VVestern	mest nas še	pred odhodom v tujino pokličite ali si jih
Unionovih vplačilno-izplačilnih mest v več kot 195	oglejte na spletni strani www.vvesternunion.com!
državah na vseh celinah.	Na voljo smo vam 24 ur na dan in vse dni v letu na
,	...	, .	,	, .	telefonski številki-e 386 1 477 20 01.
Ce v tujim potrebujete denar, vam ga prek sistema VVestern
Union posredujemo v nekaj minutah. Vaši sorodniki ali	Vabimo vas,	da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali
prijatelji v kateri od naših poslovalnic vplačajo želeni	pokličete na	tel. številko 05-757-01-50 ali 041-319-712.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Audi A4
SIMPLV CLEVER
Skoda Fabia Clever+
ZAPIS/
prihranek do 409.409
Malgaj Postojna, Tržaška 84, Postojna, tel.: 05 72 11 402
mmm
srn
4
Prvih 10 kupcev vozila Audi A4. modelsko leto Malgaj Postojna je edini pooblaščeni serviser 2004, sodeluje v nagradnem žrabanju za	vozil Volksveagen, VW Gospodarska vozila,
vikend paket na morju za 2 osebi.	Audi, Seat in Škoda v Postojni.
Omejena ponudba vozil Audi A4, modelsko leto 2004 po neverjetnih cenah!
Malgaj Postojna
Tržaška 84, 6230 Postojna Prodaja: (05172 11 400 Servis: (05172 11 410 www.maigaj.si
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
Poslovalnica Pivka
'AfpOHIŠTVO	EH leSm'na
Pivka, Petelinje 51
Telefon: 05 757-00-80
POHIŠTVO ZA VAŠ DOM:
*	Oblazinjeno pohištvo
*	Mladinske sobe in spalnice
*	Kuhinje in jedilnice
*	Predsobe, garderobne omare in omarice
*	Računalniške mize in daktilo stoli
*	Vzmetnice,.
Pestra izbira - hitra dobava - dostopne cene
in možnost obročnega odplačila:
TO SO RAZLOGI ZA NAKUP PRI NAS
Lesnina
ZAJAMČENO NAJNIŽJE CENE
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
MEGA POHIŠTVO-Samo Potrebuješ s.p.
|	ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA
vas vabi na prireditve v juniju
Slavnostna seja Občinskega sveta s kulturnim programom ob občinskem kulturnem prazniku - petek, 3. junija ob 18. uri v Domu na Vidmu.
3.	koncert XXIV. občinske regije pevskih zborov in skupin v organizaciji CMePZZvon Ilirska Bistrica - nedeljo, 5. junija ob 17. uri v dvorani KS Pregarje.
19. Premska srečanja. Ob 15. uri okrogla miza, ob 18. uri kulturni program - nedelja, 26. junij na Premskem gradu.
X____________________________________________________________________V
PREDAVANJE
Vabljeni na predavanje o
K LAM ATS KI ALGI
na temo nastanek imunoloških težav pri odraslih - kronične bolezni (diabetes, revma), ki bo 14. junija 2005 ob 20. uri v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici.