DELAVSKA ENOTNOST SE! DANES: »POGOVORI 60«: Edvard Kardelj: PROBLEMI STORITVENIH DEJAVNOSTI Rado Miklič: VLOGA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V SISTEMU DELOVNEGA PRAVA FLRJ Rado Peternel: DRUŽBENO UPRAVLJANJE IN REFORMA V ŠOLSTVU Vito Ahtik: PROSTI C AS NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA Sobota, 11. junija 1960 Štev. 23. leto XVIII. KONGRES SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE NENEHNA SKRB SINDIKATA Lr„kVeWek popoldne se je začel v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča v za razvoj specializacije in koope- d^trHenLI^jk°ngreS Tdjk,a\Sradben-h delTw •i,1Id-elnCeV ^ »^užbeneev in; la ^solu •-g dbene?a materiala. Kongres je zasedal tri dnu Danes so delegati sprejeli zadnje čase v čedalje cija UC1J° o nadaljnjih nalogah gradbeništva. Razprava in na njej temelječa resolu- večjem obsegu investirajo v raz-ttaš aP°2arjata na vse pomembne naloge, ki naj pospešijo razvoj gradbeništva, te voj lastne mehanizacije, vendar izredno važne gospodarske panoge. gospodarske organizacije zaradi 1He§a!|-slove*e.n z«četek kongresa, ki se je, kot rečeno, začel v četrtek popoldne, je ^polnH5;"pogojev ^bveLTega Ofo^ ^nili a ^evski zbor »Tine Rožanc« zapel Internacionalo. Predsednik sindikata grad- delovanja. so « lIt*elavcev Jugoslavije Josip Krpan je nato pozdravil delegate in goste. Kot gostje Udeleženci kongresa so me-Mji.6 ^H^resa udeležili: predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije J1111’ da,P°tret>na za rešitev Vukn,alari?k«, Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar hta-ati^pa "so^no^u Kav-vnovic-Tempo, predsednik Republiškega sveta sindikatov LR Slovenije Stane centralnemu odboru zastavili na-Clc’ Podpredsednik Centralnega sveta ZSJ Mika Špiljak. Razen teh so se kon- logo, naj se pri zveznih organih 'i iV,delezdi tudi predstavniki našega Izvršnega sveta in Izvršnih svetov ostalih oblasti zavzema za to, da bodo predstavniki raznih strokovnih združenj in družbeno-političnih organi- ^^stev, Tfjihbo13 dob?lo0grad-'kT ... beništvo ter da bodo zagotovljeni nji kongres gradbenikov Jugoslavije so prišli tudi zastopniki sorodnih sindikal- ugodnejši pogoji za najemanje eji zd^uženj, in sicer iz Sovjetske zveze, Finske, Italije, Francije in Vzhodne Nem- Posojil iz splošnega investicij-Sradi^ed drugimi je prišel na kongres tudi sekretar Mednarodne unije sindikata cionalno aup n moznos 1 za ia" §radbenih delavcev Weikkata Porkkalo. C10naln° ^ cionalno uporabo teh sredstev. Opozarjali so na boljšo uporabo v. v. v vic > t t c ji xv iv a i a x ivivmi _ ___^ nji T^edsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tovariš Miha Marinko in predsed- notranjih rezerv, na uvedbo so-nr 1 Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Stane Kavčič sta sprejela dodne mehanizacije del ter pre hod na pol montažni in montaž-način graditve. Razen tega so opozarjali tudi na pomen specializacije in kooperacije ter po- -I V OKVIRU da ip namena trditi, okoli sebe podcenjujejo, ker ve- ženj ,vse’ kar je zapisano v na- do največ, to je vse? Najbrž so tivno lSpU’. vselej povsem objek- prav taki. Sploh niso več pri-tisti 'b.Pač_ Pa lahko trdim,, da pravljeni prisluhniti drugim, bliže 1 pise!10’ skušajo priti čim Odtrgali sb se od ljudi in sami “arin res.n}ci- Če kdor koli ugo- se trgajo iz okolice, v kateri in t0’-feš stvari so drugačne, žive. kazi n6 naP^e ter podpre z do- Vendar ne gre samo za to, teQa inf mod oporekati, smo da se sami onemogočajo. V ču-razpr l^° sarno veseli. Edinole dno luč postavljajo tudi okolico, ristj aya’ Polemika o stvari ko- kjer delajo. Kako neki lahko Do HjPJ^ku. ostane delavski svet brezbrižen, VeUkn prinesejo sestavki če nekdo graja poslovanje ne- }0nskil-,U^e krni- Veliko je tele- kega oddeika ali celo podjetja. barja ^ poS°vorov in sploh raz- Kako more ustanova brezbrižno Utem^a’ uterneljenega in ne- še naprej zaposlovati uslužben-9ovorj ■?ene0°' tudi pismeni od- ca, ki se mu ne zdi vredno od-^Prav^v8^0 V To si prav- govoriti na grajo, ki leti nanj Vzročn z,rno tn to nam ne po- in tudi na ustanovo, kjer je zaskrbi. Bolj neprijetno je, poslen. Brez odgovora br^pl os}arte načet problem — ez odgovora, tik it kaze zapisovati vseh kri-iaviu inrenl'?.' oddiha, vse to Je v največji meri lpfr^ ^ .He zaSvalil za ^ upanje in menil, da -1e, v.it,alrii dolgoletni dejavnosti ko sm"” Ki,j delavec prav gotovo vzgojil ' „^li mladih, ki bodo z uspehom zas ge njegovo mesto. »Seveda mm 3 vnaprej z zanimanjem tudi z veseljem pomagal sin«1”«) ni organizaciji - toda stmv sem in mladi naj me počasi n mestijo,« je zaključil. Običajno pišemo o krat, ko prevzemajo nove “ nosti. le redkokdaj pa se spomp mo tistih starejših, ki na s 3y mesto postavljajo mlajše. M P j. zato smo napisali ta kratek * vjj sek o Ivanu Škerjancu, ki J®,-, doslej gotovo najbolj delovni s 'dikalni organizator v izolski „ čini, pa je zdaj spričo opravljenega dela postavil na s je mesto mlajše, ki bodo lahko temelju tega, kar je naredil z večjimi uspehi vodili delo 111 organizacije. • Naj za zaključek še povem0' da je bil Ivan rojen pred 52 lej' , Bazovici, da je Imel trdo mlB«,., in da se je že zgodaj prikll«. naprednim nacionalnim in somjjjj nim gibanjem. Dolgo let Je jn član kulturnih društev »Zarja« * »Lipa« (bil je tudi predsednik', zato so ga fašisti kmalu Pr*,,, preganjati. Pribežal je v Jugosi vijo, od koder so ga izgnali-s® L nekaj let naselil v Franclji- ® koder jc bil spet pregnan v ajc movino. Nemški okupator ga ' kot zavednega Slovenca in tega borca za delavske Pr?, J;0 zaorl in poslal v koncentracu*15 taborišče Mauthausen. zasluga sindikalne podružnice. Stalna metoda dela sindikata so občasni sestanki po gradbiščih, kjer razpravljajo o gospodarjenju, o delovnih pogojih, o odnosih in o vsem, kar teži člane sindikata. Na te sestanke pridg po zadolžitvi sindikalne podružnice direktor ali kdo drug izmed vodilnih uslužbencev podjetja, člani čutijo vpliv svoje organizacije, vedo za njena prizadevanja in sodelujejo. Vse- ZAPISEK PO OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IZOLA m Poročila na občnih zborih Sindikalne podružnice so bile morajo biti temeljita, vendar pa doslej vse preveč le grobo po- pg preobsežna in drobnjakarska, vedano — -nergač« pri urejanju Kopica manj pomembnega lahko stanovanjskih problemov, ne pa zamegli bistvene stvari, poslu-organizator uspešnejšega odprav- gajec se v gozdu vsega mogoče-Ijanja stiske. Ponekod so sicer or- ga lle znajde, zato opusti vsako ganizirali stanovanjske zadruge, globlje presojanje tistega, kar bi toda sindikat je tudi tu težil poročilo moralo predvsem po-predvsem za tem, da dobijo za- (|aj;: oceno poglavitnih priza- druzmki kar največ sredstev od devanj organizacije, podjetja in občinskega sklada ža Tako nekako so je zgodilo na stanovanjsko graditev, ne pa da občnem zboru občinskega sindi-bi med svojimi člani vzpodbujali kalnega sveta Izola. Reči moram, varčevanje in vlaganje lastnih (]a je j,j]0 sjcer poročilo skrbno sredstev. sestavljeno, toda za poročanje Ce pa hočemo odstraniti po- preobsežno in prenatrpano z manjkljivosti in še bolj pospešiti drobnarijami (izpolnjevanje se-stanovanjsko graditev, morajo tvehega plana, "aštevanje upri-naše sindikalne organizacije od- zoritev in predstav Svobode, poigrati povsem drugo vlogo. droben opis, do katere faze je Sindikat V podjetju mora biti posamezna stanovanjska zgradba pobudnik organiziranja internega v Izidi dograjena itd.). Poplava varčevanja in vlaganja denarja številk, odstotkov in statističnih proizvajalcev v stanovanjsko gra- podatkov je pravzaprav zamegli-ditčv. Mora težiti, da dobi pomočla probleme, ki bi jih morala osvetliti, zlasti še, ker za nekatere številke ni bilo pojasnjeno, kako so nastale in kaj predstavljajo (na primer procentni prikaz gibanja nagrajevanja). Poročilo je kritiziralo kolektive, češ da imajo ti na ra/nih zborih in sestankih pieobsežna ter dolgovezna poročila iz samih suhih številk in v zamotanih kombinacijah. Žal bi moral kritik najprej sam sebi posvetiti to kritiko. Naj bo to dobro namerno opozorilo za prihodnje (in tudi za druge svete, kajti podobne slabosti so bile tudi drugod). ZAKAJ BEŽIJO? Prav gotovo pa je razprava odtehtala slabosti poročila. Med vsemi problemi, o katerih so govorili je bil verjetno najznačilnejši problem fluktuacije delovne sile v občini. Prehajanje za- OPOZORILO! Obveščamo vse, da je poštni predal Delavske enotnosti spremenjen. Nova številka poštnega predala je: Delavska enotnost — p. p. št. 313-VI. Prosimo vsakogar, ki nam piše, da spremembo p. p. upošteva, ker bo s tem olajšal delo uslužbencem PTT in pospešil sprejem ptsma ali pošiljke. ŽIVLJENJE IN DELO MANJŠIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC Prvič samostojno Mnogokdaj govorimo o slabostih tistih sindikalnih podružnic, ki vključujejo več kolektivov, še posebej tistih, ki združujejo kolektive različnih gospodarskih panog. Z letošnjimi občnimi zbori smo skušali te podružnice razdeliti in iz njih napraviti več podružnic. Vsaka naj bi se kar najbolj približala delu in življenju določene gospodarske enote. Uspehi te decentralizacije so se že pokazali. DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK: janez suster List tzltaja v uieunlški pm-oavt / -Radom- Nhsiov uredmšivb in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva 2, pošt. pred. 313-VI, tel. uredništva 39-181 do 185 31 555 m n 453 - RaOun pil Komunalni banki v Ljubljani št 6U0 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -NaroSnina je' Setrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - Lisi tiska CZP -Ljudska pravica * - Poštnina platana v gotovini Kolektiva trgovskega podjetja »Jadranka« in »Pivopromet« v Izoli sta imela do letos skupno sindikalno podružnico. Ta v bistvu ni delala drugega, kakor pobirala članarino in kdaj pa kdaj organizirala skupno proslavo praznikov. Oba kolektiva sta sklenila, da si organizirata vsak svojo sindikalno podružnico, ki naj bi močneje vplivali na življenje in delo članov. V »Jadranki« spočetka ni bilo kaj dosti drugače kot pred osamosvojitvijo. Pravega sindikalnega dela ni bilo. Sestanki sindikata in delavskega sveta so bili skupni. Razumljivo je,'da potem o dosedanjem delu sindikalne podružnice ne moremo kdo ve kaj povedati. Ljudje pa so čutili, da mora sindikat živeti samostojno, da so stvari, ki jih pravzaprav mora sindikat po svoje urejati, zavzemati svoja stališča. Prav zato kaže, da bo v prihodnje drugače. Mladi predsednik te_ sindikalne podružnice tovariš Jurca, ki smo ga srečali med vrečami, škatlami, zavitki in konzervami v eni iz- med prodajaln »Jadranke«, je zavzeto govoril, o čem vsem se bodo pomenili že na prvem samostojnem sestanku izvršnega odbora. Uprava podjetja je sestavila temeljne teze za nagrajevanje, oziroma bolje rečeno, za delitev dobička. Po posebnem ključu naj bi določili kvoto dobička za vsako poslovalnico, višina prejemka posameznika pa naj bi se ravnala po delovni dobi. Konkretno nekako takole: za štiri leta službe dobi zaposleni za 3 odstotke večji prejemek od svoje tarifne postavke. Sindikat ima upravičeno nekaj tehtnih pripomb zoper takšen način »nagrajevanja«. Kaže, da bodo poiskali boljše metode ugotavljanja dobička in boljša merila razdeljevanja. Če so si že za prvi samostojni sestanek zadali takšno pomembno nalogo kot je ureditev spodbudnega nagrajevanja, potem lahko brez kolebanja zaključimo, da bo sindikalna organizacija v izolski »Jadranki« uspešno zaorala ledino. a. C. poslenih iz podjetja v podjetje je za mnoge kolektive problem številka ena. Na občnem zboru so ga skušali temeljito analizirati, mu poiskati vzroke in pokazati možnosti za njegovo odstranitev. Menili so, da delavci zlasti beže s težjih delovnih mest. Reš je, da si vsakdo želi lažje delov toda če je za težje delo dobro plačan, ga prav tako rad opravlja. V tistih podjetjih, kjer delavci uhajajo drugam zaradi težjega dela gotovo nimajo učinkovitega nagrajevanja, zato si je kolektiv sam kriv svojih težav. V drugo skupino vzrokov fluktuacije sodijo slabi odnosi. Tam, kjer delavec .nima korajže svobodno povedati svojega mnenja, tam kjer mojster »šikanira«; delavce, tam kjer se kolektiv ne upa zahtevati, da se uvede nagrajevanje na vseh delovnih mestih, (tudi za direktorja in upravo), tam je seveda tudi fluk-tuacija večja. Prav pri odpravi teh slabosti pa bi morale sindikalne organizacije odigrati odločilno vlogo. Sindikalna podružnica mora /biti zelo občutljiva za vse pojave negativnih osebnih odnosov in nezakonitega prilaščanja pravic. Fluktuacija zaradi slabih odnosov ne povzroča samo gospodarske škode, temveč tudi politično in družbeno ter neposredno razjeda sindikalno organizacijo. Omenili so še več drugih vzrokov fluktuacije: slaba zaščita na delovnem mestu, slabe stanovanjsko razmere, pomanjkanje družbene prehrane in organiziranega oddiha itd. Razen tega pa imajo tudi fluktuacijo v .občinskem merilu, prelivanje delovne sile iz mesta in v mesto. O vzrokih za tovrstno fluktuacijo v Izoli sicer niso neposredno govorili, so jih pa posredno nakazali: recimo pomanjkanje servisnih služb (predlagali so zgraditev posebnega paviljona za te službe), pomanjkanje obrti (v mestu s toliko zaposlenimi ženami nimajo niti enega šiviljskega obrata), pomanjkanje stanovanj — skratka kopice predvsem komunalnih težav. Fluktuacija povzroča veliko gospodarsko škodo. Toda podjetju mora biti jasno, da bo delavec odšel, če bosta nagrajevanje in skrb za človeka slaba, če bodo odnosi slabi. Odšel bo in se zaposlil v bolje urejenem podjetju. Gledano iz tega ka, ima fluktuacija za podje1! vsaj to dobro lastnost, da j|e ?8, nje in najostrejše opozorilo, v podjetju ni vse dobro io redu. To je gospodarska kaz® ’ ki jo podjetje plača za svoj slabosti. Toda takšna kazen P vsej naši družbi prinaša le škod INICIATIVO MORA IMETI SINDIKAT Drugo zanimivo v razpravi j® bil razgovor o upravljanju 1 vlogi sindikata. Kaže, da v nekaterih izojsld Šcelektivih sindikat nima imc' ti ve: ne daje pobud in ne usni® ja upravljanja. Vsa stvar je P?; stavljena na glavo. Delavs sveti in upravni odbori inOraj siliti sindikalne podružnice, , sprožijo in izvedejo določene a olje, morajo jih stalno »P1":,) jati«, da slede upravljanju . gospodarjenju, čeprav bi ma,rajj pravzaprav podružnice vpliv® na rast in krojitev delavskeo samoupravljanja. Tudi pojav odločanja P°sav meznikov in vsiljevanje zabte občinskih organov je v mnoS. posledica premajhne moči«-' 1 utrjenosti sindikalnih organl Nekdo je omenjal, da dobij® v Izoli kolektivi čestokrat Ue_ kakšne okrožnice občinskih °r' ganov, kjer je določena kvota: koliko mora podjetje prispev8^ za to ali ono dejavnost (tako J na primer bilo pri urejanju Ja'_ ne razsvetljave). Seveda koluč' tivi potem ne odločajo, pač pu,s_ vdajo pritisku, organi upravlj8' nja pa zgubljajo zaupanje. biP dikati bi se morali bolj zavze* boriti zoper takšne pojave. Menil je tudi, da bi bili h0' ristni večkratni občinski p°sVe. članov delavskih svetov ). upravnih odborov, še Pose? . podjetij sorodnih strok. Yse p” kor je izmenjava izkušenj in s znanjanje s težavami in uspel) drugih koristna stvar, toda naj' boljšo in najtesnejšo vez ni® kolektivi v občini mora Pr5 stavljati zbor proizvajalcev. Zbn proizvajalcev pa bi moral seved8 živeti bolj samostojno življenj®' se večkrat sestajati in razpiši' Ijati o vsem. kar kakorkoli za' deva kolektive in proizvajale® ne bi smel le — kot mnogokrat doslej — potrjevati občinske od* loke. A. C. LEKTIV »TOMOS« JE PREVZEL GOSPODARJENJE wODLOČEN PRVI KORAK VQj,ji je novi delavski svet v tovarni motornih začeli v tovarni s serijsko proiz- .v ^0Pru prevzel tovarno v upravljanje. v°dnjo. Takrat je dejal, da so 'Opn«; 7—. ’ ivupj u pxcv*ci iuvarno v upravi anie. , , nehal Jei! L Juliia bo stvar urejena tudi pravno in pre- u;,pehi odv?snf od .tefa- ^a^sni f0 -*<>»«•. k® i« Mio. podjetje v^adnji li so ^ Sejg rUj iPraY1U orSani 'e posvetovalne pravice. Prva medsebojnih odnosov med vodil-l>rev» aVske&a sveta kaže, da se le-ta zaveda, da ne nimi ljudmi in delavci pri stro-odffn*ema le določenih pravic, marveč tudi dolžnosti in ilh' Ce je med njimi dobro to’ & bs° deI,° v dveletni mandatni dobi šuje^^ra^a^a nagrajevanja ^ k„leMevm je0„Sov-'Sehlegi tel S Sf™ se “ & 1Predsedniku Titu ter v njej zagotavlja, da eoa, kakšne naloge čakajo samoupravni organ. t^Vskiv,80 ^Postituiranja novih pravljala posebna komisija o prečke Se-i sv®J:ov običajno kaj mijah, če morajo biti te odvisne i° k°lj alf' Neka;i Slasoyanj) ki od poslovnega uspeha in zato po-k stvar n mani mehanična, pa vezane z vsemi ostalimi instru-jlc6r šlo t,?ri-raV^en.a" Tokrat je menti nagrajevanja. Zakaj naj bi ? direktor Ql J-a PrimoPre<:iajo in zopet druga komisija razpravljala ^tjenjp , P°ujetja predal gospo- o osebnem ocenjevanju, ki se je .“ratm-.. vsemi osnovnimi in že tako preživelo in ga bo treba in če se pravilno poj-materialna zainteresiranost vsakega človeka, se na osnovi te materialne zainteresiranosti tudi Koprščina je z izgradnjo tovarne l'ot*wb pridom i. s polnimi koraki napreduje. To je motornih koles, ki se je v zadnjem času povečala približno za trikrat, ima TOMOS pomemben delež, stimulacija za nadaljnji razvoj V tej tovarni so popestrili izbiro proizvodov, obetajo, da bo proizvodnja ob letu osorej še veliko večja v ^ in da bodo poslali na trg še nekatere nove proizvode. (Motiv iz tovarne Tomos, foto: M. Šparovec) za gospodarskem pomenu. Pri proizvodnji Tomosa. M. S. faih, sej^nS.reds^ kolektivu, ven- odpraviti. Razprava o tem, ali naj 0 zar=i- praiala pozno v noč bi imeli eno ali tri komisije, tudi 301 Primopredaje, mar-, -aa. vsZaradi konstituiranja sa-% n0,. ,s °d temeljite razprave, nagrajevanja "sploh. v ^ ZaraH’ —v ui Aincji eno čui ut Koiiiisije, ^ tudi _ai Primopredaje, mar- obenem prinesla tud razpravo Voo r , konstituiranja sa- delu za uveljavljanje smotrnega i y=e od _____^__________, Sa na;i ^ Predsednik delavske-io'! šteti V Sedem komisij so izvolili in še '3a šteli Volitvami, kjer je bilo upravni odbor, pa so porabili za volitvP P^amezne Stssove, pa to več časa kot marsikje za ves DECENTRALIZACIJA SAMO DO PODJETJA? ^avZ!6 komisij in novega dnevni red, To ni očitek. Narobe! De-kdo bo boljši, lavski svet je že na prvi seji op tcir- ralz-rv-n/A— I ca-z n J C Irocf o ves-v t o iti >7 ncf/V približevati novim oblikam, tako no urejeno, reorganizacija ne bo kon omogočil, da bi dočakali zakon že z dokaj imela pravega učinka, so menili uresničijo. "3" Sprnjv,««.!. • c' x ' V'’- 1 7 7 . “ zgrajeno organizacijo. Zvezni iz- na plenumu, kajti zakon daje le Eden izmed poglavitnih pro- VansL-i v , J, izPOlJsail materialni položaj jugosio- vrgnj sve{; naj ijj za ^ jz sedanje okvirne smernice, konkretne in- blemov pri reorganizaciji železnic ,.»-in železnic, ustvariti močnejše ekonomske te-delo ejs vij w ^ Uldid IdlHO Z-rilll Sn • f njihovih kolektivov. mizacijo na železnicah — skratka, Ijanjem stroškov za posamezni šil do večje možnosti modernizi- ueiavsKe svere. v taKin primerih Jj yPre,jet je osnutek novega zakona o Železnici, ki ga da bi uredbo prilagodil prehaja- vlak (skupino vlakov) ter posa- ranja železnic. Plenum je podprl se mnogi vprašujejo, ali bo v tako Pa ]l'ezna skupščina verjetno potrdila jeseni, do tedaj nju na novo- mezno progo. To ugotavljanje naj načelo, naj bi bila tudi glede tarif oblikovanem sistemu upravljanja voa °fo P° kolektivih in organizacijah o njem še Vedn° razpravljali. n ju Z novo organizacijo se predvideva precejšnja decentralizacija ekonomskih funkcij, kar bo po- progo. To ugotavljanje naj načelo, naj bi bila tudi glede tarif ohiiKovanem sistemu upravljanja bi dalo temelje za določbe o de- za lokalni promet na svojem ob- ostalo še kaj^ za dejavnost sindi- litvi dohodka kakor tudi za deli- močju podjetja povsem, samostoj- kalne podružnice. Taka bojazen tev osebnega dohodka, oziroma za na (tako da bi lahko sama dajala if povsem neupravičena, saj pred sehei usodno vnlivalo na Ik+VfT nagrajevanje. K tej akciji bodo lokalni komercialni popust). To Jai sindikalno organizacijo stojijo rw%=t riolairskih nooor.+.-aii pritegnili številne gospodarske zlasti ugodno vplivalo na razvoj is.te dolžnosti, le metode in oblike ■mniia na-i hi sla ln druge strokovne delavce, da tranzitnega prometa in na pove- njenega dela je treba prilagoditi ■NTaira-si nai hi so ra-onoiia ohaJ Pa bi izdelali kar najboljši način Čanje prevoza večjih količin ce- ekonomski enoti in sistemu «ied na i. nnllcki in nnnmmf fnnkai' » ugotavljanja dohodka, delitve do- nejšega materiala. upravljanja v njej. Prav od sin- 5ili bo n,??mebne3šimi določili, ki ko, da bo do uveljavitve zakona * nlhlfl fonlfiif J hodka in kompleksnega ter indi- Ob zaključku velja omeniti, da dikalne organizacije je v veliki '°čilo A 'iese^ n samostojnost v ^t’ahSDort‘iPif^anske direkcije pet pravljali vse potrebno za začetek obratov: v Ljubija- delovanja novega organizacijske- dov in razpolaganju z nf> Novi flJestu l1n tiH- , buditi posameznike, da izdelajo spodarjenja na železnici, ne samo Rezultati, ki so bili že doslej : nadročnejše načrte. zato, da bi ljudje vedeli, za kaj doseženi pri oblikovanju in na- „,6- m Z.C11CHU -,«ii,.,6„,mnsr v Po novem zakonu bo imela ge- gre, temveč predvsem za to, da daljnjem razvijanju delavskega ustvarjanju in razDoreianiu skla neralna direkcija jugoslovanskih bodo sodelovali in da se bodo samoupravljanja, so zelo po-■ 3 - p JosIovnimi železnic (ki bo dobila organ druž- sami in kolektivno pripravili na membni. Napravljeni so krepki benega upravljanja) še vedno ne- nove pogoje in oblike dela. Se koraki naprej predvsem tam, kjer . . v • v J-JJ V ornjci xxvy V v-fc,« v/x g, cx x i x cx x j o x v j . • c o m rvC tri 1 rt/ac f nr‘ ■ uciicsa. upi avijčirijaj Sc V'd Ul KI lic- uuve pv °nch Postojni, Novem ga sistema: pripravljali bi pravil- m katera pomembnejše pristojnosti, posebej bo treba po kolektivih so delavci lahko razložili svoje ^rini ohr=?aIlboni- Vsak trans“ nike in sheme- urejali konkretne "J P. nfi hi l Republiški sindikat prometnih razpravljati o delitvi osebnega do- poglede in mišljenja, stvari pa ln bo imf.1 - V blstvu Podjetje probleme, aktivirali kolektive in fiorlietiih c delavcev je menil, da ima direk- hodka oziroma o nagrajevanju, o ostajajo na pol poti povsod tam Nenumu L fČ sekcij' Na izva5ali široko akcijo Pojasnje- k t J, samouDravnlh brnkeri cija preveč teh Pristojnosti (ne- čemer sedaj žal predvsem govo- kjer se razpravlja le v ozkem bi se iinhifoS6i StriP ali .s. te.m’ da vanja ter vkljuravanja vseh za- ffa;ofP ^ potrebno je recimo, da ima le rijo le na direkciji. Kolektivi, ki krogu vodilnih ljudi. Pogoj za 'czniško 'fnska direkcija in Že- poslenih v spreminjanje poslova- J ■ generalni direktor pravico odo- poznajo svoje delo in specifično- uspešno oblikovanje obratnih de- zdrujiij t trapsPprtno podjetje nja jugoslovanskih železnic. Posebno vprašanje pri decen- bravati komercialne popuste ter sti posameznih služb in delovnih lavskih svetov in njihove materi- zdaj ie d , združitev bi bila za Plenum je podprl težnje Cen- tralizaciji pa predstavlja problem da sme le generalna direkcija iz- mest, bodo najprej našli zase alne osnove je predvsem v tem 2 »jo b1e:ianska> ne pa formalna, tralnega odbora sindikata delav- delitve dohodka (tako v okviru delovati programe in študije za ustrezno obliko nagrajevanja. In da vsi proizvajalci sodelujejo in re^rganiLn.apr.avili P1™ korak k cev prometa in zvez, ki predlaga, celotnih jugoslovanskih železnic razvoj železnic). Kaže, da bodo zlasti z uvajanjem novih oblik odločajo o bodočem razvoju de- «e stvar rl^1--1” dali možnost’ da da ne bi čakali na novi zakon, kakor tudi posameznih podjetij, te pripombe že upoštevane v no- nagrajevanja bomo morali začeti lavskega samoupravljanja v svo- razvija postopoma in ta- ampak da bi se že zdaj skušali enot in sekcij. Ce to ne bo uspeš- vem zakonu, oziroma da bo za- že zdaj. . A. C. jem podjetju. M. Fl NA TOBAČNEM TRŽIŠČU NOV MONOPOL V STARI OBLlKI? ,Filter 65‘ opozarja Star je pregovor »kjer se prepirata dva, tretji do- vseh ljubljanskih, in da £ ne-bieek ima«. Njegove veljave čas še ni povsem omajal, doteje v^čji^zaradi^ p0trošni^' Dogodi se le, ’ V,:JVJ ’. v i n0trošn . mu včasih doda nov zven, in sicer ^dUe” gradnjo novih »c |ji epi ima dva -—■ potrošnik plačuje!« reprezentančnih lokalov. Na to grenko, za kadilcev žep neljubo ugotovitev, menita zgraditi obe opozarja distribucija v vseh trafikah najbolj iskane ii.ii.«* ^— -v . +0vai^ V ljubljanski tobačni ^ nji- V' vr | U V&AO V J. XXJ J U T » C7 V,! L 1,_1 (XX XXV (Ul. XHXJ J XOA-UXXVx " “ .v * r\PL j C atesti vrana. Hkrati, ko ni moč dobiti teh cigaret v nobeni podjetja odpirajo svo;ieriPi£e n1®' trafiki, so jih polne police v gostinskih obratih, ponu- ne in prodajajo svpje ^ ®eini jajo jih v špecerijskih trgovinah in v kmetijskfh za- ^^UStom^ot SS loprodaji ob enakih koh^*^^ da drugah. Ljubitelj tovrstne cigarete pa si lahko napravi s^naTa ntčlnTin^ij^1'^^ zalogo, če se potrudi do edine trafike te tovarne pred industrijskih proizvodov oa.^iz-kinom Vič, kjer mu postrežejo z zavojčkom petdeset izvajalca do^ r'+™'s"’ka‘ a ’ i. T V tovarni »Izolirka« v Ljubljani je stekla v začetku letošnjega leta poskusna proizvodnja lahkih montažnih gradbenih plošč »stramit«, ki so izdelane iz stisnjenih, med seboj z lastnim vezivom vezanih slamnatih bilk, na površini pa oblepljene s papirjem. V soboto bo v »Izolirki« svečana otvoritev tremi redne proizvodnje teh plošč. Stroj za izdelovanje »stramita« je prvi te vrste v Jugoslaviji, kupili pa gel dobiti tobačnih izdelkov ena j- ali ne. ali sto škatlic hkrati. Torej monopol ali kaj drugega? In vzroki za takšno ravnanje? potrošnika, da so na • YQ'‘ zmanjšani poslovni in žijsk' cen® stroški, ki sicer bremen6^gjrjj, . . . ______________ . ___________ ________ ._ “„S S„“ Sdkov ««■ aa“e P«« so ga na Švedskem. Doslej so že izdelali in vgradili okoli 10.000 m2 plošč. Praksa je pokazala, da so stih jugoslovanskih tobačnih to- Ni še leto od tega, ko se je ce vAf’ rtC1IHn + hi nekaj ^ plošče odlične^, zato je zanje veliko povpraševanje. Samo Zavod za stanovanjsko graditev v Ljubljani varn. Takrat sta namreč sklenila položaj spremenil. Ustanovljeno k^ometra dalj^jii bo kupil 69 odstotkov vse proizvodnje. V prihodnjem letu bodo izdelali že 120.000 m2 »stramita«. — Na Tobačna tovarna in trgovsko pod- sliki: novi stroj v tovarni »Izolirka« jetje Tobak dogovor, naj Ljub- dard, ki naj , ded ZAPISEK S TREH SEJ SVETA ZA TRŽIŠČE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Brez popolnega gradiva k dnevnemu redu Družbeni organi, občinski ljudski odbori, strokovna no. Tako so gostinci zdaj le na zbornica predložila zvišanje nizirati svojo maloprodajno .KlS^EdmiSSa.S"”^ M si zaželi to ali eno vrfj'j,-združenja je bilo tudi ljubljan- ret?’ 16 j te^£i.a?°repi's?e” sko trgovsko podjetje Tobak. To- fnetra. ,d£? €f Z11 VV j0 sam° cv bazna ,cn..„. pa n, siopila v *= združenia in drugi razpravliato o vseh mogočih zade- Po1 zadovoljni. Odločitev Sveta marž brez sleherne dokumenta-- - ■> • - t- r, J ° . ... za tržišže pa bi bila morda dru- cije. Tako ni kazalo drugega, kot vab- na nrimor tnfii' jo^LJl. za tržišče pa bi bila morda dru- cije. iauo ni kazalo drugega, kot stinska in trg , na primer^tuOi o raznih zahtevhih gospodarskih gačna, če bi gostinci postregli z da so zadevo preložili na eno na- svojimi izdelki. kot leto prej. okuTs’ / V ljubljanski tobačni tovarni .in.se ^°'e' rato^' so ugotavljali, da sicer njihova junica res opravičena, ca. proizvodnja iz leta v leto na- VSak Pc,miim pteV°Zi rašča, promet pa pada. In ko so 1611 ° J siabš®®' t,T-nn nja marsikod pomeni dobrodošlo na pa je odtlej “Tobaku« proda- niK na sial:)seri1 ln se n - ^va turno postrežbo. Trgovci pa so predlagali utr- bo, ko bo tovarna zgradil® ali tri nove lokale na Titovi dva ce- __ obliko “raziskovanja položaja«, jala hkrati z vsemi svojimi ci- ditev marž za mlevske izdelke, Gre za to, kakšno mnenje bo za- garetami le določen delež cigaret jedilno olje in petrolej. Državni vzel pristojni organ, občinski od- “Filter 65«. V zadnjem času tr- , , , noV *yo- sekretariat za blagovni promet bor ali kdo drugi o določeni za- govskemu podjetju “Tobak« teh ^rnrli I kolodvore«! Svet za tržišče OLO Ljubljana predvsem značaj obrata in kako- LRS je namreč že izdal priporo- devi, temu primemo pa predla- cigaret sploh ne prodaja več in novega Preu S*,-, ^ 1 _ __ __________l _ n l • , v •. • IV" • 1 1 ’ rt -4-»t -1 -i v. -v-, -i V, rroV. 1 t- r. o r*. . sti, ko bo ;aie na „raV na Titovi cesti ^ zgradil novega pred koiouv.-^ je že eden takih, ki mora kar na- vost usluge. Zadeva je -na vrhu« čilo, naj občine in okraji spre- gatelji raznih zahtevkov kasneje zato kadilec v trafikah za njimi b7framu=ia^Š+,i,mtrdruSod' primer kar trikrat preložil odlo- ukinitev predloga o prepovedi omenjenim blagom (zdaj jih ne), snejo čimveč. Res je sicer, da se popiti ob nakupu škatlice še ko- pVarirnV^tah0 uk i ^ Vo pl®d8l Čanje o važnih stvareh, čeprav so zvišanja cen, ki je z administra- obenem pa bi to vplivalo .na po- je treba o vseh stvareh čimbolj zareč vina. Drugače bi bilo to J 1 losaiov s; prosilci po vrsti zatrjevali, da je tivne plati “zakoval« cene v go njihova zadeva neverjetno nujna, stinstvu.- Vzrok: dokumentacije nfbilb. Najprej so prišli pred svet mesarji: »S sedanjimi kalkulacijami ne so rekli. ,, drugih vrst blaga v trgovini na Glede alkoholnih pijač svet ni drobno. Z veliko maržo pri teh imel pripomb. Kdor hoče piti, naj izdelkih, trgovina zdaj pokriva cenitev konzerv in še nekaterih pogovoriti, raje večkrat kot samo nevljudno do gostinskih delavcev. enkrat. Le tako je odločitev vse- kadilec, Plačal zato, ker Sta Kjer se prepirata dva - tretji .7°^ fVeh Sanjaš® stransko utemeljena. Toda to naj dobiček ima! Karikirano rečeno, ^,®r °rSam upI!avfL niS® se zgodi potem, ko je zbrana vsa gostinska podjetja imajo sedaj m nlffi ki «8' a mo110' riL/LC piti, Jiaj iZžiamrviii, ovacij purvi.-i.va ^ j'- ——“ —pvrvijci/ja iiriajvr ocuaj j plača. Glede hrane pa je zadeva stroške pri mlevskih izdelkih:sin dokumentacija in ne obratno, da velik promet s tobačnimi izdelki cfnio moremo nikamor več,« drugačna. V gostinskih obratih ge podobno. Že na eni .prejšnjih j-o. raznih problemih ponovno raz- in za prodajo “Filtra 65« in osta- . . ®,n'„r!.Janja Naštevali so vse svoje namreč hrani precej abonentov, je svet potrdil ureditev marž. Na pravljamo^ zategadelj ^ ker^prvič lih cigaret^ ljubljanske Tobačne današnieea monopoliziranja tej seji pa je nastal nov prob- ni bilo popolnega gradiva. Zdi se, tovarne dobe prav tako 6 “/o ra-lem: Trgovinska zbornica OLO da za te probleme ne bo boljšega bata kot ga prejme grosist ključih: “Svet naj potrdi tako in ustreči. Kako bo s temi abonenti? Ljubljana je predlagala višje zdravila, kot če pristojni organi, kakršen koli večji nakup. težave, mimogrede zdrdrali še kopo (nedokazanih) številk in za- ki jim sedanji obrati družbene prehrane še ne morejo povsem _______.r___ Ali ne bodo gostinci nasploh na- marže, kakršne pa priporoča se- ne glede na mujnost zadeve sploh Obračunavanje med tema dve- Tr, Tahtmrr. io cirot v^Hnair vili svoje cene v nedogled, s3 je kretariat za blagovni promet, ne bi pričeli razprave, dokler ne ma kolektivoma oziroma nekda u je £>veb tVcijpciiA uu- -i.,--* /• Ar, c' r, ho nroHlo^ono \rc-ri o enourno crra- »-.G ^4,-«-,« 4^--1 - tako zvišanje cen mesa.« klonil. Dokler mesarji ne bodo gostišč (in konkurence) pri nas Zdaj ni toliko važno, da so dobi- ... . to/•'»vi en torvviri/nnr l/a »avt/a.vvi« o 1/a V I. Al<-»v»-i c-TT/ar rr v/ato da je gostinstvo niča ne bo povedala svojega mnenja, svet o tem sploh ne ho razpravi j al. S podobno zahtevo so prišli gostinci: “Tovariši, veste da sta gostinstvo in turizem malo akumulativni gospodarski panogi. Že republiška Ljudska skupščina je odločila, naj bi bile cene v ko- v težavah, da pa z njim in s turizmom kujemo lepe denarce. Če pa bi gostincem kar takoj pustili popolnoma proste roke, bi pretirano zvišanje cen gotovo napravilo več škode kot koristi. Kaj zdaj? Sprostitvi cen hrane je svet pritrdil le toliko, da se lahko povečajo v enakem razmerju, ka- li člani sveta v roke dva predlo- divo k dnevnemu redu, vsa po-ga -- za nižje in višje marže, trebna obrazložitev k zahtevku! današnjega razdorov. j. Organi upravljanja obeh jetij se doslej še niso sestali /»<= ui junici! mz-iJicivc, uun.ici uc ma KoieKuvoma oziroma neKaa- i?*S°-ovna11!6 bo predloženo vsaj osnovno gra- nji dogovor med njima, je vselej Pr™ih koristno 3^"° č®P«v, bi Važnejše je to, da je trgovinska MILAN GOVEKAR plačal potrošnik. Včeraj ni mogel dobiti v trafikah cigaret iz ostalih tobačnih tovarn, zdaj ne dobi PREDLOGIŽELUZARJEV IN KEMICARJEV Sprostitev amortizacije merciali in gostinstvu sproščene kršno je zdaj razmerje med ma-in sicer tako, da bi nanje vplival terialnimi stroški in prodajno ce- Analiza gospodarjenja v osemintridesetih gos darskih organizacijah rudarstva, metalurgije in kemične industrije, ki jo je pripravil Republiški odbor -sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev, je opozorila tudi na veliko izrabljenost osnovnih sredstev in v zvezi s tem na težave, ki jih podjetjem povzročata nizka amortizacijska stopnja in blokirana amortizacija. bil takšen sestanek ne samo ^ risten, temveč tudi nujen. gledal (ali vsaj gleda) v dole . nem času samo na svoje kpf1’*4 kaj malo pa so mu bile mar Ž®1J potrošnika. ni Zdi se, da bi morali or^L upravljanja razmisliti tudi o m ralni škodi, ki jo doživlja f® ali drug kolektiv. Prodajalci i govskega podjetja “Tobak« P°vie do vsakemu potrošniku, da > boljšemu izkoriščanju notranjih re- prikrajšan zaradi takšnega raV1!nj zerv in nasploh boljši organizaciji nia Tobačne tovarne. V Toba® ^ dela ter spodbudnejšemu nagrajeva- tovarni pa tudi ne varčujej® nju, manj pa uvajanju mehaniza- °htožbami. Naštevajo stare cije in sodobne opreme. Gotovo je, ” ° a a<<’ Prid?nejp Še ha ‘8 ,4 , , . .. J ’ novega in pozabljajo, da sta da te gospodarske prgamzacije ne pred ^ pQ skupnem bodo mogle dosegati trajnih rezul- dogovoru diktirali okus kadile« tatov samo s povečanjem storilnosti stvar gre celo tako daleč, da ne' dela in z boljšo organizacijo dela, kateri “sedaj povezujejo kadili^ . čeprav so v podjetjih še vedno okus z njegovo nacionalno zave® da je obnova me, nekaj vec kot toliko pa imajo znatne notranje rezerve. Potrebno nostjo. glav blokirane amortizacije. Ta sredstva bo tudi obnavljanje in nadomešča- Skrajni čas ie da organi s®' nje strojev jn naprav. To pa bi po- moupravljanja obeh podjetij ^ Ob upoštevanju, .ndustrijskih zmogljivosti v nem odvisna od razpoložljive amor- podjetja sicer lahko uporabijo tizaeije, je sprostitev le-te še kako odplačilo investicijskih kreditov, če spešili tudi s spremembo ipstru- paj sedejo" za* mizo iiw'azfflis^° nujna. Upoštevati velja, da je da- so pri tem izkoristila vse druge mentpv, ki urejajo uporabo amor- Q stVareh kajti tako H®* našnja vrednost osnovnih sredstev možnosti, sicer pa ta denar »leži«! tizaeije. Tako naj bi po mnenju je propadel"monopol ki ga j® h®' podjetij stopnjo amortizacije dolo- tei UVeijaviti »Duvan Standard’ čdi v taksni višini, ki ustreza de bo propadei tudi vsak drug, P® s še takšni®®* . ,p “koristmi« za ta ali dnjg kolf in ne samo izrabljenost v tehme- tjv PETER DORNIK v večini anketiranih podjetij pod polovico nabavne vrednosti in da Podobne težave imajo tudi že- pomeni, d« podjetja niti ne oprav- bj “““ cko[,'>|,.'"ko “S1*"?!"" -klrtMmi- m t, Ijajo zamenjav v višini vsakoletnih ua siopnja amoruzacije zmzana ln ne samo izrabljenost v tehnic- odpisov. Tega kpnee koncev ne zmo- , aa 3'-’0',1' ozir°™a Življenj- ntan pomenu besede. Za delo v yeč - ska doba opreme podaljšana na 140 izmenah naj bi obračunavaii do 150 let. V jesemski železarni, ki tizacijo po višji stopnji, saj letos slavi 90-letmco obstoja, ze zdaj tem orimem »ivlieniska doba rejo, saj v praksi pride. tudi takih pojavov: »*wi'nA. JT,.VW!"F «*•»**♦ «*i »* tizacijo po višji stopnji, saj se v Po veljavnih predpisih obračuna- etos slavi 90-letmco obstoja, ze zdaj tem primeru življenjska doba opre-vajo amortizacijo za opremo v ke- obratuje vrsta naprav ze od vsega me precej skrajša. Tako se ne bj mični industriji po stopnji W«. Živ- ^®t*£a- Navaie izrabljenosti pa je Več dogajalo, kar pa je zdaj pogost Ijenjska doba je torej določena na P ™a ®avalJ° plzke amortizacij- primer, da podjetja vplačujejo v ci.ko pomaniKanje neia*- 14 let, kar je glede pa nagel raz- fke. 8t™ se vednf za P°- amortizacijo za nek stroj, ki je ža za fflet8,urL„ n„uiZ 1 “pseni^* voj tovrstne industrije predolgo J^bavne vrednosti^ da o se- j^j izrabljen in nič več ne obra* P k ice v J a razdobje. Dokazov ni treba, saj ve- Učna doba za metalurg6 skrajšana za dve leti Veliko pomanjkanje delav®6^ otbežuMjb' Lm/uuujv. v- ff1« «1®^°®«, ki je nižja od na- ^g. Strokovnjaki predlagajo, diTbi žeIezarni 1® narekovalo svetu mo, da oprema podjetij kemične in* , vne> ne g°vprimo. Pri 33 mili j ar- poiskali način, kako bj ponovno strokovno izobraževanje i« ceI1 dustrije zastara že med časom ko fal® ocenili osnove za amortizacijo, saj tru za izobraževanje, da reformi' začne gradnja in steče proizvodnja. a z leza™a let°s na voljo le Zli le.te zdaj n,so realne. Ravno pra- pat,. nxnn . „„aiine D°' Razen tega, da je stopnja amor- d'a žiste amortizacije, v vilno vrednotenje osnovnih sred- [ UJCn° dob° za te »°klice' . tizaeije prenizka, imamo še druge n.J1.. Pa ?e J1 Je nabralo za gtev precej vpliva na višino amor- se^anJ0 triletno učno dobo v n* predpise, ki dovoljujejo, da podjet- *jarde bl.okirane amortizacije, tizaeije, ki je namenjena za nado- talurški industrijski šoli na ^ ja izkoristijo le tisto amortizacijo, . J za j,esea,š!!;e zelezar' mestitev izrabljenih osnovnih sred- senicah so tako skrajšali na dvP ki -ustreza stopnji izrabljenosti ^ pove Podatek, da bodo po pr o- stev. Kot omenjeno, pa je seveda " siirajsaii a opreme. Možnost obračunavanja '9seh .,osno;'n!h nujno, da tudi podjetjem te stro- ^ WT Pa spre^“ .et, amortizacije v breme poslovnih 8 . . ^ze^ovall.,12 milijard di- jjj še imajo blokirano amortjza- bodo smeU bltl mlajši kot stroškov prestane, ko je osnovno *LJ ' . tretJino potrebnih cjj0 pmogočjmQ, da po lastnem pre- Povišali bodo tudi njihove "* sredstvo odpisano. Na ta način pod- ^ ndarku uporabijo tudi ta sredstva, rečne nagrade. jetja kemične industrije v 14 letih v smis*a veljavnih predpisov ta de-amortizacijske dobe (pri nabavni nar zanJe »mrtev«, vrednosti opreme na primer 10 milijonov dinarjev) ustvarijo za obnovo svojih zmogljivosti le 44,59 »/o sredstev od nabavne vrednosti opre- Ugotovitve te analize so podprli _____ vojaških nagrade. Za tiste delavce, ki so že ®d pa so s Podatki iz analize še povedo, da rudarjev, metalurgov in kemičnih uspehe, ki so jih podjetja dosegla delavcev Slovenije. Plenum je bil da bodo organizirali daljši iklenil*' te^J» y zadnjih, predvsem pa v minulem minuli četrtek v klubu Ljudskih po- kjer se bodo lahko priučili 1»®**“ letu, lahko pripišemo predvsem slancev v Ljubljani. mG lurškemu delu. S. T* Z VARNOSTNIMI TEHNIKI V »PRVOMAJSKI« SLOVES - NE LE PO IZDELKIH tekmi. Ta ba obširno dokumentacijo vseh veliko pristašev, nesreč, ki jo poučno uporabljajo ami radi zapode kot »eorpus delieti«: Tako, na žogo. Nekateri so izkoristili primer, pri svojem prepričevanju v radi pokažejo primer nesreč, ki *aafrebštiLl tovnrno. ju jo oa vseu polurni odmor kar za tekmo v Poznai U ‘ce 12VZRI?ienl0 v>>Kaue Končar«) najbolj malem nogometu. Ob tovarni so sl za las podobne, čeprav je »p "J0 po svetu — namreč tovarno orodnih strojev imajo sicer tudi nogometno igri- imela epa težje posledice kot 8V070m«J?k- »Prvomajska« izvaža dobro tretjino ~ "-------------- Pjojzv odn je in na njenem izdelku dela že marši- šče, pripravili pa bodo še igrišča druga. Zakaj? V prvem primeru za odbojko. Povedali so nam, da delavec ni uporabil zaščitno sredstvo, v drugem pa. Takšni do- k«teri delav«X ^ X J L / vr j r- • z J. vpUva na več-io Proizvodnost v sredstvo, v drugem pa. 1 Večins 1 jCC Y državah sveta. Med njimi tudi V tovarni tudi prav takšen polurni kazi so res prepričljivi. ski /. ^hpdnoevropskih držav, da na primer o Polj- odmor. > j., ’ Je montiranih več strojev določenega tipa ne »Prvomajska-Zagreb« kot v Jugoslaviji, niti Urno. Dovolj je tale primerjava: 1952. ^iUmed^jimfmdT^fkt0 ^ b1^ jedila Pa odp®ljejo U5luž' SavcevVtSfpa te^e od 100 ^ in delovodij. Zato prirejajo Ske stružnih ? i f,le,kxtron: benke menze v vsak posamezni zaposlenih v enem letu klr 74 po- seminarje za brigadirje in delo-p0g03i jih izdeluiein°rtelatrfn^! S?.neka] Značiino: edina nesre5ilo. Lani je bilo v tovarni vodje, kjer le-ti dobijo primerno ls,eib tem pa sem si nrenrTčal blfe3^ zaposlenih 2200 delavcev in od 100 varnostno izobrazbo. Odslej jih * vseeno, Sni so ti deli le nafbo^’ prilfubljen raT se P^esrečilo 22. Se vedno bodo tudi premirali. če bo v nji- skrb ’ da pa bi bili vse boljši, redčeni Kalnikov jabolčni sok J‘hrP"efJ pQnasre61’ toda po; hovl delovnl ^kuplni man3 ne- lutdrP0,seben štab strolcovnjakov (dva decilitra veljata 10 dinarjev), Snuf zf' SreČ' Te seminarje prireia ka' sem ^ga rektorja. Poslušal ki ga ogromno prodajo. V teh letlh 30 kar naJbolje za’ "----------------------------- Prav P5. avanje direktorja (da lng. direktorja) tega sektorja TOVARNA V ŽITNJAKU ^^obod^dstvom varnfstne3- . V tem zagrebškem predmest- takih nesreč, ki jim Je prej bo- krea^VcMie^1 anaUzlitoo^^ra’ Špan?1"33 Mihalinca- Upravnik £uga!)^me_.P°Yehblla.tU ^Val°.P!av Poman.lkanje MŠČit: kreacija Odsek^anahzmajovpra^ VARNOSTNI INŽENIR VARNOST PRI DELU ne bi mogel sam znižati števila so v “-Prvomajski« zelo jizbtojšah. nesref prj delu. Sodi;j0i da je ...................... , drovski oddelek, v čigar sklopu so ščltna sredstva^irfikratka' poskr* °dseki Za Zašeit° dela' izobraže-beli za to da bi bilo čimPmanj Ya^ef- analizo dela psihologijo • - - * - * - dela in družbeni standard ter re- , --nzerja za TvUrUenp hniP7ni včasih žitna polja, res ni prostor- nih sredstev. (Lani na primer so žanja }z svojega področja ter '*r' ^leischacker ki ie stalni zu- no orae3ena. Prostora za nove v tej tovarni porabili 23 milijo- predlagajo to ali ono rešitev ali aariji sodelavec Varnostne službe Sradn3e ie še dovolj in ni se bati, nov dinarjev za higiensko-teh- pa tudi sami ukrepajo, kar velja V W l-J V*- 1 v. A/Jv./-, Ai rvAlAv-,4/1 v-it Avl r\ r» ri o A4 4-a l\ ^/J n 4 rvri r>r» C Ct C, 1-, f> vi vi a/J rr -i j n aV\v>/i A attciis 4 a 1 /■ 4 a«-. j Prvomajski« na nam ie raz- da bi se morali odreči zelenja — nično zaščito!) Zdaj pa so se spo- predvsem za izobraževanje, ki pa j §al gibanje nesreč in vzroke kl3ub obsežni rekonstrukciji to- prijeli s tako imenovanim _ oseb- ga imajo v »Prvomajski« zares te3 tovarni, kot da bi bil va™®n . K,*i. ^ ^b^avnik. Prav tpffp na vmi<<’ kaJti »Prvo-Ijubl °”iSem sP°znat P° zaslugi VamostoTi6! ?odruznire Društva gele pred štirimi meseci je »Če se boste oglasili znova čez za katerega sumijo, da je zbolel ki je r>ririPil-ni;en3rieV *P f6brukov, pričel z delom dispanzer za po- dve leti, vam bomo lahko več po- zaradi delovnih pogojev. Podjetja 3ih članov ni f°k av;obus SY0' klicne bolezni Okrajnega higien- vedah. JVUslim, da bi tedaj lahko pošiljajo spiske delavcev, ki de- j^agreb. Namen posveta1 ie°biie da s^eSa zavoda v Ljubljani. Dobrih posredovali javnosti tudi naše lajo na ogroženih delovnih mestih “i se varnostni tehniki in pre- 120 dni obstoja — rekli bi, ravno uspehe. Doslej smo pregledali 338 in ki morajo biti obvezno obdob- ^entivni zdravstveni delavci spo- toliko, da so se vselili y nove pro- delavcev in delavk, ki delajo na no pregledani- Tu se šele prične Znal* avfaivttni ueiavei spo- ^ - ^ - ----------- —....................u- -— * ^ du z načeli in problemi sodelo- store, opremili in začeli prouče- ogroženih delovnih mestih in pri delo dispanzerja. Majhna skupina, ;,anja ~ ■ — - - .... .. ....... . .... tjVn3a varnostne službe s preven- vati svoje naloge. Toda dispanzer tem smo odkrili 14 la„i °. zdravstveno službo na pod- opravlja vse naloge, kot da ob- obolenj.« ln Podjetij*'’ zagrebških ustanov stoja že nekaj let. 2P to Prvi obrat »Prvomajske« Okrajni dispanzer za poklicne odšli poklicnih zaposlena v tej ustanovi, se namreč ne omejuje samo na preglede Že to dokazuje, kako potrebni bednih v svoji ordinaciji, temveč so taki pregledi. Pred ustanovi- obiskuje tudi podjetja. Dr. Kram-tvijo okrajnega dispanzerja je bergerjeva sodi, da ni moč uspeš- !Cd TmW - » ZSiZrSSR, opravljal Cen- » '^n, ljubljanskem .'»Č& T jih » - ',e odšlo v menzo, kjer jih je zavarovancev Menza je okraju, občasi tako veliko cev in uslužbencev, ki delajo na ^c13' (I1 pa,ni, z™ogel MU™ na" nitaVnega tošnektoria ^ Vnšnek delr.vcev, toda, kot so zdravju ogroženih delovnih me- log, še posebej, ker se predvsem J5 -. čakala sicer Premajhna vdo dela ;ekIi' b0l3ša °*ab Sdl^S nTzmoSrtS S: -Le Kfv sa“ Til/’’- 0l3ša 3e taka kot nobena. -111. nroučuie vzroke ooklicnih ukvarja s proučevanjem in zati- i°rja aeia, aa, celo varnostnega SIT«? Sn ranjem silikoznih obolenj. št« p*H ugotovi Sedaj so vsa podjetja v ljub- vzroke bolezni> ^ se iajvečkrat jansicem skrivajo v malomarnem odnosu jarn ho poleg druTbento orostorov ukrepe, proučuje fiziologijo dela 'aui nova menza. Zaenkrat pa ln sodeluje z zdravstvenimi do-Meiavci »Prvomajske« pospravijo rnovi in obratnimi ambulantami, delom °Plo malico kar stoje, naslonjeni Nalog ima torej Up v*sc>ke mize. Tako hitreje pri na vrsto naslednja skupina precej, V dispanzerju dela dr. Blaga Kramberger, ki je dejala: zdravniki in zdravniki v zdrav- vodstva do delovnih pogojev, do varnosti pri delu in izpolnjeva- stvenih domovih pošiljajo na pre- . , 7 : £ J . gled v dispanzer vsakega bolnika, nja temeljnih varnostnih predpi- sov. Potem je potrebno svetovati, rotiti in včasih zelo groziti. NOVI PREDPISI Hazpmetiifev splošne prispevne stopnje za socialno zavarovanje Potrebe skladov socialnega avarovanja so zelo različne v Posameznih ljudskih republikah. a stroške zdravstvenega zavarovanja bi bilp potrebno pone-°d polovico vsega prispevka za socialno zavarovanje, drugod Pa je spet dovolj precej manj. Nekateri zavodi, ki poslujejo z lzgubo, pa še najemajo kredite Za finansiranje svojih gradenj er tako še bolj slabijo svoje finančno stanje. Izgubo krijejo z orezobrestnimi bančnimi krediti. Zaradi tega je Zvezni izvrš-Rl svet sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka 0 .razP°re(titvi splošne stopnje Prispevka za socialno zavarovale na stopnje za posamezne pa-uoge zavarovanja. Nova razpo-reditev naj bi zadovoljila zelo različne potrebe v zdravstve-uern zavarovanju. Kjer redna stopnja do 8,7 °/o za zdravstveno zavarovanje ni zadosti za vse Potrebe, lahko Republiški izvrš-n- svet na predlog republiškega zavoda za socialno zavarovanje aoloci višjo stopnjo, in sicer uajveč do 9,5%. Sredstva, ki bodo zbrana zaradi povečanja stopnje, bodo izločena v rezervni sklad, iz katerega bodo poravnali izgubo posameznega zavoda zaradi stroškov zdravstvenega zavarovanja. Okrajni zavodi za soeialno zavarovanje bodo pregledovali finančni rezultat svojega poslovanja na temelju redne stopnje 8,7 Vo. V okviru sprememb dosedanjih predpisov, so dovoljene investicije zavodov za socialno zavarovanje (za poslovna in stanovanjska poslopja) samo za objekte, ki so jih 1. jan. 1960 gradili in v kolikor so sredstva za to zagotovljena z dohodki na podlagi stopnje do 8,7 %, Nesreče pri delu na delovnih akcijah Po odloku o določitvi javnih del, funkcij in državljanskih dolžnosti, na katerih se prizna poškodba za nesrečo pri delu, imajo vsi ljudje ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu o invalidskem zavarovanju, določene pravice v primeru invalidnosti, če se poškodujejo na javnih delih, ki jih organizira pristojni državni organ na podlagi samoprispevka. Te pravice pritičejg tudi ljudem, ki ge poškodujejo na krajevnih mladinskih delovnih akcijah, ki jih organizira občinski ali okrajni komite Ljudske mladine, na občinskih akcijah v zvezi s sezonskimi kmetijskimi deli, ki jih organizira ljudski odbor ali odbor družbene organizacije, prj reševanju ali varovanju pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami. Določene pravice po zakonu o invalidskem zavarovanju v primeru invalidnosti in telesne poškodbe daje odlok tudi ljudem, ki S° se ponesrečili prj opravljanju fupkcij in nalog člana predstavniškega organa, člana sveta ali komisije v državnih organih. Poseben odlok navaja primere nesreče učencev v gospodarstvu, učencev strokovnih šol s praktičnim poukom, študentov in dijakov med počitniško prakso, ko imajo le-ti pravico do zdravstvene zaščite in rehabilitacije. »Seveda, to ne velja za vsa podjetja. Lahko pa rečem, da je značilno za manjša. Le-ta v večini primerov nimajo niti urejenih sanitarij, kaj šele, da bi imela poskrbljeno za kaj drugega. Večja podjetja imajo svoje obratne zdravnike, varnostnega tehnika, organizirano prehrano in že v tem kratkem času sem ugotovila, kako to vpliva na zdravje zaposlenih. V manjših podjetjih nimajo niti možnost; za to, pogosto pa tudi ne mislijo na to, kar bi vendarle lahko napravili. Tam, kjer delajo z materialom, ki je zdravju škodljiv, bi preprečili večino bolezni, če bi razmislili o prav enostavnih rečeh. Na primer, kako bi uredili ventilacijo ali če bi mojstri s svojim zgledom dosegli, da bi si delavci pred malico umili roke. V nekaterih državah obravnavajo slednje kot prekršek in ga kaznujejo. Pri nas pa to vse premalo upoštevamo.« »Zato,« je dejala dr, Kramberger, »tudi izkušnje, ki smo jih pridobili y tom kratkem času, odkar obstaja naš dispanzer, pričajo, da jg zdravstvena preventiva najvažnejša pri zdravstvenem varstvu državljanov, Nekatere poklicne bolezni lahko ozdravimo, nekatere pa pe. Toda večino lahko preprečimo. To pa terja veliko dobre volje prav pri podjetjih, od katerih je večidel odvisno zdravje zaposlenih.« D. D. /* A STALNA KONFERENCA ZA VARNOST PRI DELU pri Republ. svetu ZSZ za Slovenijo bo organizirala z namenom, da bi kar najbolj izboljšali in zagotovili varnost pri delu in v prometu »TEDEN VARNOSTI« ki bo od 16. do 23. oktobra v vsej republiki Sloveniji Stalna konferenca za varnost pri delu se zaveda velikega družbenega pomena varnosti pri delu, števila- nesreč (ki sicer v primerjavi z naraščanjem števila zaposlenih ne narašča sorazmerno, pa kljub temu še vedno predstavlja dokajšnje breme v izgubi našega narodnega dohodka), želi v času tedna opozoriti predvsem neposredne proizvajalce, organe upravljanja, sindikalne organizacije, vodstva gospodarskih organizacij, varnostne in zdravstvene delavce, zbore proizvajalcev in samouprave socialnega zavarovanja na to, da v še večji meri ne ie v tednu, temveč tudi potem, kar najbolj sistematično delajo na tem, da bo delo bolj varno, da bo nesreč čim manj. To ni le enkratna naloga. »Teden varnosti« naj le opozarja na to, da je treba še bolj obravnavati ta vprašanja ter na podlagi dosedanjih izkušenj omejiti nesreče pri delu. Za varnost pri delu lahko najuspešneje skrbijo kolektivi gospodarskih organizacij. Neposredni proizvajalci so tisti, ki naj kot gospodarji proizvajalnih sredstev skrbe tudi za lastno varnost pri delu, za svoje zdravje in delovno sposobnost. S tem je nedvomno povezana proizvodnost, dvig življenjske ravni in tudi osebna sreča. Zato je »Teden varnosti« namenjen predvsem kolektivom. Le-ti naj poskrbe za njegov uspeh. Namen »Tedna« pa je, da bi tudi potem nenehno skrbeli za varnost pri delu, za varnostno vzgojo, še posebej, ker je osebna krivda najpogostejši vzrok nesreč. V gospodarskih organizacijah naj vsi, ki se kakor koli ukvarjajo s problematiko, zlasti še komisije delovne varnosti, pripravijo vse potrebno, da bo teden v kolektivu uspel. Vse zaposlene naj seznanijo s stanjem in tudi s tem. kaj vse je bilo dosedaj storjenega za zniževanje nesreč; kaj je bilo doslej storjenega za izboljšanje delovnih pogojev, koliko so nabavili. varnostnih sredstev, kaj kažejo analize o številu in vzrokih nesreč pri delu, na poti na delo ali z dela, občasni pregledi v ambulantah, kako je z izkoriščenim odmorom med delom, kaj je storjenega za rekonstrukcijo, vprašanje letnega dopusta itd. Vse priprave in izvedba tedna naj gre za tem, da bodo vsi zaposleni dobili ne le vpogled v stanje, marveč je treba vse prizadevanje usmeriti v bodočnost, v to, kaj naj stori kolektiv, kaj organi upravljanja, organizacije, zdravstvena služba in varnostni delavci, da bo število nesreč čim manjše, tako pri delu, na poti in tudi doma. Pri tem se je seveda treba poslužiti številk, s katerimi razpolaga podjetje oz. ustanova in tudi služba socialnega zavarovanja. Kot primer povemo le to, da je bilo lani v naši republiki 50.505 nesreč (v industriji in rudarstvu 26,354), od tega pa je bilo nesreč na poti okoli 7000, pri vsem pa niti niso upoštevane nesreče, ki se zgodijo doma pri delu! Na podlagi dosedanjih izkušenj pa vemo, da je moč izboljšati delovno varnost, da boljša skrb rodi uspeh. To je opaziti zlasti tam, kjer so uvedli za zmanjšanje števila nesreč premi-ranje, še posebno pa so bili koristni ukrepi zdravstvene službe itd. Organizator »Tedna varnosti« poziva tudi občinske komisije za varnost pri delu, da v kar največji meri sodelujejo pri pripravah in izvedbi »Tedna«. Občinski sindikalni sveti kakor tudi samouprave podružnic socialnega zavarovanja bodo prav tako mogle prispevati ne ie k uspehu »Tedna«, marveč za uspešnejše delo na področju varnosti pri delu tudi v prihodnje. Da bi v Širšem merilu zajeli celotno problematiko, da bi osvetlili družbeno odgovornost in gospodarsko plat vprašanja nesreč, je prav, da v času tedna sklicujejo občinski sindikalni sveti širše konference, samouprave socialnega zavarovanja zasedanja skupščin, prav tako naj zasedajo tudi zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov. Prireditelji naj po občinah organizirajo predvajanje ustreznih filmov in morebiti tudi razstave varnosti pri delu in v prometu. Stalna konferenca za varnost pri delu, ki v republiškem merilu obravnava najvažnejšo problematiko s področja varnosti pri delu (pri čemer je zelo važno vsklajeno prizadevanje vseh, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, tako v občinskem, okrajnem kot republiškem merilu), je prepričana, da more tudi občasna akcija, kakršna je »Teden varnosti v LRS«, prispevati pomemben delež v naporih za zniževanje nesreč, za večjo varnost pri delu in v prometu. Sistematično, trajno in prizadevno delo mora roditi sadove. Prepričani smo, da bo število nesreč iz leta v leto manjše, saj je to tudi v skladu z zavestjo, ki jo v toliki meri kaže neposredno proizvajalec na delovnem mestu, v gospodarski organizaciji, ki jo upravlja. Temu naj služijo priprave- in izvedba »Tedna varnosti v LRS«, nič manj pa tudi naše nadaljnje delo na področju varnosti pri delu in čuvanju zdravja delovnih ljudi. STALNA KONFERENCA ZA VARNOST PRI DELU pri Republiškem svetu ZSJ za Slovenijo V..................................... ^ Trgovsko podjetje »PETROL« — LJUBLJANA sprejme takoj: L ADMINISTRATORKO Pogoj: srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja 2. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ALI POLKVALI-FICIRANIH DELAVCEV V TRGOVINI Pogoj: igufen v trgovini ali z obvezno nepopolno srednjo šolo 3. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA NOVI BENCINSKI SERVIS V KRANJU 4. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA NOVI BENCINSKI SERVIS V DOMŽALAH 5. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA NOVI BEN- CINSKI SERVIS NA CATESKEM VRHU PRI BREŽICAH / g Pogoj pod točko 3.—5.: izučen v trgovini Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje vložite na »Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5-II, . IZ PODJETIJ IN OBČIN ■ v . s ' ■ - ' " •' ''»V V ';v4 Topla malica v »Pomurskem tisku« Z uvedbo kadrovsko-socialne poslenega. Mimo tega bo v sodelo-službe se je v ČZP »Pomurski tisk« vanju s Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti močno povečala ustanovilo letos tudi lastno počitniško skupnost na Barbatu na otoku skrb za zaposlene. Tako so v podjetju s 1. aprilom letos uvedli toplo malico, s katero je zadovoljno že 120 članov kolektiva, Posameznik plača za malico 35 din, ostalo pa prispeva podjetje, ki si od tega ukrepa obeta precejšnjo korist — zlasti pri povečanju delovne storilnosti in pri zmanjševanju bolniških izostankov, saj je v kolektivu mnogo takih, zlasti žena, ki se vozijo od daleč na delo v podjetje, največkrat brez zajtrka. Podjetje je podprlo tudi akcijo za ustanovitev Počitniške skupnosti za Pomurje in uresničilo priporočilo okrajnega Zbora proizvajalcev s tem, da je v sklad te skupnosti prispevalo po tisoč din za vsakega za- \ ¥ Kočevju ni vode Zaradi večje potrošnje vode, sušnih dni in kraškega sveta na območju Kočevja že nekaj časa primanjkuje vode. Na nedavnem posvetovanju, kjer so razpravljali o tem problemu so sklenili, da bodo prebivalci dobivali vodo le štirikrat dnevno, skupno šest ur. Strokovna komisija, ki je v teh dneh pregledovala vodne naprave je ugotovila, da je ta ukrep nujen, ker se lahko zgodi, da ostane Kočevje sploh brez vode. Prav zato ne kaže odlašati z ustreznimi gradnjami vodovodov oziroma z zajetjem vode pri Obrhu v Rakitnici in gradnjo 8 km dolgega vodovoda do Slovenske vasi pri Kočevju. Pomanjkanje vode občutijo tudi gospodarske organizacije, ki jo potrebujejo za vsakodnevno proizvodnjo. Prav zato se lahko zgodi, da nekatera podjetja v Kočevju in okolici ne bodo mogla pravočasno izpolniti planskih nalog. D. V. Rabu. Za letni oddih na Rabu se je priglasilo že okrog 70 članov kolektiva z nad 50 družinskimi člani. Med priglašene! so tudi taki, ki še doslej niso nikdar letovali ali bili ob našem morju. Tudi za letni oddih svojih delavcev in uslužbencev bo podjetje primaknilo znatna sredstva. S. K. Postojnska podjetja razdelila 20 milijonov skladov Občinski sindikalni »vet v Postojni združuje 61 sindikalnih podružnic s 4124 člani. Na minulem zasedanju so govorili največ o uvedbi nagrajevanja po učinku, ker v nekaterih podjetjih obstoje tendence in nepravilna pojmovanja nekaterih, da bi ob takem nagrajevanju starejši delavci premalo zaslužili v primerjavi z mladimi. Po anketi, ki jo je pripravi! občinski sindikani svet t Postojni lahko vidimo, da so lani v 36 podjetjih za 2*/« sredstev skladov razdelili kot osebne dohodke, kar znaša več kakor 20 milijonov dinarjev. Razvidno je tudi, da je 48,8*/» de av-cev in uslužbencev nagrajevanih po času, po učinku pa 41*/». Sklenili sot da bo treba v prihodnje čimbolj uveljavljati plačevanje po delovni storilnosti posameznika ter dosežkih celotnega kolektiva. V postojnski občini Je pereče tudi fiuktuiranje delavcev, saj je preko 30»/» vseh zaposlenih v 35 podjetjih premenjalo svoja delovna mesta. I. V. Novi delavski svet na novomeškem posestvu Pred nedavnim so volili organe upravljanja tudi v kmetijskem gozdarskem posestvu v Novem mestu. Letos so razen centralnega delavskega sveta izvolili tudi 12 obratnih delavskih svetov. Zato so se odločili, da bo leto« število članov centralnega delavskega sveta nekaj manjše od lani. V. D. Ko je 1. junija dopoldne odšla iz Baze 30 Partizanski Rog štafeta Bratstva in enotnosti, se je priče! VII. zlet Bratstva in enotnosti-Štafeta bo tekla skozi vseh osem sodelujočih okrajev (Novo mesto, Karlovac, Ogulin, Bihač, Banja Luka, Gospič, Prijedor in Sis^sl in se bo na glavni zletni dan, 19. junija, vrnila v Novo mesto, kjer jo bo na novem stadionu sprejel pokrovitelj zleta Aleksano® Rankovič. — Ker je program zleta precej obširen, so organizatorji predvideli začetek športnih srečanj že v nedeljo, dne 5. junija’ nadaljevali pa jih bodo 12., 17., 18. in 19. junija. Tako se je v nedeljo že srečali športni ribiči v Dolenjskih toplicah in letalci n® letalskem mitingu v Prečni pri Novem mestu. V nedeljo, 12. junija, pa bodo nastopili gasilci, plavalci na Vidmu in veslači na tradicionalni regati na Krki. Večina srečanj bo v Novem mestu, nekatera pa tudi v ostalih krajih v okraju. Največji nastop bo 19. jun«3 v Novem mestu, kjer bo nastopilo več tisoč mladih ljudi v mnogoboju, lahki atletiki, odbojki, košarki, malem rokometu, tenisu-namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, kolesarjenju itd. — Za ta praznovanja so v Novem mestu zgradili nov moderen sta Okoli 480.009 dinarjev za opominjanje Osrednje vprašanje nedavnega zasedanja skupščine socialnega zavarovanja v Konjicah je bilo. kako znižati Število obolenj, nezgod in drugih vzrokov za bo-lniške izostanke zaposlenih delavcev na področju občine. Številke namreč kažejo, da je bilo lani okoli 6 »/• zaposlenih dnevno v bolniškem staležu. Temu ustrezno rastejo seveda tudi izdatki za zdravljenje, preglede, nadomestila za izgubljeni zas užek iTd MOŠKE NOGAVICE C R E P P E N Y l G N Lani je bilo na primer 25% več pregledov kot leta 1958, čeprav je bilo število zapos enih le za 3»/» višje Zanimivo je tudi to. da jc bilo pregledov nezavarovanega prebivalstva (predvsem kmečkega), ki ga je bilo lani v občini nekaj več kot polovilo, v razmerju mnogo manj kot pri socialnih zavarovancih. Poročilo zdravstvenega doma kaže, da je zelo veliko obolenj na. prebavilih. To opozarja podjetja, da se bo treba čimprej lotiti gradnje obrata družbene prehrane. Pa tudi stanovanjskega vprašanja ne kaže zanemarjati. Kljub temu, da so že precej razpravljali o tem. da bj podjetja pre-vzela izplačevanje nekaterih kratkoročnih dajatev, do uresničitve tejp še ni prišlo. S tem, da nekatera podjetja podružnici zavoda ne predlože piavočasno vseh potrdi! za bolnika, nastanejo precejšnje težave tudi za delavce, ki bi moral dobiti nadomestilo za p’ačo. Nekateri izračuni Irmi so pokazali, da znašajo vsi stroški podružnice in zavarovancev zaradi takih urgenc, telefoniranja, dopisovanja itd. oko-M 400.000 dinarjev letno. Razen tega pa tako poslovanje slabo vpfliva tudi na razpoloženje zavarovancev. Na skupščini so meni!!, da bodo boljši ureditvi tega vprašanja lahko veliko pomagale tudi kadrovsko-socialne službe v podjetjih. Komu klimatsko zdravlj Trdimo lahko, da v nobeni državi na svetu bolj ne skrbijo za delovnega’ človeka, da mu nikjer ne nudijo toliko zaščite, kakor ravno v naši socialistični skupnosti. Ena največjih pridobitev za delovnega človeka pri nas je vsekakor naša zakonodaja, ki daje na področju socialnega in zdravstvenega zavarovanja popolno zaščito našim državljanom. Denarna sredstva, ki jih daje družba v te namene so ogromna. Vendar moramo ugotoviti, da te dajatve včasih le preveč nepravilno in neracionalno trošimo. Pogosto je izkoriščanje socialnih dajatev povezano s privilegiji, ki so rezultat raznih zvez, poznanstev in ■ sličnega. Tretji plenum Zveze sindikatov Jugoslavije je opozoril na te nezaželene in socializmu tuje pojave. Poglejmo si samo primer klimatskega zdravljenja v zdravilišču Franca Rozmana v Gozdu Martuljku. Iz po/latkov, ki jih imamo na Občinskem sindikalnem svetu Jesenice, je razvidno nepravilno razmerje okrevancev — delavcev in uslužbencev. Ne želimo delati razlike med državljani, ker vsakdo na svojem delovnem mestu doprinaša k skupnim uspehom. V gospodarskih organizacijah pravzaprav ni več teh razlik, ker so vsi delavci in 'proizvajalci. Vendar je kljub temu nedopustno, da je na klimatskem zdravljenju v Domu Franca Rozmana v Gozdu Martuljku sorazmerno več uslužbencev kot pa delavcev. To nesorazmerje je še po- sebno občutno v tistih mesecih, ko je v tem kraju poletna in zimska turistična sezona. Tako je bilo v tem Domu v letu 1959 na klimatskem zdravljenju iz vseh republik 534 delavcev in 726 uslužbencev. Od tega iz Slovenije 177 delavcev in 190 uslužbencev. V mesecu avgustu, ki velja v Gornjesavski dolini zaenega najlepših, pa je bilo na klimatskem zdravljenju iz vse države 40 delavcev in 108 uslužbencev, ali iz Slovenije 21 delavcev in 42 uslužbencev. V mesecu oktobru pa imamo obratno sliko. Delavcev je bilo iz vseh republik 68, uslužbencev pa 65, od tega iz Slovenije 25 delavcev in 8 uslužbencev. Kljub temu, da je pri nas mnogo več delavcev kot uslužbencev, pa vseeno klimatske usluge v tem domu izkoriščajo v večjem številu uslužbenci. Takšni privilegiji, ki so verjetno posledica raznih zvez in telefonskih pogovorov, so v našem družbeno političnem sistemu nedopustni in politično škodljivi. Vsi tisti, ki odločajo o tem morajo upoštevati da takšna politika negativno vpliva na delovne ljudi. Zanimivo bi bilo vedeti kako je v drugih zdraviliščih. Na vsak način pa moramo s takšno prakso enkrat za vselej prenehati. FRANCE LEBEN, Jesenice Zdravljenje v zdraviliščih je ena izmed oblik zdravstvenega varstva zavarovanih oseb. Posebnost tega zdravljenja je, da ga le-čeči zdravnik samo predlaga, zdravniška komisija pa ugotovi, če je takšno zdravljenje zares potrebno. Na to, komu bo odobreno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, vplivajo torej trije ciniteiji: zavarovanec sam. ki ianko da pobudo za takšno zdravljenje; lece-či zdravnik, ki mora prvi ugotoviti potrebo in predlagati zdravljenje; ter zdravniška komisija, ki dokončno odloča o potrebi zdravljenja. Pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih se zares opaža, da je delavcev premalo v razmerju z ostalimi zavarovanimi osebami. Zavodi za socialno zavarovanje, zlasti pa njihovi samoupravni organi, so na to že opozorili. Delno izboljšanje sicer že lahko opazimo, vendar še vedno ne v zadostni meri. Seveda pa ne smemo presojati samo po podatkih enega zdravilišča, ker je v drugih zdraviliščih odstotek delavcev morda večji. Osnova morajo torej biti podatki za vsa zdravilišča. Poglejmo torej, kakšno je stanje v LR Sloveniji, v letu 1957 je bilo od skupno 10.32C oseb, ki jim je bilo odobreno zdravljenje v naravnih zdraviliščih 3155 delavcev (30,55 */•), 1938 uslužbencev (19,23 ’/») in 5183 (50,24 '/») ostali, to je upokojencev in družinskih članov zavarovancev. v letu 1959 je bilo od skupnega števila 11.585 oseb 3831 (33,07 odstotka) delavcev. 2002 (17,28 ’/») uslužbencev. 5752 (49,65 ’/») ostalih. Razmerje med delavci in uslužbenci je bilo v letu 1957: 61,41 'It delavcev in 38,59 •/. uslužbencev; v letu 1959 pa: 65,68 'h delavcev in 34,32 °/o uslužbencev. Iz podatkov Je videti, da se razmerje izboljšuje. Nobenega dvoma ni, da se uslužbenci te oblike zdravljenja rale poslužujejo kot delavci in da. jejo tudi pri zdravnikih sami večjo oobudo za takšno zdravlienie. Razmeroma veliko pa je število ostalih zavarovanih oseb. Tu gre predvsem za otroke, katerim ,v zadnjih letih tudi pri tej obliki zdravljenja posvečamo posebno skrb. Da bi izboljšali sestavo zavarovancev, ki jim je odobreno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, bi lahko največ napravi!) zdravniki, tako da bi enakomerno skozi vse mesece v letu predlagali za zdravljenje tiste zavarovance, ki so takšnega zdravljenja zares najboli notrebni. Marslkai bi mogle tu napraviti tudi sindikalne organizacije in pa kadrovsko-socialne službe v gospodarskih organizacijah, ki naj bi zdravnike opozarjale na tiste delavce, ki so taksnega zdravljenja no njihovem mnenju potrebni. Zavarovance kličejo na zdravljenje po vrstnem redu predlogov in se tu ne delajo razlike med delavci iu uslužbenci. Izjema so le prosvetni delavci, ki jih, praviloma kličejo na zdravljenje samo v času poletnih šolskih počitni0-Zdravilišča sama ne morejo vpil' vati na to, komu bo odobreno zdravljenje po vrstnem redu predlogov. Vse dosedanje revizije so pokazale, da glede' vrstnega reda zdravilišča niso delala izjem. Čeprav je bilo torej nekaj napravljenega za to, da bi šlo sorazmerno več delavcev v naravna zdravilišča, so dosedanji uspehi še premajhni. Za to pa ne nosi krivde samo socialno zavarovanje ali morda zdravilišče, odgovorni so deloma zavarovanci sami, deloma zdravniki, končno pa tudi sindikalne in gospodarske organizacije oziroma njihove kadrovsko-socialne službe. Torej lahko pričakuje^ mo izboljšanje le v skupnem sodelovanju vseh naštetih. . Republiški zavod za socialno zavarovanje Pomočnik direktorja JANEZ ERJAVEC Opomba uredništva — Menimo, da bi bilo potrebno k prednjemu odgovoru Republiškega zavoda za socialno zavarovanje LES še nekaj. Predvsem — same številke o klimatskem zdravljenju delavcev iu uslužbencev še nrav nič ne povedo, če jih ne primerjamo s številom zaposlenih delavcev iu uslužbencev. V Sloveniji je bilo namreč po podatkih Zavoda za statistiko LRS septembra lam 312.407 delavcev (74.8 “/n) in 104.760 uslužbencev (25,2 */»). Na klimatsko zdravljenje pa je bilo istega leta poslanih 65,7 o/„ delavcev in 34,3 o/o uslužbencev. Torej gre razmerje za več kot 9 o/n na škodo delavcev. Kaže, da je tako razmerje predvsem zares posledica boljših zvez uslužbencev. Pričakovali bi namreč, da bo v zdrav^i-ščih več delavcev, ker ie njihovo delo. predvsem v nekaterih podjetjih. precej težje. UREDNIK i MINUT PRED DVANAJSTO SAMO URBANISTI? ^alo na 0sTasni deski je raz- feksu A„lit Poslednji tkalki v Novo-Vsaka 1 de* delovnega časa se je ill Z Varjala s svojimi statvami čitve dli ,oceriievala umnost odlo-86 v r,r„,VskGga sveta. Pogledi, ki so srečaval? 1C1 dela le bolj poredkoma Vprašaj ’ S° nos’li na krilih, velik sirena napovedala od-^ odre»iC ki 80 Menjali udarjati kot njai0 Ropot strojev je zame-SpremiifliSn?, g°vorjenje, ki je to poti tkalke v oblačilnico k do-Kl malici. 0SlasRi?f ki se zna prebuditi v nijek. Nedelja bi jih zlomila na DELO SNOVALKE OB STROJU ZAHTEVA SPOČITE ROKE IN BUDNO ' J. PREJ A JE TENKA IN SE RADA TRGA! (NOVOTEKS - FOTOREPORTER M LAN ŠPAROVEC) vročem soncu, naslednji dan pa bi lovile ravnotežje ob statvah. Norme gotovo ne bodo dosegle, kaj šele presegle, kot je pri njih že dolgo v navadi. »Pametneje bi bilo, da opravimo tu, za stroji, nekaj udarniških ur in potem odstopimo zaslužek mestu. Z denarjem si bo mesto lahko uredilo stadion dvakrat lepše, kot pa z našo nevajenostjo!« Kdo je prvi izgovoril to misel, nihče več ne ve. Povedana pa je bila s takšnim poudarkom, da si jo je vsak kar hitro prisvojil. »Tako, tako, pa nič drugače!« »In preje, bo dovolj?« »Eh, kaj te skrbi!« Ob koncu odmora si je bila tkalnica edina. Statve so prijetno tekle in čolnički so udarjali, da je bilo veselje. Medtem je namera tkalk že našla zagovornike v skladišču, v pripravljalnici, v pisarni, v vseh prostorih tovarne. Nekaj minut pred dvanajsto se je sestal delavski svet. Sestanek je bil kratek, zelo kratek. »Napravimo tako?« »Zakaj pa ne!« Prva nedelja v juniju je bila v tkalnici v Novem mestu enaka običajnemu dnevu v tednu. Centimetri kamgarnov na statvah so se zlivali v metre in metre dragocenega blaga v skladišču.. Štiri milijone prometa! Med njimi — čisti dohodek — dar delovnega kolektiva Novoteksa svojemu mestu. Tkalke, vajene statev, niso bile zavoljo te nedelje nič cincave pri • svojem delu naslednji dan. Srečanje z njimi je bilo srečanje z neizgovorjenim zadovoljstvom — kolektiv ie spet bližji izpolnitvi polletnega plana, v skladiščih je več blaga, primaknili so k dohodku in — Novo mesto je našlo, kar je iskalo. Rekli so mi sicer, da o tem zadovoljstvu ni treba pisati. No, saj veste, kako je s to rečjo! V Savskem naselju gre vse na račun urbanistov! Stanovanjske zgradbe brez lokalov, trgovina in servisi, tesna otroška igrišča — vse to je krivda urbanistov in arhitektov, armade ljudi, ki so gradili naselje. Družbene organizacije nimajo poštenega prostora za sestanke. Terenska pisarna je premajhna, saj v njej gore luči pozno v noč. Dopoldne v istem prostoru ubijajo dolgčas otroci zaposlenih staršev. Stanovanjska skupnost v naselju že dolgo časa išče nove prostore, a kakor koli se obrne, vselej je v slepi ulici: ... takrat, ko bomo imeli Dom stanovanjske skupnosti, bo drugače, .. ,ko bosta zgrajena otroška vrtca, .. .ko bo urejen pionirski dom! V Savskem naselju pa so trije samski domovi, ki se lahko pohvalijo s klubsko sobo. Te sobe so podnevi prazne. Stanovanjska skupnost jih je vprašala: »■Ali bi nam lahko odstopili sobe Čez dan?« »Ne!« Tako sta odgovorila »Gradis« in »Uprava cest«, lastnika dveh domov, »Soča«, lastnik tretjega, pa je odstopila svoj klub organizacijam za določene ure. Savsko naselje je stanovanjska skupnost. Samski domovi so člani te skupnosti. To članstvo pa jim, je malo mar, kadar je treba skupnosti pomagati; bolj se razvnamejo takrat, kadar slutijo od skupnosti kakšno korist. Člani sveta so se naveličali prosjačiti, čeprav dobro vedo, da bi z razumevanjem hišnih svetov v samskih domovih rešili marsikateri problem. Dopoldne bi bili v teh klubih otroci, popoldne bi se v njih sestajale organizacije, večer pa bi še zmerom ostal pravim lastnikom. V zameno za uslugo — obveznost skupnosti, da bo skrbela za red in čistočo, da ne bo skoparila z denarno odškodnino, kolikor bo ta potrebna. Tako, dokler ne bi imelo naselje svojega Doma stanovanjske skupnosti, otroških vrtcev, pionirskega doma... Potemtakem le niso vsemu krivi urbanisti? Lepo število krivcev ždi v naselju! Razumevanje do potreb skupnosti jim je španska vas. Če pa jih že prepričaš, še vedno najdejo izgovor: »Saj bi se domenili, toda, zdaj smo dobili -> televizor!« D. K. NISEM KRPAČ. slov,, enu'’ drugače, če ti to v nate n naPak zveni. Vsekakor pa naj ne VB-rn,0*'i’ jaz tako pravim. Ti veš, sekiro kaj pomeni zamenjati cepin z varilnim aparatom!« Veriple’J;ega res ne vem. Tega tudi ni valil ai ane’ k* -*e Pred tremi leti še kočevoi-0?6 na žagi in tesal nekJe v tak ®kla §ozdovih. Lahko, da je že in Sol Premišljeval o delu v tovarni 'hobii?1111 bili posebno pri srcu avto-nank , za trdno pa tega ne bi mogel V cr>a • .klavno, kar ga je privabilo striiBrajai°Č0 se avtomobilsko indu-dotna VJ^ovem mestu, je-bila bližina svetuj ^Ck> ki se venomer klatil po p^el se je v veliki dvorani med Vse o1'. ^ karkoli je vtaknil nos, Parll^9 ie Plašilo. Nekajkrat mu je k Vr na um> da bi vse skupaj poslal 2(}ov gli ter jo mahnil nazaj v goje e' Pa Je le vzdržal. Prve dni se °koij ka* .okoli strojev kot šolarček lj6 j0’ ko se je navadil na novo oko-’ je zašel v nove težave. Tovarna Zanosu'1313’ kar mu m°gla dati-Pa • V ln nie več'- Ce ga je zdaj nanou ^krulil mojster za storjeno °> je Stane samo ihtavo smrk-nadaljeval z delom, kot da se naPaki Pil in tekln'® i zg je dobil pod nos: do >?,.OVari*’ najprej si oglej abece-svojega delovnega mesta!« rtpi.,, ero pa je pravzaprav njegovo mesecih m®sl°? Stane tega v prvih od ■ sp °k ni vedel. Delal je vse o tem9!?' y.®ekrat Pa je premišljeval Sei • ’ "a bi bil varilec. Imeniten po-ftiii vo °! s®diš in prisluškuješ sika-Ptavega plamena, ki topi in lepi železo. Naskrivaj je vzel aparat v roke. Na nesrečo pa ga je že prvi poskus razočaral. Kakorkoli se je mučil, aluminij in železo sta silila vsaksebi. Takrat Stane ni imel pojma o varjenju, niti ne o tališčih posameznih kovin. »Veš, od daleč je bilo videti vse to tako lepo!« Stane je medtem že pozabil na gozdove ih na delo ob žagah. Tovarna mu je postala tolikanj razumljivo delovno mesto, da je bil precej pripravljen prepričati slehernega, da bi tovarna propadla, če bi njega ne bilo. . To svoje prepričanje pa si je znal sproti pomlajevati. Kar'je bilo knjig o motorjih, o prešah, o kovinah, o tehniki varjenja — vse je prebiral in, če ni šlo zlepa, si je zgrda vtepal v glavo znanje, ki ga je hotel imeti. Postal je — dober varilec, izkušen kot bi svoj živ dan ne počel drugo, kot samo varil, varil... * Ko je spletala beseda vsebino o varilcu Stanetu, so mu tovariši v tovarni avtomobilov Novo mesto dejali: »To je naš Stane! Med 600, kolikor jih je pri nas zaposlenih, je gotovo vsak tretji samouk takšnega kova. Domačini iz okoliških vasi delajo v naši tovarni. Oranje in sejanje so zamenjali z delom v industriji. Če bi ne imeli sitnosti s kooperanti, ki so jim naše obveznosti deveta briga, bi zlahka napravili pet avtomobilov dnevno. Tako jih napravimo le tri, štiri' Kooperante pa moramo na neki račin preigrati. Pravimo, z izobraževalnim centrom, ki smo ga te dni organizirali, bomo tako obrusili znanje naših delavcev, da bodo zlahka napravili več!« Stane je bil samouk. Brez predavateljev je zarezal v ledino učenosti, ki jo je potreboval na svojem delovnem mestu. Takšen je bil še pre-nekateri! Drugim pa zdaj odpira pogled na polje znanja izobraževalni center, ki bo z organiziranimi preda- VSAKO DELOVNO MESTO SKRIVA V SVOJI NAVIDEZNI PREPROSTOSTI ZAJETNO KNJIGO ZNANJA IN VRSTO IZKUŠENJ, KI JIH PRINAŠAJO DELOVNA LETA vanji in z izbranimi knjigami darežljivo bogatil neizkušene delavce in jih usposabljal za delo na delovnem mestu, ki ga opravljajo. »Ne gre nam toliko za naziv, za papir, predvsem nam gre za to, da se zna človek obrniti v svojo in v korist kolektiva. Stane se je znašel sam, drugim bo kolektiv omogočil, da se bodo laže znašli!« Zamišljam si Staneta. Plamen ga uboga. Kadar dvigne očala in se samozavestno nasmehne, vidiš v njem vse kaj drugega kot pa gozdnega delavca, ki je nekoč hotel v industrijo. Uspel je! Praviš si naposled — zakaj bi ne ostal pri besedah v naslovu, saj je v njih dobršno-zrno še nikjer povedane resnice. DUŠAN KRALJ j Pošvedral seih -pete na čevljih. Popraviti jih bo treba, sem menil im. šel k čevljarju v ulici, kjer stanujem. »Mojster, čevlje sem prinesel. Malenkost, Pete sem obrusil.« Ze sem odvijal paket s čevlji. »Oprostite, ne sprejemamo popravil...« »Toda, sosed ...« »Zal mi je! Nimam več delavcev, delam sam. Popravljati ne utegnem.« Čevljar se ni dal pregovoriti. Moj zavitek s čevlji ni bil vreden njegovega pogleda. Drugo delo je imel mojster: prikrojeval je kričeče, lilasto usnje. Na ulici sem obstal s čevlji pod pazduho. Ozrl sem se po čevljarjevem izložbenem oknu. Kam? Vrsto let nisem bil v skrbeh, kdo mi bo popravljal čevlje. Pa zdaj? j Strmel sem v izložbeno okno. Med ženskimi in moškimi čevlji in sandalami raznih barv, med pisanimi »salonarji« sem razbral naslov podjetja: »Lady«. Zlate črke na črni šipi. Oho, mojster Toza! Jasno: dokler je mojster Toza popravljal čevlje, je imel pomočnika in vajenca. Bil je lastnik uslužnostne obrtne delavnice. Seveda tudi davek temu primeren. Zdaj, vidite, pa dela mojster Toza s a m. Nove čevlje, sandale, salonarje ... Njegova usluž-nostna delavnica zdaj proizvaja, in sicer očitno znatno več, kot zmore mojster Toza z obema rokama. Dobro si je zamislil vso reč. Za davčno upravo je mali obrtnik, privatnik, mojster brez delovne sile. Dokler je popravljal, sta morali razen njega tolči še dve čevljarski kladivi. Takšnega dela ni mogel dajati iz svoje delavnice. Zdaj pa lahko. Salonarje le prikroji, potem pa se že dobijo ljudje, ki jih izdelajo. Najdejo se taki, ki to delajo doma, po rednem delovnem času. V tovarni plača in socialno zavarovanje, pri mojstru Toži pa — dodatek k osebnemu proračunu. Znašel se je ta mojster Toza. In zdaj: ne sprejema popravil... V izložbenem oknu: modna obutev »Lady«. Zlate črke na črni šipi. Stopil sem k čevljarju na drugi strani ulice. »Klanjam še! Gospod želi?« me je ustrežljivo sprejel čevljar. »Malenkost, mojster, pete sem obrus ...« »Ne sprejemam popravil!« Odsekano. Ustrežljivost je izginila. V meni je zavrelo. »Mislim, da ta delavnica mora popravljati čevlje.« »Da, toda tiste in tistemu, komur hočem. Kdaj ste pri meni naročili ali kupili nove čevlje?« »Kupujem tovarniške.« »Prav to sem hotel slišati! Vi torej mislite, da znam le popravljati. Nisem krpač, da veste!« Pravijo, da pametnejši odneha. Šel sem. Še drugod sem poskusil srečo. Čez čas šem namenoma izbiral delavnice, v katerih izložbeni oknih ali v steklenih omarah na večjih vežnih vratih so bili razstavljeni modeli. Prepričati sem se hotel. V nobeni izmed njih se nisem mogel znebiti zavoja s čevlji. Povsod enak odgovor: »Ne sprejemamo popravil!« V zadrugi na trgu so vzeli čevlje v popravilo. D. RANISAVLJEVIČ DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA VELJKO MICUNOVIC NA ŠVEDSKEM Po vrnitvi iz Osla, kjer je bil na uradnem obisku, je državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko MiCuno-vie odpotoval v Stockholm, kjer se je posvetoval z veleposlaniki FLRJ v skandinavskih deželah. Med privatnim bivanjem na Švedskem je Veljko Midunovič obiskal švedskega zunanjega ministra Undena in se z njim razgovarjal o mednarodnem položaju po neuspehu pariškega sestanka. Minister Unden je potem priredil podpredsedniku Mičunoviču in njegovi ženi kosilo OBISK BORISA KRAIGHERJA KONČAN Član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na proslavi 150-Iet-nice neodvisnosti Argentine, se je mudil nekaj dni v Venezueli, kier se Je sestal z več znanimi politild in državniki te dežele. V nedeljo je Boris Kraigher odpotoval v Jugoslavijo. NASER V GRČIJI Predsednik Združene arabske republike Gama! Abdel Naser je prispel v torek na uradni obisk v Grdijo. Izkazali so mu najvišje časti. Ko je jahta »El Huria« pristala v slavnostno ANKARA — Vodstvo oblasti v Turčiji je po državnem udaru v rokah generala Cemala Gursela. Poročevalci vseh listov poročajo, da se življenje v tej deželi normalizira. Vsi se pripravljajo na volitve, ki bodo izbrale novo državno vodstvo. Le-te bodo bržkone jeseni. Bivši predsednik republike Bayar in predsednik vlade Menderes s približno štiri stotimi bivšimi oblastniki so v zaporu, kjer čakajo na bližnjo sodbo JOHANNESBURG - Ministrski predsednik Južne Afrike dr. Hend-rik Vertvoerd, ki ga je pred tedni oplazila krogla iz atentatorjevega revolverja, se je te dni spet pojavil na govorniški tribuni. Z močnim vencem oboroženih policistov in »v primerni oddaljenosti« od ljudstva, je govoril na nekem krajevnem mitingu. Pomen njegovega nastopa pa je bil bolj v tem. da se je pokazal »živ in zdrav«, kot pa v besedah, ki jih je po atentatu goreče naslovil na vse svoje pristaše okrašenem pirejskem pristanišču, sta pred sodnika Naserja in njegovo ženo sprejela kralj Pavle in kraljiea Friderika. Množica državljanov grškega glavnega mesta je na okrašenih ulicah pod plapolajočimi zastavami obeh dežel prisrčno pozdravila visokega gosta. Predsednik ZAR je bil v Grčiji na uradnem obisku tri dni. Z grškimi državniki se je razgovarjal o odnosih med obema deželama. Izmenjali so mnenja o aktualnih mednarodnih problemih. Potem je ostal Naser z ženo in s spremstvom v Grčiji še dva dni, nato pa odpotoval s Krfa v Jugoslavijo. REFERENDUM V KAMBODŽI V ponedeljek so objavili rezultate referenduma v Kambodži. Volivci so skoraj soglasno izrazili zaupanje sedanji vladi in bivšemu predsedniku princu Norodomu Sihanuku ter njegovi stranki — Narodno-socialistični skupnosti. Za Norodoma Slhanuka je glasovalo 1,383.793 volivcev od skupnega števila 1,383.982, kolikor jih je bilo na volitvah. VOLITVE V BOLIVIJI Kandidat vladnega Nacionalno-re-volucionanega gibanja Paz Estensoro le prepričljivo zmagal na predsedni-. Šklh volitvah v Boliviji. Po približnih ocenah se je volitev udeležilo okoli 70 % volivcev. Po nepopolnih podatkih je dobilo Nacionalno-revolucionamo gibanje nad 300.000 glasov, medtem ko jih je dobilo Avtentično nacionalno revolucio- narno gibanje 51.000, Socialistična falanga 44.000 itd. POSOJILO ZDA JUGOSLAVIJI Vlada FLRJ in Sklad za gospodarski razvoj ZDA sta se načelno sporazumela o posojilu za finansiranje uvoza opreme za tovarno plastičnih mas v Zagrebu, v ta namen je sklad odobril Jugoslaviji 23 milijonov do larjev posojila. V Beogradu so podpisali sporazum med vladama FLRJ in ZDA. Po tem sporazumu bo dobila Jugoslavija za 18,8 milijona dolarjev ameriškega blaga. ZAHTEVE ŠTIRIH AFRIŠKIH DEŽEL PO NEODVISNOSTI Štiri dežele, članice Francoske skupnosti, so uradno zahtevale od predsednika de Oaulla priznanje popolne neodvisnosti. Zahtevo so predložili predstavniki Slonokoščene obale, Dahomeja, Nigerije in Gornje Volte, ki so bili na zasedanju senata Francoske skupnosti. Način, kako so predložili te zahteve, je presenetil francosko vla^o, ki je sicer pričakovala zahteve po neodvisnosti teh dežel, vendar je menila, da se bo poprej z njimi pogajala o tem, ali bodo te dežele ostale v skupnosti. Predsedniki vlad štirih dežel pa so nastopili v nasprotju s pričakovanjem francoske vlade. Zahteve po neodvisnosti so predlo žili individualno in v njih posebej po udarili, da se pogajanja o nadaljnji ali ponovni pripadnosti k Francoski skupnosti ne bodo mogla začeti, dokler dežele ne bodo dobile popolne, brezpogojne neodvisnosti. PARIZ — Predsednik de Gaulle je te dni sprejel predstavnike afriških dežel, ki so v sestavu francoske skupnosti narodov. Na sestanku so predstavniki štirih afriških dežel zahtevali neodvisnost. To so: Gornja Volta, Dahomeja, Slonokoščena obala in Francoska Nigerija. Na fotografiji: de Gaulle s predstavnikoma Gornje Volte in Dahomeje Ugodna znamenja V neprijetnih dneh po pariški narodi. Tudi v tem se sovjetska Sodeč krizi m bilo takoj jasno, kakšno formulacija nekoliko razlikuje od Zahodu in sploh po svetu so ta " ~ ’■ pomembni zahodne, ki teh organov ni nave-, predlog sprejeli z - - zovala na Varnostni svet zaradi zato bi mogli pričakovati, da bo- _ pravice veta v tem organu ZN, do zdaj v Ženevi kakor izven nje utvara in hkrati nerealna, po prvih reakcijah na gj strani do polovice poti Hričakovanje, da bi bilo usodo bodo doživeli razgovori, ki dlje časa tečejo v Ženevi o prepovedi jedrskih po- - —, — —"-j ■ izven uje uivara in nitrat skusov in o razorožitvi. Ko se je venciaJ m mti ta razlika me dru- prišle plodne razprave o razoro- nevarna politika. o svetu, so ta .nricaKovanje, aa oi joS vso resnostjo, mogoče izsiliti, in poskusi, ’ ’ ’ enostransko popuščanje, s. gola celo skusov in o razorožitvi. Ko se je venaar m nra ta razlika nic dru-pokazalo, da ta kriza ne bo nega- gega kak?r Ponovno znamenje, da >ivno vplivala na Ženevo in da -„Za , i-ZOblik°Vanjp r-i* ■ j • obojestransko in splosno sprejem oosta obe strani nadalje priprav- ljivega teksta potrebna inP ■Jali omenjene sporazume, se je ea. Tudi glede kontrole, v . žitvi. Niti uradni komentatorji izoblikovanje, niti tisk na Zahodu in drugod niso zavračali priznanja, da je pred Drugi pogoj, ki se zdl VhL je nji fazi še posebno pomena ^ -• * • zlasi-1 .. )OgO] bl mogo- log prinesel p^og^azŠ^Vpo^ čemer za pogajanja. Povsod izražajo pri- "oSl krepTev obojestra^ ivet oddahnil, in sicer prvič zato, so'bile doslej zelo velike razlike, pravlfe^os”3"dobro in 'skrbno p^I P°™enil , .^pitev «b°g ter je bilo to znamenje, da se vsebuje novi predlog elemente, ki učiti n™; načrt dobre volje m izboljšanj^ iladna vojna ne bo obnovila in vsebuje novi^redloaTlemčnte ‘ W m sterono pro- dobre volje in izboljšanje v&euuje novi premog elemente, Ki učiti novi načrt. Nobenega razlo- Tnhodom, kažejo, da se-stališča zbližujejo, ga ni, da ne bi prvim, boli ali Stl V!rldT Ta^ ^ w ga ni, aa ne bi prvim, bolj ah r 1a si ne bodo nehali prizadevati Razlike, ki bodo ostale tudi še po manj pozitivnim reakcijam in ko- vzdušie na \Pvpria tpv ter-Hrnčič, b-pr ip tn najnovejsih popustih in poprav- mentatorjem sledili še drugi ki J P seveaa so razlog več za konference bodo " JCliL JL.X J-ZjClvAv-^ V L/J - a pomiritev, ter drugič,- ker je to aain irinnmofJlrv Ha Irlinh meglenneVs> iripomoglo, da se kljub vsemu '.adaljujejo skupna prizadevanja, lajti izhod na dveh tako po-- SPC ..._dovoljiv za obe strani in pogajanja, da bi s skupnim prizadevanjem dosegli sporazum, za- aembnih in občutljivih področjih. ^ :ot sta razorožitev in prepoved ^ej fazi pogajanj itomskih eksplozij. in za vse „ šli na temelju skrbnejših gibanje pogajanj, še manj Pa ta. analiz sovjetskega predloga korak smeli z njim opravičevati 1 -j. dalje in sprejeli ta predlog kot -iartip rp7nitpt/w k-i iih sve zdaj precej Vzdušje pa seveua 7 biti niti povod niti raz^°®JZpa* bi izosta; jih" druge dežele, ki ne sodelujejo dalje in sprejeli ta predlog kot janje rezultatov, ki jih fre. prispevek za učinkovitejše poga- čakuje. To pomeni, da bi h'1 v janje ter kot povod za revizijo ba kljub temu vzdušju in posameznih dosedanjih spornih nezaželenim elementom v n® z Tudi drugi deli novega sovjet- zahodnih stališč do razorožitve. med Vzhodom in Zahodoni ^ Skupno s podobnimi znamenji skega predloga vsebujejo bolj ali v prieakovan1u tako2a ra2VO_ mnogo dobre volje obravna^ legla ter ne bo pustila globljih, sporazuma, ki bi zanikalo ali iz- sovjetskem koraku lahko priča- hkrati na vseh straneh so trajnejših škodljivih sledov v od- ključevalo prejšnji sovjetski pred- kujemo določene zahodne pobude, vali> da. bi razpodili oblak%^ da cosih med Vzhodom in Zahodom, log, objavljen lansko jesen, v ka- ki bi se približevale pobudam in sa z8rnih nac! nas /n gri°pnutkl!' ri so bili zadnja leta na poti k terem je bil vrstni red faz druga- popuščanju Vzhoda. Ne bi smeli bod? zakrili obzorje v r vjdi-oomirjenju. Na vseh straneh so ^en- Nasprotno, novi predlog so dvomiti o tem, da je v sedanjem ■'e bistvenega pomena, pj ijudje verjeli v to tudi po pariški obrazložili kot alternativo s tem, času mogoče najti sporazume in P° vse ias"° in natav. in ie ve' krizi in sicer ne glede nanjo pri- da 50 Prfdvideli razgovore, bodisi rešitve le v medsebojnem popu- le7 vzdušju. « J lodnji meseci pa obllubljaj^ pcv- "a starega’ Misi nove8a ^čanju in ob obojestranski dobri dr®ls® ®d «®da^ega. in cr-inHi-niHno Predlo§a- volji, da bi na pogajanjih šli dru- JURE PUT1S114- rodnji meseci pa obljubljajo po- predioga; zitivne rezultate in spodbudne vesti, kar bi okrepilo mir in omogočilo narodom po svetu, da bi mirneje gledali v prihodnost. Novi sovjetski predlog o razorožitvi v mnogočem potrjuje upravičenost takšnega mnenja in krepi nade, da se bodo nadaljevala prizadevanja za ureditev spornih problemov s pogajanji. Ker vsebuje ta predlog tudi vrsto zanimivih novosti, med katerimi je nekaj takih, ki pomenijo neposredno prilagajanje zahodnim partnerjem, lahko rečemo, da bo njegov učinek ne le pozitiven (ker kaže razpoloženje za pogajanja), marveč bo tudi neposredno prispeval ter olajšal pogajanja in sporazumevanje o razorožitvi. Novi predlog predvideva likvi-laeijo sredstev za prevoz moril->kega jedrskega orožja, s čimer se približuje francoski tezi; ki je še posebej vztrajala.pa tajseHii.ukte-pu. Predlog prav tako predvideva, da bi vzporedno s tem že na prvi stapi likvidirali, oziroma izpraznili vsa tuja oporišča na ozemljih posameznih držav, česar francoske teze niso vsebovale. Drugo pomembno vprašanje, v katerem se predlog približuje Zahodu, je pristanek, naj bi v okviru ZN in v pristojnosti Varnostnega sveta sestavili oborožene odrede milice, ki bi po uvedbi sporazuma o razorožitvi skrbeli za red in mir na svetu, se pravi, da bi preprečevali ogrožanje miru ter nasilna dejanja in agresijo v odnosih med Belgijski socialisti in emancipacija Konga »La Gauche«, socialistični list, ki izhaja v Bruslju, je objavil 28. maja naslednji članek: »Naša socialistična stranka je edina med velikimi evropskimi delavskimi strankami zavzela jasne, nedvoumne pozicije za neodvisnost kolonije «svoje« dežele, brž ko so prebivalci te dežele zahtevali neodvisnost; Naše delavsko, gibanje je prav tako edino, ki je takoj, vrglo svojo utež — in grožnjo s splošno stavko — na tehtnico, da bi preprečilo pošiljanje vojaških enot v Kongo. Če bi bile delavske stranke Britanije in Nizozemske ter Komunistična in Socialistična partija Francije zavzele enako stališče, bi po letu 1944 ne bilo vojne na Malajskem ne v Indokini, prav tako ne vojne v Alžiriji in »policijskih akcij« v Indokini. Delavsko gibanje naše dežele je torej v določenem smislu rešilo čast evropskega delavskega gibanja, ki je zagrešilo v odnosu do osvobodilnega boja kolonialnih narodov velike napake. Vendar se s tem ne smemo preveč ponašati. Nalogo nam je olajšala oslabi jenost buržoazije in pa dejstvo, da se je buržoazija zavedala svoje slabosti in večinoma ni hotela tvegati krvave pustolovščine. Čeprav je bilo stališče naše stranke v odločilnih trenutkih pravilno, pa vendarle ni bilo brez dvoumnosti. Najprej se je vrsta ljudskih poslancev približala pozicijam tistih, ki obtožujejo van Hemmel-rijka in de Schriverja, da sta “Prodela imperij«. V njunem stališču ni nič socialističnega. Drugi — teh je več — razlagajo vse skupaj tako, češ da je neodvisnost Konga »manjše zlo« in edino sredstvo, za »ohranitev belgijskega vpliva v Kongu«. Odgovarjamo, jim, da ta neodvisnost ni zlo, temveč dobro tako za delavce Konga kakor za belgijske dela Pri »belgijskem vplivu«, ki j? {,a bilo treba tam ohraniti, j® tr :n razlikovati interese kolonov kolonialnih družb na eni ter ^ terese delavcev naše dežele drugi strani. Delavcem je vsekakor v resu, da ne bi prišlo do nagtr. prekinitev belgijsko-kongojske govinske menjave, vendar za va ta interes, da upoštevamo P vice in interese neodvisnega N ga: če ne bo tako, bo pre trgovinskih stikov slej usodna. Zato meni večina 1—- . u, socialistov, da kongojskih fekini^ ko PreI večina belglifK’:, ----------,____kongojskih soci . stov ne smemo prepustiti nj usodi. V Kongu se je začela dirka -- so P oblast. Finančne skupine segle v to tekmo — s tisot“--. Verske misije in Vatikan t- vse v silami podpirajo svoje vernik® Afriki. Ali naj ostanejo sS ■ kongojski socialisti zapus brez pomoči?« ščeni SINDIKALNO GIBANJE NA FILIPINIH Kratka doba enotne organizacije V minulih 13 letih po razglasitvi neodvisnosti so dosegli Filipini pomemben gospodarski napredek. Zdaj imajo najbolj razvito industrijo v tem delu Azije; industrija daje nad is t* nacionalnega produkta in zaposluje 13 ’/» vse delovne sile. v primerjavi z industrijsko razvitimi deželami, na primer s sosednjo Japonsko, je ta odstotek deleža industrije seveda skromen. V deželah Jugovzhodne Azije, kjer je kmetijstvo flaleC najpomembnejša gospodarska panoga, pa ga še niso nikjer dosegli. K temu podatku je treba dodati, da so na Filipinih zelo razvite tudi mnoge druge gospodarske dejavnosti v zvezi z industrijo. Od tod ugotovitev, da je skoraj 40 */< delovne sile na Filipinih zaposlene izven kmetijstva. Visok odstotek delovne sile izven kmetijstva je pripomogel k razvoju močnega delavskega in sindikalnega gibanja. Iz tega je izšel še drug značilen pojav, ki ga ni najti v drugih deželah na tem področju: izoblikovani sistem delavske zakonodaje. Dolgoletna dejavnost in boj sindikalnih organizacij sta prisilila državne organe, da so spreminjali in izpopolnjevali zakonodajne ukrepe s podroCja industrijskih in delovnih odnosov nasploh. Zakon o industrijskem miru — spre-ieli so ga leta 1953 — vsebuje pravo zbirko odredb v zvezi z odnosi med delavcem in delodajalcem. Čeprav vsebuje ta zakon mnoge pomanjkljivosti in neugodnosti za tiste, ki so izkoriščani — to je dediščina nekaterih ameriških zakonov, katerih ko-nija je ta zakon — le vendarle zagotovil ugodno vzdušje za delo sindikatov in drugih delavskih organizacij. Na razvoj delavskega gibanja je vsekakor vplivalo tudi dejstvo, da je gospodarstvo na Filipinih veCinoma v rokah tujcev in da ni močnejšega domačega kapitalističnega razreda. Voditelji nacionalnega gibanja, ki je Filipinom pripomoglo do neodvisnosti, kljub svojim buržoaznim konceptom naklonjeno gledali na razvoj in zahteve delavskega razreda, ker te -ahteve po navadi niso prizadele njihovih interesov. Kako zelo je filipinsko gospodar- stvo podrejeno tujemu kapitalu, Je nedavno nakazal tudi predsednik republike Garcia, ki je dejal, da »verjetno ni nobene neodvisne dežele na svetu, kjer bi bila tuja kontrola gospodarskega življenja tako široka in tako globoka, kakor je v naši deželi.« »Dokler bodo takšne razmere,« je dodal, »bodo Filipini dejansko kolonialna dežela.« Vlada si prizadeva, da bi spremenila takšno stanje v gospodarstvu, pri tem pa vsekakor računa s podporo delavskega in sindikalnega gibanja, s čimer bi mogla opravičiti ukrepe proti tujemu kapitalu. Predvsem gre za pritisk na močno trgovsko skupino, ki jo sestavljajo Kitajci. Menijo namreč, da imajo Kitajci, ki sicer niso števijčno močna nacionalna manjšina, v rokah 70 °/o trgovine na drobno in debelo. PET DESTELETIJ RAZVOJA SINDIKATOV Sindikalno gibanje ima na Filipi-nih dolgo zgodovino vztrajnega boja za leSaln°st in priznanje. Pet desetletij tega prizadevanja je prinerlo let4 1953, kakor smo že povedali, sindikatom priznanje in jamstvo za delo. Zakonska zašCita. ki je toliko Časa ni bilo, je zagotovila sindikatom minimum potrebne varnosti pri delu. Sindikalno gibanje FiHpinov ima za seboj tri razvojne faz#. Prvo obdobje se zaCne v zaCetku našega stoletja. kp so ustanovili prve sindikalne organizacije. Ker so bili Filipini takrat pod oblastjo ZDA — posledica spansko-ameriške vojne — je bila sleherna nacionalistična dejavnost najstrože prepovedana. V splošni pojem »uporniške« dejavnosti so vkiiu-Cili tudi ustanavljanje vsakršne delavske ali sindikalne organizacije. Tako so sindikat grafiCariev kot prvo organizacijo — ustanovljena je bila leta 1902 — takoj prepovedali in razpustili. Podobno je bilo tudi z drugimi poskusi do leta 1907. Ko so leta 1907 izvolil! prvo filipinsko skupščino, so nastale doloCene ugodnejše okoiišCine za ustanavljanje m delo delavskih organizacij. “ Leta 1408 so ustanovili Biro dela, ki je zbiral podatke o vseh delovnih sporih, stavkah in o delavskih organizacijah. S tem so delavskim organizacijam posredno priznali pravico do obstoja in delovanja. . V začctjcu dvajsetih let se je naglo razvijala industrija, z njo pa številčno močan razred industrijskih delavcev. Hkrati s tem je narašCalo tudi število organizacij. Tako je bilo na Filipinih že leta 1924 nad 140 sindikalnih organizacij z 90.000 Člani. To obdobje pomeni hkrati idejno dozorevanje sindikatov. Ideje znanstvenega socializma so postale značilnost filipinskega sindikalnega gibanja. Čeprav niso ustanovili nacionalnih sindikalnih central, so se v tem ob>-dobju uveljavljale tri močne organizacije kot nosilke sindikalnega gibanja: Nacionalna delavska zveza, ki je združevala industrijske delavce iz Maniile in okolice, Federacija dela Filipinov, ki je vključevala kmetijske in druge delavce na lužnih otokih, ter Federacija pristaniških delavcev, ki se je prav tako omejevala na območje Maniile. Vse tri organizacije, ustanovljene pred letom 1930, so delovale tudi po vojni. Z ustanovitvijo filipinskega Com-momveaitha leta 1935 so Filipini dobili notranjo samoupravo. Prvi izvoljeni predsednik Manuel Quezon je takoj predložil program politike »socialne pravice«, ki je zajamčila delavcem minimalne zahteve in omogočila vladi več kontrole nad delovnimi odnosi. Ta politika je prinesla prve predpise s področja delovne zakonodaje. Posebnega pomena sta bila zakona o arbitraži in registraciji sindikatov. Sistem registracije sindikatov je b'T dejansko vmešavanje vlade v sindikalno delo. Po tem sistemu je namreč morala biti vsaka sindikalna organizacija registrirana pri določenem vladnem organu, s čimer je bila proglašena za zakonito. Ce pa vladnemu organu ali tistim, ki so stali za njim, ni bilo všeč. delo te ali one organizacije. jo je preprosto razglasil za Podtalno in je ni hotel registrirati. Tako je nastal nenavaden položaj, ko je bilo več neregistriranih kot Pa je gistriranih organizacij. Dejstvo, o* 3 bila večiiia neregistriranih vl<"Iutiviio v levičarsko organizacijo Kole*11.^ delavsko gibanje (ustanovljeno 1 je 1938), kaže na določene vladne te» pri dovoljevanju dela tistim tom, ki so ji ustrezali. , * V povojnih letih je zavzema' sindikalnem gibanju prevladujoč Ju ložaj Kongres delavskih orgaiuz3 j| ustanovljen leta 1945. Čeprav je j, pod vplivom komunistov, je zelo različne sindikalne organizacij z več kot 100.000 člani. Kongres Pa, j| dolgo deloval. Ko so leta 1950 odstraniti vlado, so kongres op1",,« podtalne dejavnosti, mnoge njes a voditelje pa zaprli in obsodili dolgoletne kužni. Predsednik bongrv Hernandez je dobil leta 1952 dosm no ječo. Vl Po prisilnem razpustu sindikam,j ki vladi niso bili po volji, so sko V ustanoviti novo organizacijo pod v‘",,0 nim nadzorstvom. Minister za 0v., Figueras je ustanovil leta 1950 >JaC'r nalno konfederacijo sindikatov, o * teri je dejal da ima dva mi!';' j. članov. Naslednje leto se je to s,c:0. lo »zvišalo« na tri miliione. tore.1 ‘ liko. kolikor je vse delovne sil® ' ven kmetijstva. Politične ambicije L guerasa — ne pa želja, pomagati s' dikatom — ki so ga pripravile Ij tega ukrepa, so pomenile hkrati konec organizacije. Ko ie na Par.„. mentarnih volitvah leta 1953 žele! a,j biti podporo sindikalnih orgaidfjj — hotel je priti v senat — je nas«"? Figueras kot »delavski pokrovitelj Ko pa podpore sindikatov ni več P" treboval. se tudi ni več zanimal nje: organizacija je kmalu potem m* padla. ZAKON O INDUSTRIJSKEM MIRU Zaradi slgbega vtisa, ki ga je pravil na sindikate sistem kontrole, kakor jo je uveljavljal L gueras. je naraščal pritisk da bi tak' no nadzorstvo odpravili. Vrsta zahtev’ čedalje bolj organizirano delovam neregistriranih sindikatov in n0I|. vzdušje po volitvah leta 1953 so Pn S POTI PO LATINSKI AMERIKI Ekvadorski sindikati razliko od nekaterih drugih dežel Latinske Arne- zadovoljen, če zasluži 20 do 25 su- katov delavcev Ekvadorja, ki je ijke 80 v Ekvadorju spori med kmetijskimi delavci krov dnevno. razvila široko kampanjo za de- delZC • ^OSe*tniki pogostejši kot med industrijskimi lavsko zakonodajo. Rezultat tega ------ ------------------- ----------------- —------------------------- boja: leta 1928 so sprejeli prvi 'Ci in delodajalci. Vendar to ne pomeni, da so Ker so jim sindikati najboljša zakon o delu. MINIMALNE ZAHTEVE 0fj v* uciouajaici. v enuar vo ne pomeni, uh su Ker so jim smaiKau najooijsa zaKon o aeiu. 1-« ?Sl v industriji vsklaieni. nasprotno, med delom in podpora, se Indijanci brez pravic Kasneje so ustanovili druge raPltalom so 7pln imda nasnrntin Vvrnk srditeišeffa pridružujejo sindikatom kljub sindikalne organizacije, nastopilo Wr» i ??. ze!o. nuda nasprotja. Vzrok srditejšega £rožniam in Dritisku veleposest- je določeno rivalstvo v delavskem Bora v V™ T- - j • , i' I V ' ^ grožnjam in pritisku veleposest- je določeno rivalstvo v delavskem miuvr kmetijstvu je v tem, ker je položaj teh delavcev nikov ki izvajajo ukrepe, da bi gibanju. To je zaviralo boj delav-j , e>°. težaven. Medtem ko imajo industrijski preprečili to zbiranje kmetijskih cev za pravice, nazadnje so se la e^ci določena zakonska jamstva, jih kmetijski de- delavcev v sindikatih. Dogaja se, mnogi sindikati zavzeli za zdru- ti ~ _ • vy _ _• ________i _____i______ _ ^ Ha nnšiliaio SVOIP Proces .16 t>ll dolfi, Sele 16X3 CC‘ "‘“-i0 i” ™ prepuščeni samovolji vcleposestni- ^slov stanek kmetijskih delavcev s sindikalno organizacijo. Na usta-sindikalnimi funkcionarji. Kljub novitvenem kongresu je bilo 1100 ^stavlja!!0 S.!'„°-na veleP°sestvih štirih ziutra^ do petih popoldne. temu pa kmetje najdejo možnost, delegatov, ki so zastopali okoli (tv.. . 1 večinoma Indijance RMen^ega^delajo_za^veleposest- da ge vkljujij0 v sin(jikate in si 80.000 članov. Nacionalna konfe- otroci naseio ženske na sk-biio tako zag°tovijo določeno zaščito, deracija delavcev Ekvadorja, ki za «Vino & nastaneP na vele- Federacija sindikatov _ za po- so jo_ takrat ustanovili, šteje zdaj oi” nujni pogoj za razvoj dežele. Za- delavcev v podjetjih in na vele- 0Pravnost Indijancev rere veieposesrniK zapira delodajalcem mnogo več discipli- vključila delavce ^ Ko sem prišef v Cuiito slavno 7 m-, ne in borbenosti kot delavci v politično življenje dežele. Doslej ^Sto, sem se zmenil za" sestanek na latl^lnd1lah I® Plsal bs. ”b)ia- mestih Indijance so začeli orga- ji je uspelo dobiti le en poslanski s sekretarjem sindikata Ko na ^10 de Equaaor« 9. januarja letos, nizirati v sindikate šele po usta- sedež v parlamentu^ Ker bodo 5? »»sa™,5r^al"sMK,L£ j;«33?SSSsfrtiSSS nisem ^ da11^ za^^recei^obi^afen bl pr.epretiIe, slabo ravnanje z cije de]avcev Ekvadorja. Z usta- tudi za nepismene, ki sestavljajo ^Sav zamuianiaP*dosovorieneea nesrecnimi LlSt i dalje novitvijo te sindikalne organiza- veliko število prebivalstva. Sin- 'estanka 7a n7e7 imeT nr77 ."Ysakdo ve' da f cije leta 1944 so zagotovili dikati opozarjajo, da ni pravično, Sekretar je moral nuino odnoto kme.tovo zlvl.ienJe J’evn0’ ra ugodnejše pogoje tudi za boj za da sodeluje na volitvah le 9 do !.ati iz Hlavnepp mista zaradi ZT, "L1™!; J™k" enakopravnost Indijancev. 2al pa 10 Vo prebivalstva, medtem ko je centrale Nacionalne konfedera- htevajo sindikati volilno pravico sPora’~—Sla^nega mesta_ zaradi ško... Iz bojazni, da bi ostali tori. ;, kjer^^s^Indiiaric? unrii k1"62! k™hai’ in,v s'krbeh za skrbi. Menili so, da bodo z bojem političnega življenja dežele. brU' delavcev v mestih rešili tudi delu imajo sindikati velike 1 ^Posestniku “oljsanie živil. s . in zahtevali iz- talnost svojih gospodarjev.« sanj® življenjskih razmer. Zaradi takega položaja se tovski •anc^ 80 se oborozib z potrebne 90 %> prebivalcev izključenih iz Pri teža- kmetje pogosto upirajo velepo- problem vasi. Šele zadnje čase ve. Cerkev si na primer hoče spoznavajo to napako in si res- zagotoviti nadzorstvo nad sindi-»simi ,„eoriH r,„ , v, ■ ^ , * , .. - neje prizadevajo za vključitev kati, razbiti Nacionalno konfede- sestvo LaPSm1p nnklic^ nou' s?stnikom- kl ,s® surovo bonjo za In^ijaPcev v siidlkate. racijo delavcev in ustanoviti 2?a fSnt Pila H SINDIKATI IN POLITIČNO g^se, da “aja^S ^urrso m:LTuz življenje dežeee — ^^0^%^ se nr7,Ylkomur dovolili, da bi vsakemu poskusu kmečke nepo- Ekvadorsko sindikalno giba- e j t priporočilo PoliLbUŽal posestvu- Na poziv koršeine. Ce na primer lastnik nje je sorazmerno mlado. Razvi- izmed dPa0f° klavec za7Se da e 7 V S,° odgovorili, da se ne odpUSti kakega kmeta, ga drugi jati se je začelo šele po letu 1922; & Združil krš7anskim sibdika- Vsji, .Urnaknili, ker jim lastnik ne marajo sprejeti na delo. Takrat se je razvilo med delavci . ^ goip t nevzdržne delovne po- prav zato prihajajo kmetje prvo močnejše gibanje za boljše 7,dnie 5ace okr^v-j em i-e dobila policija v mesta. Ker tam večinoma ne življenjske in delovne pogoje. . " J, , strci^tev:. kamion policajev s dobijo dela, morajo beračiti. Za- Vlada je grobo nastopila proti Jr N . , čase je opaziti dolo-več sodelovanja Nacionalno konfederacijo ^ rr SULEJMAN REDŽEPAGIC Veipkvador i® značilna dežela razrednem hotelu stane 20 su- jalcem in oblastem. Tisto leto so ^Posestnikov. Podatki povedo, krov), šofer taksija pa je kar ustanovili Konfederacijo siridi-sestlrna 1369 veleposestnikov, ki Števil ',a:!0 le 0.39 o/o skupnega 1;, 'na Posestnikov zemlje, 2 mi-01 Pa 706.700 hektarov ali 45.11 -ctka vse površine Ekvadorja. - Na latifundijah delajo kmetje, i.a “esto plače smejo izkoriščati sin?° zernlje, ki se imenuje »jua-rarung0<<. Za ta kos zemlje mojo kmetje delati na veleposestvu i.,.pet dni na teden. Na mnogih ■j k ndijah pa delajo še dalj. Ko morajo na primer kmetje VelejDosestvu »San Louis« v n Krajini Ruminjaui delati od nedeljka do sobote, in sicer od koSf511 ,a° izdelave in sprejema za o industrijskem miru. k0 določbe zakona bi lab- Ristvo -114 v naslednje: ukinitev re-tr0i aciJe sindikatov in vladne kon-Ptavi na(i n^mi5 delavcem se priznr v 0I.Ca do samostojnega združevanjr Vlafl«eani2ac^e» namesto obvezneg? skinl?ega Posredništva se uvede sisten* Prerutnia kolektivnih pogodb met' cev* avili^i delavcev in delodajal shiriiL-P*repovedano -I® ustanavljanje Vre+«Ka“ov Pod okriljem delodajalcev iOtj a. drugiji določb ureja odnose v 5lriJk poravnava spore itd. stri?5?kor vidimo. je zakon o indu-HihJlKcm ^iru prinesel vrsto korist no *OVosti na področju delovnih od-tov 7-sUkinitev registracije sindika-posnPi roma take registracije, ki je je v vsebino sindikalnega dela znatno pospešila ustanavljanje hinorruT pospesna ustanavijan.u novil1 organizacij in uradne teirj ian^.e Prejšnjih ilegalnih. Med-Ristfi. 'I® -il0 na primer leta 1953 re-je ?!.ranik HO sindikalnih organizacij dein,7 nasl«dnje leto prijavilo svojr , J VUogt- qoq v. n\riVi crnniTaoii. "Mil- hov,, -?st 838 novih organizacij. Nji-i6ta0^‘evilo se je do konca lanskega zvišalo na približno 3000. OrePYPrav. 80 ustanovili vrsto novih ronv?acb> Pa kljub veCletnim napo-6ikiiw so m°Sli ustanoviti enotne sin-so sine ■ centrale. Nove organizacije kovn-?rlkbuževale k že delujoSim toda j7l..,V sindikalnem gibanju, tako n° ,jet^110 težbo najti osnovo za skup- sken,° snrejemu zakona o industrij-Viij „ nuju so razen prejšniih ustano-nST_neka-1 novih organizacij v držav-tov okviru. Svet filipinskih sindika-hii7»,t vsekakor najmočnejša med Uešti' • Orientacijo te organizacije kleflnJI®0 , '7- njenega pristopa k sinrtiiar?ani konfederaciji svobodnih ‘Unikatov (MKSS). n(.Te®nie in pobude za ustanavlja-lani e!10.tnih sindikatov so prinesle gib i>r.vi P°skns v tej smeri. Po dol-v M““.Pravah Je »U 25. in 26. aprila sinas, ,i!’ kongres vseh nacionalnih Usnt**aL*Jh organizacij namenom. n,;n°riti novo centralo. Predstav-se . zastopanih organizacij so cinn?, J3,1' * ustanovitvijo enotne na- gtp;aIne sindikalne centrale, kl je * Pol milijona Vanov. oba-«1'ltnL centrala pa se ni dolgo Klini,,, D0 treh mesecih je S^et Sjp?i?8kih sindikatov izstopil iz nje. ganil- niu še nekatere druge or- tra, acha in tako se je enotna cen-st-j3 zuzbila. Formalno sicer 5e oh-Ponfon v^n'5ar Je očitno izgubila ves Uovitelj.k* S° 1 ga PriPisovali usta- glavnim oporiščem v Tripolisu z 18 Širše delovno torišče, če bodo izsto- irnSc narode in zlaati še delevM diu- pogoje aca.aaa.am . _________ ŠirŠC sindikati in 20 000 člani. Razen tega je P’1! lz IJg® ., včia“ vaenoheSno i*ned naštetih pomočil razcep v ll3ttenl slstem jn na kar so do- ligi in ustanavljanje novih sindikalnih sc.gu v prizadevanju za mir in blagi-V preteklosti ni bilo te razdrob- central. Vprašali smo jih, ali so morda njo svojih ljudi « ijenosti, so povedali člani libanonske še kateri drugi momenti odločilno sindikalne delegacije. Po osvoboditvi ^ ________ dežele izpod francoske oblasti leta 1943 nam negativno in navedli kot primer p^jp j;osno in Hercegovino, Hrvatsko so delavci prvič dobili demokratične bančne uradnike, ki so izstopili iz li- in Slovenijo, nato pa se bodo z leta, pravice in so smeli ustanavljati sindi- ge, ker so menili, da si bodo tako za- lom vrnili v Libanon, kalne organizacije. Že leta 1945 so na- gotovih, ugodnejše materialne položa- B. RAKIDŽIC ŠTRHJKI-DEMONSTRACIJE Združeni napori sindikatov Libanona Razgovor s tromi sindikalnimi voditelji, ki se mudijo v naši deželi -Uvedba socialnega zavarovanja stopili prvi uradno priznani sindikati, je, ki bi bili nad splošnim povprečjem ter spremembe in dopolnitve sedanje- ki so sprejeli statute in začeli delo- delavskih in nameščenskih plač. ga zakona o delu so poglavitne zahte- vati. Tri leta kasneje so se strokovni Tako liu.n kakor rt n ir e sindikalne ve libanonskih sindikatov Zato tudi sindikati zd^Mi v Ligo sindikatov centrafe “,Baj skupnoT^htevajo nove 'akšno zanimanje nase delegacije za delavcev in nameščencev Libanona, ki i noinin-e zakona o ugoslovanski sistem socialnega zava- je bha takrat edina sindikalna cen- mozn“n^ /nvanja,- so izjavili člani delegacije trala, in potrebamJ Zahtevajo višje mini- -ige sindikatov delavcev ta nameščen- Liga se Je sp0prijela z resno na- malne mezde, zaščito domačih delavcev Libanona, ki se zetn tedne mn- logo Najprej je bilo treba sindikate cev v odnosu do tujih, izplačilo nado-dijo v naši deželi ter proučujejo or- organizacijsko utrditi, ker ustanavlja- mestila delavcem, zaposlenim nad 10 g..mzacijo in metode d la ZSJ in ju- nje sindikatov ni bilo dovoljeno vse do let, ob prehodu na drugo delo, ki si goslovanske dosežke na področju so- osvotK>rijtVP dežele. Prvo delavsko or- ga sami izberejo. Posebno vztrajno se alnega zavarovanja. ganizacijo, ki velja za nekakšno pred- zavzemajo za uvedbo sistema social- Iz razgovora s tremi podpredsed- nico sedanjih sindikatov, so ustanovili nega zavarovanja, ki bi obsegal zdravilci libanonskih sindikatov Antoinom že leta 1938 v Bejrutu. To je bilo de- stveno zaščito vseh delavcev in sta-Važarijanom iz sindikata delavcev pe- lavsko društvo grafičarjev, ki je zdru- rostno pokojnino ter omogočal sred--erolejske družbe -Sokoni«, Josephom zevalo delavce, nameščence in novi- nješolsko in višjo izobrazbo otrokom Nasrom iz sindikata grafičnih delav- narje. Društvo je neuradno proklami- iz delavskih družin, ne da bi jim bilo cev in knjigovezov ter Josephom Ha- ralo boj proti francoskim oblastem, treba plačevati šolnino. Doslej namreč tladom iz sindikata operaterjev smo toda razen medsebojnega podpiranja libanonski delavci niso imeli zakoni-zvedeli, da so gornje zahteve posta- članov ni smelo postavljati nikakršnih tih pravic do zavarovanja razen odvile vse štiri libanonske sindikalne gospodarskih in socialnih zahtev. škodnine za nezgodo pri delu. organizacije. v sorazmerno kratkem času je ta Čeprav sindikati po besedah čla- Odkar so se namreč voditelji raz- liga združila večino sindikatov, kar nov delegacije niso povezani s sedalih libanonskih sindikalnih central le- jih je bilo takrat, in opravila po- njimi političnimi strankami, zdaj pro-ta 1958 po posvetovanju s članstvom membno propagandno delo. Delavcem učujejo možnost, da bi sindikati v odločili za ustanovitev skupnega tele- je pojasnjevala nujnost združevanja, daljni perspektivi postavljali na parla-ra, ki bi vsklajevalo dejavnost, se je ker sindikalno gibanje v Libanonu ni menfarrdh volitvah svoje kandidate, uveljavilo uspešno sodelovanje zlasti imelo tradicij in izkušenj. Med naj- kl bi kot ljudski poslanci v parlamen-ua področju ekonomskih in socialnih važnejše uspehe lige sodi po besedah tu branili interese delavskega razreda, zahtev delavcev. Poprej se je dogaja- članov libanonske delegacije vsklaje- Pote nredstavniki libanonskih lo, da so posamezne centrale zavze- vanje mezd z naraščanjem življenj- , male različna stališča in so nekateri skih stroškov, uvedba minimainih aelovanje Dejai so df je nUhova sindikati stali ob strani pri stavkah, mezd, izplačilo odpravnine pri odpu- organtzaciia siceV včlanferi v Med® ki so jih organizirali drugi- To je ob- čar^u delavcev, dvomesečna odpoved na?^YnacbanfYQC^Ycijo svobodnih sin-jektivno slabilo udarno moč smdikal- in tako dalje. dikatov, vendar vzdržuje bratske pri- nega gibanja. Zdaj najprej razp j Dobršni del teh zahtev je uredil za- jateljske stike z Vsearabsko federacijo vsaka centrala o ‘ ’ kon o delu leta 1947, ki so ga na za- sindikatov in s sindikati arabskih de- šanjih, ki zanimajo delavce in na - j1^€V0 jjge občutno spremenili in do- žel. Liga je že večkrat pokazala soli- ščence, potem pa vse to obra7”a l polnili. Ta zakon je uvedel osemurni darnost z bojem delavcev evropskih v skupnem izvršnem odboru. D k - (je|avilik, zagotovil družinske dodatke deželah in jih podpira, ne sklepe, pri katerih sprejemanju so- . °15 llr ^ žpno DO 10 ijr j m delujejo predstavniki vseh sindikatov, za prVe $ otrokei za nadaljnje štiri „ Člani libanonske delegacije so po-iz^rajajo potem vse centrale. pa po 5 iirj) odškodnino za primer ne- da njihova organizacija do- Vendar pa so sindikalne organiza- sreče pri delu v skladu s stopnjo in- ewopskib * dXl S?nClda ^o zdaT^rrič cije ostale samostojne. Razen Lige vaUdnoeti, 15-dnevni letni dopust d k stik z iuaoslovanskbrd sindikatov delavcev m »^čencev (vključno z n edrijamb izplač^ sadika« ol zaMlučki^ražgm-ora so bl Hban^skfSelavc^prl Ss^tocu’ 1-azil, željo, da bi povedali doseda- JAPONSKA SEST MILIJONOV DEMONSTRANTOV Okoli šest milijonov delavcev je sodelovalo prejšnjo soboto pri množičnih demonstracijah In stavkah, ki jih je organiziral generalni svet Japonskih sindikatov SOHIO. Delavci so protestirali proti ratifikaciji japonsko-ameri-ške pogodbe o medsebojni varnosti ter zahtevali odstop Kišijeve vlade in razpust parlamenta. Po sporočilu sindikata Je bila to največja akcija te vrste v povojnih letih. Med udeleženci Je bilo 3,6 milijona članov združenih sindikatov SOHIO. milijon članov neodvisnih sindikatov, pol milijona študentov in predstavnikov raznih demokratičnih organizacij ter nad pol milijona neorganiziranih delavcev. Akciio je najprej sprožil Nacionalni sindikat železniških delavcev. Zaradi železničarske stavke je bil nad d-re uri prometni zastoj na skoraj vseh progah. Akciio železničarjev je podprlo na tisoče članov drugih sindikatov in študentje. ki so na mnogih železniških postajah sestavili stavkovne straže. Cež dan so sprevodi demonstrantov korakali proti poslopju parlamenta, da M predložili napisane proteste proti japonsko-ame-riški varnostni pogodbi. Menijo, da je podpisalo te peticije proti politiki vlade predsednika Klšija 15 milijonov Japoncev. Hkrati pa je nad 15,900 prebivalcev glavnega mesta demonstrirate istega dne pred ameriškim veleposlaništvom v Tokiu, Zahtevali so preklic napovedanega obiska predsednika Eisenhowerja na Japonskem. ZAHODNA NEMČIJA PROTESTI Žrtev nacizma Združenje ljudi, ki jih je preganjal nacizem, je poslaio vladi javni protest, ker ne Izvaja učinkovitih ukrepov za ugotavljanje in kaznovanje vojnih zločincev, ki živijo ffe 1 n o pod lažnimi imeni v Zvezni republiki Nemčiji. Protest Je bil objavljen ob aretaciji enega najhujših nacističnih zločincev Adolfa Eichmanna, ki so ga prijele izraelske oblasti. Združenje žrtev nacizma je objavilo podatke, no katerih deluje v Zahodni Nemčiji razširjena podtalna organizacija, ki »pravočasno« opozarja kompromitirane naciste, če jim grozi nevarnost aretacije. Trdijo, da ta organizacija priskrbi »ogroženim« sredstva za beg ter jim zagotavlja potrebne zveze doma in na tujem. ITALIJA NAJEMNIKI ZEMLJE ZAHTEVAJO NOVE POGODBE V torek je napovedalo stavko okoli 400.000 italijanskih kmetov; ki obdelujejo najeto zemljo po sistemu 50:50. Zahtevajo sklenitev novih pogodb namesto tistih, ki veljajo še iz časov fašizma. Doslej še niso dala rezultatov večmesečna pogajanja o tem. da hj zemljiški posestniki prispevali k stroškom za mehanizacijo in delovno silo. Stavka je povzročila določene težave v preskrbi s kmetijskimi pridelki, govorijo pa tudi o možnosti, da se bodo iz solidarnosti pridružili stavkajočim še kmetijski delavci. Spričo bližajoče se žetve bl mogle nastati resne težave. V pokrajini okoli Barija na primer že stavim 10.000 kmetijskih delavcev. ZDA ČRNI DELAVCI SO USTANOVILI SVOJ SINDIKAT Na skupščini delavcev črncev, ki so se sestali v Detroitu, je bila ustanovljena nova sindikalna or-gavizacija — Svet dela ameriških črncev. Nova organizacija Je sprejela program, ki vsebuje boj za rasno enakopravnost in za odpravo segregacije na Jugu. Nad tisoč udeležencev je pozdravilo resolucijo, ki zahteva ukinitev vseh omejitev za sprejemanje črncev v sindikate, reformo šolanja mladih delavcev, razpust tistih sindikatov, ki se zavzemajo za rasno segregacijo. In večje sodelovanje črncev v sindikalnih or. gani h. Za predsednika nove organizacije so izvolili Philipa Randhol-pha, enega izmed podpredsednikov AFL-CIO. Izjavil je, da mora postati nova organizacija bojno orodje 1,25 milijona črnih delavcev. STAVKA V CAPE CANAVERALU V torek je v Cape Canaveralu zaradi stavke 3300 mehanikov In delavcev povsem zastalo delo pri graditvi velikega raketnega oporišča. Stavko je organiziral sindikat mehanikov, ki ima na tistem gradbišču 2000 svojih članov. Ostali delavci so člani drugih sindikatov, vendar tudi oni stavkajo iz solidarnosti z mehaniki. FRANCIJA POZIV MLADINSKIH ORGANIZACIJ PROTI VOJNI V ALŽIRIJI Voditelji nad 50 francoskih mladinskih ’ organizacii so poslali skupni poziv, naj se konča vo’~' v Alžiriji. V pozivu je rečeno traja vojna v Alžiriji že šesto 1 in da mora mladina dajati največ žrtev, ki jih zahteva ta vojna. Poziv poudarfa. da ie kadrovski rok, ki traja v Franciji 28 mesecev, veliko breme za narodno gospodarstvo. Mladinski voditelji zahtevajo nujno rešitev alžirskega problema. rešitev, ki nai omogoči alžirskemu ljudstvu, da ho samo odločalo o svoji usodi. SSF ZASEDANJE GENERALNEGA SVETA V nedeljo, 5. junija, se je začelo v Pekingu zasedanje generalnega sveta Svetovne sindikalne federacije (SSF). Sodeluje 120 delegatov in posebej povabljenih predstavnikov iz 58 dežel, ki zastopajo 40 sindikalnih Organizacij, včlanjenih v SSF. in 24 organizacij. ki niso njene članice. Na dnevnem redu zasedanja so poročila o razvoju mednarodnih dogodkov, o dosedanjih nalogah in dejavnosti sindikalnega gibanja ter o prispevku sindikatov k boju proti kolonializmu. ... so lani izdelali na vsem svetu 10 milijonov avtomobilov. Po približnih podatkih je zdaj na vsem svetu 90 milijonov avtomobilov. ... se po mnenju japonskih oblasti skriva 27.30 japonskih vojakov v pragozdovih Jugovzhodne Azije, ker so prepričani, da se druga svetovna vojna še ni končala. Sporočilo so objavili oh nedavnem dramatičnem dogodku, ko so na otoku Guamu lovili in ujeli dva japonska vojaka. ... so te dni poslali ladjo »Vanguard« v staro železo kot zadnjo britansko ladlo iz druge svetovne vojne. Ladja, ki je imela 44.500 ton. Je bila največji plovni objekt, kar jih je doslej izdelala britanska mornarica. ... napovedujejo za mesec julij zmanjšanje ameriške proizvodnje jekla na 60 ‘/t sedanjih zmogljivosti. Ameriška jeklarska industrija je delala aprila z 89-odst.otno zmogliivostjo. LnTrJn« zdSa“č (vključno z nedeljami), izpl za šest praznikov in druge tisoč člani številčno naimočnejša or- jih libanonski delavci prej nie vtise - n *, ganizacija, delujejo v Libanonu tudi Sindikati so prav tako dosegli, da ve- n‘e vtlse 0 naSI deželi. Združeni sindikati delavcev in name- lia 1- maj za uradni praznik in da »Naše občudovanje je zbudil sploš- ščencev, katerih članstvo sestavljajo delavci dobijo za ta dan polne mezde. ni cJuij enotnosti, ki preveva vse vaše v glavnem nameščenci, s šestimi sin- KIJub tem uspehom pa so menili Dudi od najvišjih voditeljev do na- dikati in 18.000 člani, Zveza neodvisnih posamezni strokovni sindikati, da bo- vadnih državljanov. Na nas je PraY sindikatov s sedmimi sindikati in 7000 do lahko priborili^oljše *H4jenjske am?/ua"^ £{e?£šmje člani ter Zveza sindikatov severa . .. — “— — tonsce, ce ooao izsto- x _ , ... in samostojno izvajali £ dežel. Medtem ko se velike sile bil no iziavi t>afta3° in razmetavajo sredstva za sex sinuiK.ai.fjv, ki x. „„ uničenje človeštva, so lahko jugoslo- nobeno irtmed naštetih v n?rodi ponosni na svoj socia- sindikalnih central. ligi *Xi Vij V«, z I C* r *»VZ V »II OSUMMMM«**— SfSgJ l bilo te razdrob- central. Vprašali smo jih, ali so morda njo * ‘ libanonske še kateri drugi momenti odločilno r,^r., , T.._______ osvoboditvi vplivali na ta razvoj. Odgovorili so v n£f^ Balada o vojaku Preprost gledalec bo dejal; ruski filmi so pa zadnje čase res imenitni! Preprosti ljudje nastopajo v njih, življenje je prikazano brez tistega zoprnega lažnega junačenja in olepševanja, ki mi je priskutilo ruske filme tam v prvih povojnih letih. Saj vidite na obisku: ruski filmi so mi spet všeč! Strokovnjak bo dejal: človeku se vsiljuje misel, da imenitna Balada ni slučajni naslednik pre-imenitnih Žerjavov. Gre za nov proces v sovjetski kinematografiji: spremenjen pogled na vlogo filma in s tem na vsebine filmov je rodil nov posebni stil, očiten ponekod že'v Tihem Donu, še bolj v Komunistu, prav povsem pa v Žerjavih in Baladi. Čeprav ta sovjetski stil še nima imena — najbrž bi prečudno zvenelo n. pr. tole: »ruski poetični neoreali-zem« — je v teh filmih vendar očitno prisoten od scenarija do fotografije. Dramaturgija teh filmov je preprosta, v posameznih sekvencah zgodbe nekako odrezava (tvegano, a učinkovito odrezava!), svojska, združujoča Čehova in Gorkega in moderno filmsko dramaturgijo Zahoda z njenih najboljših plati; režija je kristalno čista in enovita, ne boji se uporabljati dognanja starih in novih mojstrov filma, vendar jih uporablja v jasni, nekomplicirani formi; igra se je skoraj v celoti že iznebila lažnih potez znamenitega ruskega patosa, ohranila pa je — ih na njih gradi — pozitivne poteze ruske igralske šole, pri čemer tudi dognanj Zahoda ne zametuje; fotografija je v popolnem stilnem skladu z dramaturgijo in režijo, rekli bi, likovni izraz te posebne dramaturgije in režije; res, tu je nova šola, nova smer — zlasti v stilnem, seveda pa tudi v vsebinskem pogledu, kajti spremenjeni pogled na vsebine je omogočil oblikovni prerod ruskega filma. Najbrž se je ta prerod pripravljal dlje in že prej, kot smo mi opazili — njegovi sedanji rezultati so vredni dedičev »zlate dobe-« sovjetske kinematografije iz tridesetih let. Da se vsaj malce oddolžim naslovu tega zapiska: film, ki nam bo ostal v spominu kot malokateri. Žal mu bo, kdor ga bo zamudil. mm Štirje med mnogimi Čudni so ti študenti, prav nič podobni tem, ki smo so pri strojih, v zamaščenih delovnih oblekah« a^Q[) jih bili doslej navajeni. Veliko starejši so, nekateri v pisarnah, v svetu aktov, dopisov, formularje^- ^ celo že v letih, imajo svoje družine in vse tiste velike popoldnevih pa jih lahko srečaš z aktovkami, *o. ^ in male skrbi, ki po navadi tarejo odrasle. Dopoldne jim nekam strašansko mudi. Pravijo, da gredo v s g Kdo ve zakaj se je dež prav Rad bi zdaj dosegel tisto, česar v resnici našla najboljše, kar jih radi naših let. Škoda le, s danes spravil pomivati okna.^ Že prej nisem mogel. Po osvoboditvi je v Ptuju. S knjigami pa je v morali na to toliko časa caK == tako osamljeni tiri železniških sem najprej končal osemletko in resnici težko!-« V ptujskem železniškem . ^ == delavnic so bili videti skozi oro- se nato šel učit. Službe nisem ^x jetju za vouvavljanjc čtiri = sena okna pisarn še veliko bolj mogel pustiti, ker se je pač bilo . ?.veh Poldne študente- ^ I zapuščeni in žalostni. Kot da bi treba preživljati, da pa bi hodil sluzba- Doma družina m dolžnosti študente ^ štiri dobre delov? 3 SB ,!Se ŽiVljenje Preselil° V Velik° v sluib° in obenem še sebne« felTeZelo^faniz^ijl Osevmajstietm FrancJeti^ sestanki, morda še nekaj raz- ustamL stružnico m si v službo in obenem še halo, kjer so skorajda neprene- to takrat še ni bilo možno.« homa brenčale stružnice in so Valentin je zdaj tako rekoč že ... . . , , . , , . , se kladiva jezno zaletavala v že- star študent. Vse izpite za. prvi pa, kdaj gle- lezo, kot da bi bil edini primerni semester je napravil z odliko. dahsce, morebiti nogometna tek-prostor samo še pisarna, z- raz- »S predavanji med zadovoljen ln®' °b vse™ pa štirikrat na '' 4/-1 r~4 n r,-, nr\r-. T -t -v* i st* tj n n. n m n rt. »Kovinostrugar ?« »Ja« »Tudi študent?« »Tudi to.« je metanimi mizami in tako zelo in snovi lahko sledim. Edina stvar, teden-po štin ure predavanj v -obrisol 'mastne^roke « značilnim pisarniškim vzdušjem, ki jo pri študiju pogrešam, so J^J^šTe zTotasle^Pa Veiidar po vsem videzu njiju knjige in skripta. Pa priročniki! dež ni motil. Valentin in Strm- V teh letih res ne moreš obdržati ^ot vse kaže, je tudi to mogoče. gg dodal. av uuuub. .. ne* Potožil je, da je za študl] šek sta ukradla zase košček de- vseh v spominu, niti se mi ne »Sami smo se odločili za lovnega časa in se zakopala v ' zdi to najbolj potrebno. Prepri- študij« je Valentin odgovoril za koliko malo časa, da 01. račune, kot da bi bil zanju važen čan sem, da je zadosti, če veš, oba. »Ker nas življenje samo sili, rezervirani za. knjige vsi P°P v tistem trenutku samo še svet katero formulo moraš uporabiti da se vspk dan vedno znova dnevi in nedelje. Sreča, da matematike. in kje jo lahko najdeš. Malce učimo. In to, da so se končno skrbi še z družino. »Gre?« ^ teže pa je, če ne veš; kje bi jo tudi za nas odprla šolska vrata, »Pa saj se ne pritožujch1- ^ »Mislim, da bo sedaj šlo,« je iskal!« se mi zdi najpomembnejše do vsezadnje sem se čisto sam 0 čil za študij. .. Ive Šubic razstavlja w Muzej v Škofji Loki ima zelo | srečno roko pri izbiri in postav- | Ijanju svojih razstav: vsaka po- | meni nekaj novega in svežega, | pravo malo presenečenje. Prepri- | čan sem, da bodo kmalu pomenile | razstave v škofjeloškem muzeju za | Umetnike in za gledalce prav po- | sebno afirmacijo in doživetje, ker š je običajna rutina ljubljanskih | razstav že nekoliko monotona: | hitro si slede in tudi padajo v po- | žabo. Brez dvoma je okolje v sa- | H mi Škofji Loki lep okvir vsaki taki prireditvi: muzej je v | §§ starem grajskem poslopju nad mestom, združen s parkom in | g čudovitim pogledom na gorenjsko ravan in Sorško polje — I g in praktično blizu industrijskih centrov, Kranja in Ljubljane. | §i V nedeljo, 12. junija bo v razstavnih prostorih tega mu- | H žeja razstavljal akademski slikar Ive Šubic. Zelo znano ime, | M zato bo marsikdo presenečen, ko bo izvedel, da je to njegova 1 H prva samostojna razstava. Doslej je vedno razstavljal skupaj I p z drugimi in to skoraj po vsem svetu. Mogoče ni odveč, da 1 H ga z nekaj besedami spoznajo tudi čitatelji Delavske enotnosti: š g Ive Šubic je še mlad, rojen v Poljanah nad Škofjo Loko leto, = g 1922, Njegov_ študij je prekinila vojna in že leta 1941 je bil I g pri partizanih, sprva borec, nato je risal in slikal v tehniki I g CK KPS. Po vojni je končal študije na akademiji in od ta- g g krat slika in ilustrira. Za svoje ilustracije je. dobil že več i g nagrad. To pot bo razstavil 25 oljnatih stik, ki so nastale v g H zadnjih dveh letih. Slika domače kmečko okolje in se pri tem g g naslanja na čudovito tradicijo, ki je doma v teh krajih, saj g g je Ive sam iz rodbine, ki je v preteklosti dala vrsto podobar- g s jev in slikarjev. Vaški in partizanski motivi, ki niso več samo S = dokumentarno obdelani, ampak gledani z očmi umetnika po j |jl razdobju 15 let, predstavljajo vsebino te izredno lepo zaokro- j g žene razstave. ’ F. Z. H g - . . . g lll!lllllllllilllllll!ll!ll!llll!l!l!lllllll!lll>llllll!llll!lllll!lll!llll!!ll!lllllllllllll!!lllll|l!l!llllllll||||||||llllll||||!l||||||||!ll|l!lllllll||||!ll|||||||||||||||}i{i Pripovedoval je o tem, zdci iol' m- .0' IcaM zdaj se mu ni treba da jrH1 teh' mu gre v šoli, kako se prav ^ pripravlja na izpite za PrVltg0, mester, kako je zadovoljen s \ v šolo V , voziti V Mj°so lahko ostane v službi, ^ stroški njegovega šolanja f rekoč malenkostni, da se zaradi šole ni treba odpoVea drugim stvarem. ob »Upam, da bo šlo,« l0. koncu dejal. »Če srečno doK čam srednjo tehniško, se ne‘ vpišem na mariborsko višjo niško.« Zadnji izmed četvorice v, lezniški delavnici je Alojz Po poklicu ključavničar in obr ^ ni poslovodja. Ob dveh, ko se oglasila sirena, ga bodo d° , čakali žena in trije otroci, dijaki ene ptujskih osemletk- »Čeprav mi za moj ravno ne bi bilo treba študir na srednji tehniški, sem se ve darle vpisal. Prepričan sem, je vsako znanje koristno ih Jsj ^ 'ali navsezadnje čisto vseeno, oh „ ga pridobiš pri petindvajsetih v šestnajstem letu.« ^ »in kako gre?« »Za sedaj še kar. če bo drugi vztrajati, mislim, do b0 Valentin in Strmšek sta ukradla kpšček -delovnega časa«, da bi se lahko poglobila v svet matematike ^pripovedoval je da vstaja ** Kot da bi ga hotel dopolniti, česar smo se v zadnjih letih do- *b zjutraj in se pote^. je spregovoril Strmšek: »Preda- kopati. Res ne vem, zakaj bi se ^o tedaj, ko mora oditi y s Strmšek in skorajda zadregi pogledal po odgovoril malce v pisarni. Valentinu mora biti kakih šestintrideset. Je poročen in kot sam pravi, sedi njegova žena, kadar je v pisarni, nasproti njegove pisalne mize. Doma pa ju ves dopoldan . pričakuje štiriletno dekletce. Še njegov poklic: industrijski obratovodja. Strmšek je nekoliko mlajši, morebiti kakih šestindvajset let star. Tudi on ima družino, samo da je fantiču šele dve leti. Nje-gov poklic: strojni ključavničar, Oba pa imata neko skupno značilnost. Postala sta namreč študenta. Valentin zdaj končuje drugi semester srednje tehniške šole oddelka za odrasle v Ptuju, Strmšek pa se bo na jesen vpisal v drugega. »Čemu, da sem se odločil postati študent,« se je nasmehnil Valentin. »Morda zato, ker sem si to vse življenje želel postati. Še pred vojno sem končal tri razrede meščanske in železničarsko industrijsko šolo, ko pa sem se hotel vpisati na srednjo tehniško, je umrl oče in se je žarne končni vsak študij.« »Tudi pri meni je bil vzrok za to odločitev približno enak. Kot da bi ga hotel dopolniti, česar smo se v zadnjih letih do- °,b zjutraj m se pot ^p. spregovoril Strmšek: »Preda- kopati. Res ne vem, zakaj bi se do tedaj, ko mora oditi v s, . vatelje nam je delavska univerza morati odpovedati šoti prav za- Fotem so knjlge na vrsti sp “ večerih, kajti popoldne V0, == ! ~ vadi ne manjka sestankov. in r, popoldnevih so tudi predavcp v šoli, za katere je bolje, da J ne »špricaš«, . »Resda nekoliko hitro jern^,e mo, a na vso srečo nam izkušn)^ Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe dne 3. junija 1960. 1. nagrada: televizijski sprejemnik 2. nagrada: moped 3. nagrada:, moped 4. nagrada: moped srečka št. 28.166 srečka št. 1.787 srečka št. 56.182 srečka št. 75.064 5. nagrada: pralni stroj srečka št. 2.273 6. nagrada: električni hladilnik za 60 litrov srečka št. 69.586 7. nagrada: moško kolo srečka št. 38.673 8. nagrada: moško kolo srečka št. 41.221 9. nagrada: žensko kolo srečka št. 43.843 10. nagrada: električni sesalec za prah srečka št. 22.540 11. nagrada: clektr. štedilnik s pečnjakom srečka št. 43.503 12. nagrada: elektr. štedilnik s pečnjakom srečka št. 41.045 13. nagrada: porcelanski servis za 6 oseb srečka št. 49.465 14. nagrada: radijski sprejemnik srečka št. 40.640 15. nagrada: zapestna ura srečka št. 2.932 16. nagrada: električni brivski aparat srečka št. 81.835 17. nagrada: električni pekač na dva grelca srečka št. 43.658 18. nagrada: elektr. likalnik z regulatorjem srečka št. 41.608 19. nagrada: lonec -Ekonom« srečka št. 49.389 20. nagrada: sokovnik srečka št. 43.312 1000 tolažilnih nagrad: srečke, ki se končujejo na št. 67 Imetniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi najkasneje DO 10. AVGUSTA letos, ko bo srečkam potekla veljavnost. ki smo, si jih v teh letih nabral pri delu, veliko pomorejo pri razumevanju snovi. Samo dori bi morati mi sami še nekoU1) več delati. Snov pa bi tudi i0.:*, bila še nekoliko bolj prilaff°j^, sposobnostim odraslih. A s še nočem reči, da bi morati K® ve kako skrčiti učne prograri ’ toda marsikaj tega vendarle bomo nikoli rabili.« .i___i « te- ni Potem je pripovedoval o da jim podjetje, čeprav jih poslalo na študij, vendarle P maga, kolikor pač lahko. .. vi »Strokovna pomoč in študilsl~ dopusti pred izpiti, to je za n te so nam to stilno ta-^02n,enovito pokazali s štu-Wa a Predstavo. Zgolj zaradi te Ki ^reč, kjer je nekaj težko, Sa, r n*koli smeli izbirati lažje-tevcri6fa so se Zagorjani gotovo sv0joaa’ .sicer bi si izbrali za 0*.*, uprizoritev manj zahtevno delo. ^ežina režiserjev, ki so kdaj jcžiSer, “irai »Pohujšanje«, so tudi ““ona predvsem zaposlili terjajo. Njegov ansambel Sent- u c§lSS!?’ Pre(;lstava je bila nasičena t so h?mi režiserskimi clomis- icanii, j}1® zlasti v množičnih prizorih * je bil res imeniten, v - odi, v®ak po e drnec polno zaživel r' To Pa je odlika, ki je po-srečujemo pri amaterskih igralci so svoj tekst vestno s a odiiA ’ ^Jibo^va odrska izreka je 8^dr.,.rlieila, vendar mnogokrat po- Sil zelo forma .istično; gre ^ haj j-j2® ^ n e’ o Si č no pripovedovanje, -j Za S® nlrli/ 1)0 zaradi nerazumljenega 1 0 ltcnega teksta, slabo, šoi-l^ihta Kla?1^ranje verzov. Peter in 1Usta zna'a pripovedovati ■ Privzdignjenega teksta I11 šaK?2’, zat0 so postali monotoni » Car,ki!'!ki Prav prizori, ki jih f°V©ri arjeva poetična beseda spre-^biliPa i2 ust ogorčenega in nera-. i4S.,la umetnika. , Ja ■ . t!cna govorica je resda zad-teskih .?receJ izginila z naših ama-jpt Bn uorov, vendar nam prav tako 5 r BoMit'ni-£ilJe s abih igralskih ma-kv.-liic,ul1 gledališčnikov še ved-v Medstave, To bi v nekem 6lial0 tudi za zagorjansko V iav°.-i,^ ii JI »ii I nliWii ■■ 11111 nT uniT ll■lllJ,lV n Iri n'Jri ■■iflfiBir i*—--ri— & ■——n—t—i—aaramis. • . -mr.-*. j>■ ■ »»OKBBBa-BBBBPBBBBSBBBBBBBOHBSnBIBH S'B B S (I B BBBSBBnBSBBVBBBDBBBBSIRB lili B S fc M • fe » B B MBk BBBBaaBBBB B « RBBBaBBaaaaaBBBaBBHaBBBaBBaaflBBBBBOBBBBBaaBBBBBBRRBBBaBaaBBOsoaaBaBBaaBRfaatiBBBBBBBaBBaaaBBaBasaBBBaaBBBaBAi Z ASI. JJ ZNE J SI ZA USI 'l'". r i r. v uc»ai.e'riji aiajm n 11 ul gainaii rt u f^GLJACEV GRADISA: TEHNIČNI sv'>l,e hlube, v Ljubljani pa je REFEnr-KT... ostala v okviru društva le se keglja- ENT IN ODLIČEN TEKMO- š k a sekrija « To seveda drži, vendar VALEČ PAVLE SATLER pa bi kazalo nekatere sekcije obno- Elektromehanik Franc Gluk je star 23 let, zaposlen pa je pri Elektro Maribor-okolica. Najprej se je ukvarjal z nogometom, zaradi poškodbe pa se je pred tremi leti odločil za atletiko. Njegov dosedanji izkupiček: 10,8 v teku na 100 metrov in 22,6 v teku na 200 metrov ^ C>HO, čemu tako? Prireditelji javnega telovadnega prven-Vci v Trbovljah so povzročili Pra-Vcato zmešnjavo s tem, ker * njihovih izjav dolgo ni bilo azvidno, kdaj se, pravzaprav Rene spored drugega dne. Naj- je kazalo, da popoldne, ato spet — dopoldne, naposled Pavsc tekme le bile popoldne. ^ acele pa so se že ob 15. uri n ne — kakor je bilo odtisnjeno a lepakih — od 16. uri. Žrtve Sega tega so bili predvsem RdijsJci novinarji, ki so se kar ® tekočem traku norčevali in 'Spovedovali linije za prenos. , Icer pa — končalo se je s aPPy-endom ... AHA, pa še boksarska. Ni RRio zanimiva, marveč tudi »RRčna. Kaže namreč, da je Teba samo enega »a» in kari-^"R je zagotovljena. Ne verja-»tete? pa je le tako! Dokler je * Macura še boksar maribor-Kepa Branika, se mu še sanjalo 1 o državnem prvenstvu. Sedaj Pa je Macura član niškega ^Rdničfcega in jugoslovanski Prvak pol ivelterske kategorije ž® teto 1960. Kako bi šele bilo, če bi imeli še junake ringa z imeni Vuka, Drofenika, Bitenca ali podobno? OHO, zdaj pa bo šlo. Tako so si mislili nogometaši ljubljanskega Grafičarja, ko so sredi drugega polčasa zadnje letošnje prvenstvene tekme v SCL vodili proti Iliriji s 3:1. Zmaga ali že tudi remi v tem srečanju bi jih obvarovala izpada. Toda ne — v zadnjih 14 minutah so Ilirijani štirikrat potresli Grafičarjevo mrežo in sanj o SCL je bilo za Grafičarja konec. Da, tudi to se lahko zgodi... AHA, spet izjava. Atletski olimpijski kandidati celjskega Kladivarja so bili zelo prizadeti ob izjavi zveznega kapetana, češ da v Celju glede priprav ni vse tako, kakor bi moralo biti. JVa mitingu ob 10-letnici društva so potem vsi Celjani dosegli odlične rezultate in celo skovali krilatico: Eni izjave, drugi rezultate, s katero je rezultat dvoboja zvezni kapetan : Kladivar sedaj bržkone že 1:1... »Kvaliteta v tekih na kratke proge je slej ko prej slaba!« je pred dnevi izjavil »Športu« zvezni kapetan za moško atletiko Stevan TAKO TEČE FRANC GLUK . . . LENERT. Nato pa je nadaljeval: »Nov up je Mariborčan Gluk, ki sicer lahko postane dober član državne reprezentance, vendar glede na zamujeni začetek (sedaj je star 23 let) nima najboljših perspektiv.« Sprint je že dolgo boleča točka jugoslovanske atletike. Vse pravzaprav pove podatek, da so lani v jugoslovanski štafeti 4 x 400 tekli kar štirje tekači, ki niso sprinterji — specialisti. Lorgerju (110 m ovire) so namreč del&li družbo deseterobojec Kolnik, skakalec s palico Lešek in tekač na 400 m šnajder. Perspektivnega sprinterja kratko malo ni bilo! • Pri vsem tem pa je posebej zanimivo, da je pravzaprav najlaže odkriti sprinterja. Hitrost je namreč predvsem prirojena vrlina. Treba je samo preveriti zmožnosti čitmširšega kroga mladih ljudi in zares smolo bi morali imeti, da bi ostali praznih rok. Toda vrnimo se k izjavi zveznega kapetana! Precej črnogleda je malone za novega Lorgerjeva-ga tekmeca — električarja Gluka, čeprav mu tudi ne odreka določenih kvalitet. Kako pa je s to stranjo zares? Branikovee Frač Gluk resda ni več najmiajši. Rojen je leta 1935, vendar je začel že zelo zgodaj s športnim udejstvovanjem. Bil je nogometaš in samo včasih atlet, dokler se ni naposled povsem opredelil za »kraljico športov« Odtlej nezadržno napreduje. Leta. 1958 je bil njegov najboljši čas 11,2, lani je obstal pri 11,00 — letos se je pomaknil še za »obvezni« dve desetini in dosegel rezultat 10,8. Lenertova izjava utegne torej biti pravšnja, če je bila to Glu-kova zadnja beseda. Vse pa kaže, da le ni čisto tako, V Jugoslaviji zadnja leta namreč nismo imeli tako zanesljivega sprinterja (Lorger seveda ni štet!) kakor je Gluk. V petih pomembnejših startih zadnjih tednov je bil slmeraj tik za Lorgerjem, vse ostale tekmece pa je puščal za seboj. In upoštevati je treba, da Lorger nekaj velja tudi v sprintu. Če nič drugega, je bil lani balkanski prvak tudi v tej disciplini, letos pa je že postavil rezultat 10,4. Francu Gluku pa gre v prid še ena podrobnost. Izredno je namreč podoben znanemu nemškemu sprinterju in bivšemu dvakratnemu evropskemu prvaku Heinzu Fiitererju. Manj sicer na zunaj, toliko bolj pa po postavi in načinu teka, kar je v tem primeru resnejše. Moč in silovitost sta njegovi odliki. Tudi ni naključje, da je v drugi polovici proge hitrejši in vzdržljivejši. V Murski Soboti, v Zagrebu in Celju je slabo startal in pri zadnjih metrih nevarno »lovil« prvaka. Start bo torej še moral izboljšati... Fiitterer je v letu 1951 napredoval od 10,9 kar na 10,4. Ce bi si ... IN TAKO HEINZ FUTTERER ga Gluk vzel za vzor, bi ob koncu letošnje, prav gotovo pa prihodnje sezone zvezni kapetan utegni# dočakati prijetno presenečenje. 3» cer pa zategadelj ne bi bil prat nič hud ... N®KAJ Športne TeQrije IN KDAJ SPECIALIZACIJA? IŠiSišŠiMi -udi -'Ti - u t isSi:Mii?®-»'?^c:!-fc*!i|,,,;e .».;-,SgiS,Ui-. - - ' J ‘ °......v - - ks; ■ " t - SRLCIALIZACIiAJ DAJ Prvi jugoslovanski kongres za te* lesno kulturo v Beogradu 1958 je nakazal smernice bodočemu razvoju športa pr! nas. Tolkli se bomo predvsem za množičnost, a podpirali tudi kvaliteto. Takšen je bil sklep. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo od tedaj znova spet zabeležili precejšen napredek in to na obeh toriščih. Eno izmed temeljnih vprašanj, ki pa zadeva tako množičnost kakor tudi kvaliteto in krepko posega v življenje obeh naših največjih telesno, vzgojnih organizacij, pa je nedvomno specializacija. V mislih imamo specializacijo športnikov za določeno panogo. Trenutek torej, ki je po teoriji najugodnejši zato, da se tekmovalec ali tekmovalka posveti predvsem eni disciplini. Tisti pač, ki si v njej obeta največ uspehov, če si je izbral pot šport-nika-tekmovalca. V zadnjem času je vse češče slišati glasove, ki se navdušujejo za specializacijo že skoraj v otroški dobi. Uspehi Sailerja, brata in sestre Konrads, Mathiasa, ki so jih le ti dosegli v starosti med 15 in 20 leti, naj bi bili do. kaz is to. da tudi tako zgodnja specia. lizaeija ni škodljiva. Sovjetski in če. škoslovaški znanstveniki, ki pa so ta problem zlasti temeljito raziskovali, pa so prišli do naslednjih zaključkov: tako zgodnja specializacija je mogoča le ob vsestranski osnovni telesni pripravljenosti in — specializacija je zlasti pomembna v panogah, ki terjajo zelo zapleteno tehniko. Kljub temu pa tako zgodnje specializacije ne gre priporočati. Enostransko športno izživljanje je škodljivo — predvsem seveda za mlade ljudi, pa tudi za odrasle športnike. Izredno nevarno je tudi preveliko obremenjevanje mladega organizma s treningom. Iz nekaterih sovjetskih statistik je bilo celo mogoče izluščiti podatke, da je večina tistih športnikov, ki so zelo mladi dosegali odlične rezultate in so jih zato preveč obremenjevali s treningom, kasneje začela vidno pešati in so jih z dosežki prehiteli mnogi, ki so bili kot mladinci še daleč za njimi. Znanstveniki so za posamezne panoge izračunali leta, v katerih so tekmovalci na višku moči. številke so naslednje: atletika 23—24, rokoborba 25 do 26, nogomet 27—28(!), plavanje — moški 17—21, plavanje — ženske 16—21 let itd. Ker je treba za dosego vrhunskih rezultatov v atletiki 8—10 let intenzivnega treninga, v nogometu 6—8 let, v povprečku pa okrog 8 let, je z odštevanjem torej moč izračunati tudi starost, ki je naj pripravne j ša za specializacijo. SPECIALIZACIJA? NE! Sobarju Gottliebu, ki je vseh Šestdeset let življenja služil družini von Hofenbergovi, je naročil, naj mu prinese kavo v delovno sobo, hkrati pa je po stari navadi povedal, kaj vse je treba opraviti tisti dan. Iz delovne sobe, ki je bila v prvem nadstropju krajšega grajskega krila, je videl grof na vse dvorišče z gospodarskimi poslopji: s hlevi za goved, s kotci za prašiče, s posebnimi hlevi za čistokrvne konje, s cerkvijo, pekarno, kovačnico, s stanovanjskimi poslopji za delavce, s skednji in šupatmi. To je bil nekoč svet zase, osamljen, vendar bolje oskrbljen z vsem kot vas v neposredni okolici. Iz misli ga je zbudil Gottlieb. »Ali se je grofična vrnila?-« ga je vprašal grof, ne da bi umaknil pogled s skupine delavcev, ki so odhajali na polje. »Ne, gospod grof,-« je odgovoril stari Gottlieb in skrbno položil srebrni pladenj s kavo na mizico pri oknu. »Gospodična se še ni vrnila, prišel pa je . . .-« Starec je utihnil, potem pa se je s strani zazrl v gospodarjev zamišljeni obraz in nadaljeval: »Mladb grof se je vrnil.-« Grof von Hofenberg se je zdrznil. Izpod gostih, ščetinastih obrvi, ki so mu do polovice pokrivale oči, se je zazrl v starčeve suhe ustnice. »Gerhard se je vrnil?« »Da, gospod. Pred dobro uro. Ni vas hotel buditi. Okopal se bo in preoblekel.« »Brž ko bo opravil, naj pride, Gottlieb. Skupaj bova zajtrkovala.« Strežnik se je priklonil in brez besede odšel. Globoka guba se Je začrtala med grofove obrvi, ki so še bolj sršele. Ali naj pomeni neslavna vrnitev kapetana hitlerjevskih enot hkrati vrnitev izgubljenega sina, konec nesoglasij in začetek novega življenja? Ali bo lahko mirno zaprl oči v zavesti, da bo roka njegovega sina prav tako trdna in spretna, kakor je bila njegova? In nazadnje: ali bo njegov naslednik ne le mogel in znal, temveč tudi hotel upravljati posestvo, ki je imelo štiri tisoč hektarov gozdov In dvakrat toliko hektarov orne zemlje, ribnikov, sadovnjakov in vinogradov? Ali pa pomeni njegova vrnitev — stari grof se je stresel ob tej misli — le nadaljevanje razprtij, pri katerih bo razen sina nastopila proti očetu tudi hči? Pred vrati so se oglasili koraki. Močno trkanje je prisililo Hofenberga, da se je ozrl proti vratom, ki so se odpirala. Med podboji je stal človek tridesetih ali štiridesetih let v civilni obleki, ki mu je smešno opletala ob suhljati postavi. Lasje so bili ob senceh sivi. štrleli so čez ušesa, lice rdeče od pravkaršnjega britja, na nosu pa je imel ščipalnik, pod katerim so se čudno iskrile drobne oči brez izraza. »Dobro jutro, oče!« Bile so hladne, odsekane besede vojaka, besede brez nasmeha, kakor je bila hladna vsa njegova osebnost z obrazom vred. »Tak vrnil si se,« je prijazno rekel grof. Glas mu je komaj opazno drgetal, veke so mu trepetale. »Ali si zdrav1? Že dolgo nisi pisal« »Nisem vedel, da vas to zanima, oče,« se je pikro oglasil sin. »Zaradi moje zunanjosti ne bodite v skrbeh. Shujšal sem, vendar sem zdrav . . .« »To je glavno,« mu Je starec segel v besedo. »Prisedi, kavo bova pila.« »Vrnil sem se,« Je hladno nadaljeval sin. »Res ne s fanfarami zmagoslavja, kakor bi vi prav gotovo z zadovoljstvom rekli« »Tega nisem rekel niti nisem hotel reči,« Je ugovarial grof von Hofenberg, potem pa je snravljivo dodal: »Zdaj je vsega konec, pustiva nrekleto preteklost, ki nam — to boš sam priznal — ni v posebno čast.« »Ali hočete reči. da se je v tej naši bližnji preteklosti zgodilo marsikaj nečastnega?« je sin zvišal glas, nemirne oči za debelimi stekli pa so se zasvetile. »Dragi sin, to je jasno vsakomur, razen morda vam, ki vas je ta nepreračunljivi norec tako zaslepil, da vas je pahnil v prepad.« »Oče, pozabljate, da ta človek, ki ga vi pitate s psovko, še vedno vodi boj in še ni podpisal kapitulacije,« je odgovoril mladi grof Hofenberg. Vsa kri mu je šinila v obraz. »Naše tajno orožje, ki ga hranimo za odločilni trenutek, še vedno čaka.« »Ne bodi smešen, Gerhard! Tajno orožje, ki o njem že vrabci čivkajo, je le eno izmed sredstev, ki so jih uporabljali ti zločinci, da bi utrdili moralo, ki je popuščala, in vas še nadalje obdržali v zablodi. Kapitulacija . . . Morda res še ni podpisana, daleč pa ni več.« »Ne, fflhrer tega ne bo storil nikoli, ne bo dovolil!« »Mar si tudi ti eden izmed tistih, ki še verjamejo, da je živ?« se je posmehljivo oglasi! stari grof. »Preveč prebrisan je in prevelik bojazljivec, da bi si po vsem, kar je storil, upal sesti na zatožno klop. Verjamem poročilom, da je napravil samomor. Ko bi bil to storil že davno prej!« »Prepovedujem . . .« Mlademu grofu je ščipalnik zdrsnil z nosu v dlan, ki jo je nastavil v zadnjem trenutku. Tiste drobne, nemirne oči, ki so prej gledale izza stekel, so bile zdaj vodene, migetajoče . . . »Ne dovolim, da bi kJo tako govoril o vodji našega rajha,« je zavreščal, potem pa se je zadušil v lastnem glasu. »Četudi bi se naš boj tako končal, trdim, da je človek, ki ga je vodil. Je in ostane eden največjih ljudi naše zgodovine . . . Vsekakor je vreden mnogo več kot vaš stari cesar, pod čigar vodstvom ste doživeli leta 1918 še hujši poraz.« Stari grof se je zastrmel v sina. Spet sta se spotaknila ob tistem, o čemer se nikoli nista mogla sporazumeti. Ost v sinovih grobih besedah je zadela najbolj občutljivo mesto nekdanjega polkovnika cesarske konjenice. Namrščile so se košate obrvi starega grofa, vsa kri, kolikor je je še premoglo staro telo, je šinila v nagubani obraz. S težavo je stiskal besede skozi zobe, njegove oči pa so prebadale sina, ki se je tudi sam tresel in si je zaman skušal pritrditi ščipalnik na nos. »Da, cesar je izgubil vojno, to pa je tudi vse! Nemčija takrat ni bila porušena, čakali so nas domovi, starši, žene, otroci« Starec je sprva govoril tiho. potem pa se je iz njegovih ust vsul tuleč plaz. »Kaj ste vi. prekleti nacisti, dosegli s tem svojim bojem? Kje so divizije, ki so šle na fronto? Kje so zmage, kje je izpolnitev obljub, s katerimi ste' slepili ljudi? Vrnili ste se premagani, potolčeni skoraj do zadnjega, komaj vsak stoti se je vrnil. In kaj je našel? AH je našel svoje mesto, svoj dom, ali so ga sprejeli najdražji? Odgovori, ti bedasti nacist!« »Tak naj toži sovražnika,« je predrzno odgovoril sin. »Vas naj obtoži, vas naciste, ki ste povzročili vse to zlo, najhujšo katastrofo, kar jih je doživel človeški rod v dosedanji zgodovini. Vse vas bi bilo treba spraviti pred sodnike.« Grof je nenadoma utihnil. Pred vrati je nekaj zašumelo. Naglo jih je odprl in pogledal na hodnik: nikjer nikogar. Vrnil se je k mizi, vključil radijski sprejemnik in si z drgetajočo roko prižgal cigareto. S pogledom je preletel sobo, potem pa se je snet ozrl v sina. »Žal se krivci po navadi izmažejo,« je nadaljeval nekoliko mirneje. »Tudi ti si se vrnil ce). Zdaj bom moral zastaviti ves svoj Vpliv, da te ne bodo vrgli v ječo, kamor spadaš. In potem? Dobro se ti bo godilo, kakor se ti je nekoč, ti in tvoja draga sestra bosta čakala na mojo smrt, da bosta potem odprla oporoko.« Grof se je sorehodil po sobi. vmes na je sunkovito puhal cigaretni dim. »Kako strašno je, če pomislim, da bom zapustil dvema nepridipravoma vse, kar imam. Tvoja sestra ni nič boljša od tebe. Čudi me Ir to. kako da se vidva ne moreta. Podobni ljudje, zlasti slabi, so si pogosto zelo blizu... Moj bog, da moram imeti prav jaz take otroke!« »Na to bi mislili takrat, ko ste naju priklicali v življenje, pa bi zdaj ne imeli težav z oporoko.« mu je nesramno zabrusil sin. »Ali ne bi moglo biti tudi drugače? Recimo, da bi bila vidva pametnejša in bi poslušala očetov nasvet in ne bi organizirala hitlerjevske mladine v schwerinski pokrajini, pa bi nam bilo vsem trem v teh letih manj hudo.« »Meni ni žal. Prepričan sem, da tudi Pavli ni.« je ponosno trmast odgovoril mladi grof. »Srečen sem v zavesti, da tega prelepega obdobja naše zgodovine ne razlagajo vsi tako kot vi.« Tisti trenutek so prišli iz sprejemnika toni. ki so jim vedno sledila poročila. Oče in sin sta utihnila. »Objavljamo izredno sporočilo,« je dvakrat ponovil napovedovalec, potem pa nadaljeval: »Davi ob dveh in štirideset minut je pooblaščeni predstavnik nemškega vrhovnega poveljstva general Jodl podpisal v glavnem štabu generala Eisenhowerja v Reimsu v navzočnosti predstavnika sovjetskega vrhovnega poveljstva generala Suslaparova, predstavnika vrhovnega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil generala Smitha in predstavnika francoskega vrhovnega povelj- ftibrerj0- stva generala Seveuxa po naIogu po€* vega namestnika velikega a p. povezoval razen glavnih hodnikov m & nišč pravcati labirint zavitih stopn stranskih hodnikov, kjer bi se le s znašel, kdor bi bii prvič v gradu. ej^j Govorili so, da je v gradu tudi so, skrivnih prostorov je da gradu tudi ^ v mnogih/ tajna vrata in odprtine ter da povezUje no poslopje sedem kilometrov dolg P ,,ega meljski rov z lepo vilo sredi grofo teg»' gozda. Četudi je bilo res le nekaj vsega je razen članov grofovske družine ie ajsKe ljudi poznalo vse te družinske in skrivnosti. Tistega sedmega maja pozno Popniesto sta si izbrala dva človeka nenavadno za zaupen pogov»or. Stala sta na enem temnih, ozkih hodnikov, koder so 5 , je stopnice vodile v vinsko klet. Od zg°lr; je prihajal medel pramen svetlobe, ki J a^ bilo le toliko, da bi opazovalec lahko ^ ločil v temi žensko postavo in dve stop niže obrise razoglavega moškega. n* »Ne bi te hotel ponovno opominJ31 oZi najin sporazum,« je moški grobo sikml * je zobe. »Usoda človeka, ki ti je tako aras-samo v tvojih rokah « »Vendar nočem, da se staremu zgodi,« je zašepetala ženska. »Po naj ^ prejšnjih pogovorih nisem mogla soditi. nameravate tako daleč« je »Kaj ti veš!« je jezno vzkliknil,^ ? veš, brž utihnil in šepetaje nadaljeval: ti norica, o mojih načrtih! In - hudiča. ^ Ije bi bilo zate, če storiš, kar ti na^ zakaj če me bo minilo potrpljenje, bom M daljeval brez tvoje pomoči. Samo tchaj • »Ne, ne . . . Prosim vas, nikar! jrrjpod sem le, da sedanji čas ni primeren. Go ^ grof se lahko zbudi vsak trenutek. če opazi. . .« Jimiai* »Ničesar ne bo opazil,« jo je spodo^J, »Veliko mi je do tega, da pregledam govo pisalno mizo in vso delovno so,?-uge-tebe zahtevam le, da mi priskrbiš kij v Ker smeš razen bedastega Gottlieba le ^ grofovske sobe, ti ne bo težko. Tam p kakor veš in znaš « _to' »Ali mi obljubite, da boste tudi vi rili, kakor želim?« ^j »Hudič,« se je razjezil, »kolikokrat ^ ti še povem, da ti zaradi tega ni treba v skrbeh!« 0ji »Pojdite z menoj! Počakali boste v ** sobi. Pazite, prosim vas, da naju spo^ kdo ne opazi!« Kot dvoje prikazni sta senci lezli po gjo mnih hodnikih. Stopnišče, ki je PoVf?0nre' pritličje s prvim nadstropjem, je moški I j tekel. Preskakoval je po tri stopnice. ^ za marmornatim stebrom na vrhu je ®Dtc0 in pogledal na hodnik proti sobam v ‘1-delu gradu, kjer sta spala najzvestejša f? j fovska pslužb^n^a: strežnik Gottlieb -in grofičina drvižabnica Magda Lindam ženska srednuh let, ki je vdano služil3 % fovski družini vsaj že dvajset let. Na 11 niku ni bilo nikogar. V^X^^^^^^X^NOXVX^X*X*XXVVX^XXXVSXXVXVXV«W«CVVXXXXXXXXXXXV^^XVV^^X«^^^X\^^^^X>X^ Spored Radia Ljubljana za teden od 12. do 19. junija PGMEBEUEK dne 13. junija 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisa-n glasbeni spored) 8.05 Drobne orkestralne skladbe 8.40 Planinska oktet iz Mar.ibora 9.00 Naš podlistek — JaSi Dajan: Novi obraz v ogledalu — III. 9.20 Paleta popevk in zabavnih melodij 10.10 Drugo dejanje opere Ivan Susanin Mihai.a Glinke 10.38 Iz firmov in glasbenih revij 11.00 Klavirske skladbe E. Griega, P. I. Čajkovskega in S. Rahmaninova 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Trio Avgusta Stanka za vas 12.15 -Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Dva ai trije pridelki v letu 12.25 Beograjska pevka Olivera Markovič 12.40 Blaž Arnič: Pesem p amn. simfonična pesnitev 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kola in sevda inke 13.55 Solisti Igor Ozim, Vlado Požar in Srečko Za.okar 14.20 Zanimivosti :tz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem — Jože Kregar: Holandija 16.00 V svetu opern.h melodij 17.10 Srečno vožnjo: Šoferjem na pot 18.00 Radijska univerza — Božo Petek: Poti stoletja prvih poletov v Jugoslaviji — II. 18.15 Zo-tan Kodaly: Plesi iz Galante 18.30 Športni tednik 20.00 Rev ja zabavne glasbe 20.45 Kulturna tribuna — 'Boris Kocjančič: De o svetov za prosvete in kulturo 21.00 Lahka glasba 21.10—22.55 Ob 30-letnici umetniškega dela M ar j a na Kozin e 22.55—23.00 Komorni interniezzo 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana 23.35 S popevkami v deželo sanj 24.00 Zadnja poročili a in zaključek oddaje TGHEK dne 14. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.06 R. Schumann: Humoreska op. 20 8.30 Od popevke do popevke 8.55 Za šolarje — Dobil pomočniki 10.10 izberite melodijo tedna! 11.00 Igra godba JLA p. v. Jožeta Bruna 11.20 Naši solisti v raznih operah 12.00 Napolitanske pesmi 12.15 Kmet jski nasveti — ing. Raoul Jenčič: Namakanje v sadovnjakih 12.25 Harfistka Jeftica Pertot-Portogrand.i 12.45 Poljske narodne pesmi 13.15 Obvestiila in zabavna glasba 13.30 Lahka glasba — Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Trio Slavka Avsenka 14.05 Za šolarje — Čudežno zdravilo 14.35 Poje tenorist Jan Peerce 15.15 Reklame in zabavna glasba ■ 15.40 Listi iz domače književnosti — Dva črnogorska pesnika 17.10 Pogovor z volivci 17.20 L. van Beethoven: •Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru 18.00 iz zbornika spominov 18.20 Kot ček za mlade ljubitelje 'glasbe — V glasbeni sobi D. van Beethovna 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor madrigalistov iz Celovca 20.30 Radijska igra — Christian Bock-Herbert Reinecker: Naš očka se mora oženiti 21.24 Janko Gregorc; Melod, je srca — operetni venček 21.45 Georg Philipp Telemann: Koncert za violo in godalni orkester v G-duru 22.15 Po latinski Amerik,' z zborom Norman Luboff 22.30 Na ples vas vabi Lester Lanin s svojim orkestrom 23.10 Nočni komorni koncert skladb W. A. Mozarta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA dne 15. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.301—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje — Posnetki z velčke revije mladinskih pevskih zborov v Celju 8.30 Edvard Lalo: Natmouna, suita 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Radi bi vas zabavali 30.10 Jugoslovanski samospevi 10.40 Veliki orkestri — znane melodije 11.00 Operne uverture in medigre 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Petnajst minut domače glasbe 12.15 Kmetijski nasveti — ing. J e'ka Hočevar: Organizirana zaščita pred kroni-p rjevo plesnijo 12.26 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Popevke v koračnem ritmu . 13.15 Obvestiča in zabavna gf.asba, 13.30 Lj ub;janski vokalni kvintet 13.45 Ivan Zajc: Simfonija ' v c-molu 14.05 Za šolarje — Drugo uvodno glasbo 14.36 Melodije Franza Lebarja 15.15 Obvestila in zabaivna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — J. Hunter: Džungla v razredu 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Fotpouri za razvedrilo 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe Od novih akordov do danes — XXIV. oddaja Karol Pahor 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 G. Verdi; Ples v maskah 22.15 Kvintet Jožeta Kampiča 22.35 Raymond Lefevre s svojim orkestrom 23.10 Koktajli ritmov 23.40 Iz nočnega zabavišča v hotelu Atlantic 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK dne 16. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Ali vam ugaja? — Spored zabavne glasbe 8.35 Poje zbor KUD Džemo Krvavec iz Sarajeva 8.55 Za šolarje — Beg iz taborišča smrti 9.25 Zvočna mavrica 10.10 K. Baranovič: Simfonietta za godalni orkester 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Glasbene razglednice 11.35 Violinist Ali Dermelj igra skladbe jugoslovanskih avtorjev 12.00 A. HaUecker: Od Splita do Dubrovnika Venček dalmatinskih pesmi in plesov. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terče j: Važnost proizvodnih kleti 12.25 Odlomki, iz velikih oper 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Narodne in domače melodije 13.50 Četrt ure z ansamblom Franco S carica 14.05 Marijan Vodopivec: Pesmi moje domovine 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Joaquin Turina: Fanta^- stična pesnitev op. 98 16.30 Popevke se vrstijo 17.10 »Sončece sije« . . . Pesmi Petra Liparja 17.30 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajamo naše umetnike — XXXV. oddaja 18.45 Radijska univerza — Božo Petek: P01 stolet j a prvih poletov v Jugoslaviji — III. del 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 21.00 L tera-rni večer — Svetovi Pearl Buckove 211.40 Komorni in term ezzo 22.15 Po svetu jazza , 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK dne 17. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 9.00 Naš podlistek — Jael Dajan: Novi obraz v ogledalu — IV. del 9.20 S popevkami iz Evrope v Ameriko 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Itali janski operni dvospevi 10.35 Orkester Ray Anthony z goda i 11.00 Popularne skladbe za violončelo, harfo in violino 1)1.30 Družina in dom 11.45 Pojo mali vokalni ansambli 12.00 Dunajski valčki 12.15 Kmetijski nasveti — :ng. Franjo Kordiš: Omela, rak in jelova uš — nevarni škodljivci 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk 12.45 Trio orglic Blumauer v razvedrilo 13.30 Arije iz štirih manj znanih francoskih oper 13.45 Zabavna ruleta 14.05 Za šolarje — Moje in tvoje 14.36 Tri ogrske rapsodije Franza Liszta 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — SaL!.y Benson: Poklic gospodinje 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Lepe melodije 17.40 Poje dekliški komorni zbor Zavoda za glasbeno vzgojo v Šiški 18.00 Človek in zdravje 18.15 Kitarist Laurindo Almeida 18.30 Iz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skladatelj Marijan Kozi- na piše za mlade poslušaje / 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 P. I. Čajkovski: Simfo- nija št. 6 v h-molu pp. 74 21.45 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Angleški plesni orkester Johnny Dankvvorth 22.30 Nočni operni koncert 23.10 Zabaval vas bo ansambel Moj mira Sepeta 23.30 Zadnji ples pred polnočjo SOBOTA dne 18. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 8.55 Za šolarje — Suhec in de belko 9.25 A. Dvorak; Moravski dvospevi 10.10 Od valčka do cha-cha-cha 10.40 Poje učiteljski pevski zbor Em i Adamič 11.00 L. Jvl. Škerjanc: Gazele — 7 orkestralnih pesnitev 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut z Veselimi vandrovčki 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Terčelj: Pitanje telet napreduje 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Zabavni orkester RTV Beograd 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pojo pevci beograjske opere 14.05 Vaški kvintet z Božom in Miškccn 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Našli poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 Reportaža z revije zabavnih orkestrov Svobod in prosvetnih društev v Zagorju 16.20 V ritmu današnjih dni 17.10 Nekaj lahke glasbe 17.15 Glasbena križanka št. 26 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Od tu in tam 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino ! 21.15 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Radi plešete? — Izvolite! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje II. PROGRAM 22.15—23.00 Glasba za ples NEDELJA dne 19. junija 6.001—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Nizozemska pihalna godba 7.15 Pihalni orkester - 8.00 Mladinska radijska ^ — Anton Ingolič: Ta)^u društvo PGC 8.55 Iz albuma otroških pesmi 9.10 Z vedro glasbo v novi teden 10.10 Še pomnite tovariši. •. Jože Ambrožič: V begunjskih zaporih 10.30 Dve simfonični pesnitvi 11.00 Radi j'h poslušate a 11.30 Nace Grom: S-1C461 Ljubljano in Koprom 12.00 Naši posl ušalci čestital0 in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna v glasba 13.30 Za našo vas 14.45 Koncert pri vas dom3 14.15 Naši poslušalci Čestitaj0 in pozdravljajo — H. 15.15 Reklame 15.30 Po; ure z zabavm-m orkestrom Alfred SchCJ* 16.00 Melodije za vas! 17.00 Stodvadset minut špor^3 in glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski, dnevnik 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Športna poročila 21.10 Njihovih imen nismo pozablili — I. oddaja Tenorist Leo Slezaflc 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek 24.00 Zadnja poročila in za zaključek oddaje II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Od tu in tam 13.45 Franz Liszt: Odlomki iz cikla Romarska leta 15.10—16.00 Popularen operni koncert KMETIJSKO GOSPODARSTVO »KIDRIČEVO« ne V ^Posredni bližini Tovar-Uni-= nice in aluminija stoji K„„^VP° poslopje kmetijskega ^Podarstva Kidričevo. Že ob v ^ ki vodi do uprave, zapaziš g. g^adah prekrasno plemensko no t zadovoljno muli soč- te. trav°» katere je letos na pre-^ ogradah se ločeno pasejo o. v® tnlekariee in baby-beef ed°. Kmalu nato zagledaš od aerne zaPrte dleve, za njimi Hev> le malo stran su-j. nico za hmelj in moderno na-p avo za sušenje sena in žitaric. 1 Pogledu na vse to nehote 'hislig, koliko truda je bilo ozenega v vse te objekte. Po-'slimo samo na gnojenje, ob-n zemlje, košnjo itd. Da-, snja stopnja razvoja kmetjj-gospodarstva Kidričevo je 10 samoupravnih organov. so Pravilno razumeli ki delavsko je treba povečati zlasti živinorejo z ozirom na velike potrebe mleka in mesa v Kidričevem, ki je rastlo iz dneva v dan. MLADI DELAVSKI SVET URESNIČUJE TEŽNJE Sklepe so začeli takoj uresničevati. Izposlovali so kredite, s katerimi so nabavili od okoliških kmetov 60 plemenskih krav, dobrih mlekaric. S tem so delno rešili pomanjkanje mleka in gnoja. Hvala gre tudi tovarni, ki je pokazala mnogo razumevanja za razvoj posestva in mu je odstopila nekatera gospodarska in stanovanjska poslopje!, s čimer je mnogo pripomogla k izvrševanju postavljenega plana. Posestvo se je polagoma širilo. Drugo leto po ustanovitvi sta bili priključeni Gradisova in zadružna ekonomija, ki sta bili v slabem stanju in zelo raz-parcelirani. S tema priključitvama je bila dana možnost za se je delavski svet takoj lotil. Že istega leta bili ustvarjeni večji njivski kompleksi. Leta 1952 je bil izdan zakon o kmečkem zemlji- SatnouPravljanje. ri .^bietijsko gospodarstvo Ki-Učevo se je začelo razvijati iz eltdanje ekonomije Tovarne Ko®111 alu™ni^- Zapuščina arondacijo, česar M>nom je je bila borna, saj je svpt takoi loH1 sebovala le 120 ha obdeloval-lh površin, 23 glav goveda in v?kaj strojev. Z izvolitvijo pr-UKa Savskega sveta, ki je bil zwan leta 1952, so pristopili ta-k načrtnemu gospodarjenju. ^arnoupravljanje je prihajalo edno bolj do izraza, čeprav je j*0 v začetku delo nekoliko iežkočeno zaradi nesoglasij ped delavskim svetom ter Pravnim odborom. Toda trenutne težave so odpravili tako, je delavski svet razrešil Predsednika upravnega odbora aradi nazadnjaških pogledov aa Proizvodnjo, nakar je delo leklo normalno. Pred novi de-tayski svet so bile postavljene szke naloge. Prva je bila dvig čredno nizkih hektarskih dono-ov, v zvezi s tem je bilo treba Pognojiti vse obdelovalne površne s hlevskim gnojem v času “■eh let. Sprejet je bil sklep, da škem maksimumu. S tem je posestvo pridobilo novih 350 ha obdelovalnih površin v približno tisoč samostojno ležečih parcelah. Pojavil se je nov problem, ustvariti iz teh parcel večje, za mehanizacijo sposobne obdelovalne enote. Razmeroma mlad delavski svet je pristopil k uresničevanju teh teženj. Najprej se je odločil, v katerih krajih naj bi bi bili takšni kompleksi, ki bodo primerni za sodobno kmetijsko mehanizacijo. Nato so začeli z arondacijo. Iz lastnih majhnih razkropljenih parcel so po zamenjavah pridobili enotno površino 100 ha njiv. Arondiranih je bilo nad 300 posestnikov, ki so za arondacijo pokazali popolno razumevanje, saj ni bilo niti ene pritožbe. Pri vsem tem je mnogo pomagal takratni okrajni ljudski odbor, Ptuj. Za obdelovanje tako velikih območij je bila potrebna sodobna kmetijska mehanizacija. Zato so kupili štiri traktorje s potrebnimi priključki. Nabavili so tudi kombajn. Ta je bil med prvimi v Sloveniji. Vsa ta mehanizacija je pripomogla, da Umetna sušilnica za seno in zrno kljub vsem povečavam posestva ni bilo potrebno zaposliti novo delovno silo, ki je že tako in tako primanjkuje. Vprašanje obdelovanja zemlje je bilo rešeno. Ker je živinoreja zelo važna panoga našega kmetijskega gospodarstva, so poskrbeli tudi za povečanje svojih čred. Ker je primanjkovalo potrebnih hlevov, so pričeli z adaptacijo že obstoječih gospodarskih poslopij, katera so pridobili z arondacijo, in tako ustvarili možnosti za vhlevljenje kakih 300 prostirajo lepo negovana hme-glav živine. V zadnjih letih so se lotili gojenja industrijskih rastlin, kakor hmelja in sladkorne pese. Ob cesti Maribor—Ptuj se raz-Ijišča z žično vleko, ki so lahko gospodarstvu v ponos. V lanskem letu so na teh mladih hmeljskih nasadih pridelali 18 ton hmelja, v letošnjem letu pa računajo na enkraten porast pridelka. S sladkorno peso so delali šele prve poizkuse, ki so se obnesli. Leta 1959 se je gospodarstvu priključilo semenogojsko posestvo Starše in republiški zavod Turnišče z znano kobilarno, kjer vzgajajo prvovrstne konje dirkače, ki že vrsto let osvajajo prva mesta v republiškem in zveznem merilu. Kobilarna je izredno lepo in čisto urejena. Ima svoj hipodrom, kjer konji Odprti hlevi za govejo živino redno trenirajo. Veličasten je letno približno 5000 glav nara-pogled na konje, ki z dvignjeni- ščaja. Osnovo za prašičerejo so mi repi in v vetru plapolajočimi dobili’ tako, da so uvozili leta grivami divjajo iz hlevov na 1959 80 glav plemenskih svinj pašo. Človek nehote pomisli na iz Švedske. Gotov pa je hlev za filme divjega Zahoda, kjer vidi 1000 bekonov. V letošnjem letu približno isto sliko. Priključen bodo zgradili hleve za 600 krav, je bil tudi republiški zavod Pra- uredili izmolžišče s potrebno gersko in površine nekdanjih mlekarno. Hlevi za 300 krav so vaških skupnosti (gmajne). S te- že dograjeni, do konca julija mi združitvami meri posestvo ‘ bodo gotovi novi hlevi z isto danes nad 3000 ha. Od tega od- kapaciteto. To so odprti hlevi z pade na njive 1000 ha, na go- globokim nastiljem. Živina, ki zdove 900 ha, na travnike 560 je prezimila v že gotovem od-hektarov. Na ostalih zemljiščih prtem hlevu, je zelo lepa in izvajajo hidro in agromeliora- zdrava. cijska dela. Z odprtimi jarki in Omeniti moramo tudi izgrad-kanali je izsušenih 200 ha zem- nj0 dveh modernih sušilnic za Ijišč, ki so bila prej zamočvirje- hmelj, sušilnico za sušenje kr-na in leglo metilja. Na površini me jn glt ter adaptacijo neka-200 ha pa bodo še v tem letu po- terih starih hiš za delavska sta-ložili cevno drenažo. novanja. V gradnji je šeststano- Z združitvijo vseh prej na- vanjski blok. Kupili so tudi dve vedenih posestev je bila podana tristanovanjski hiši. Iz tega je možnost izredno hitrega razvoja razvidno, da se delavski svet vseh panog kmetijstva: živino- gospodarstva briga- tudi za dvig reje, prašičereje, posebno pa za standarda svojih ljudi. razvoj poljedelstva. V svojem Da je posestvo doseglo to- hkšne Uspehe in si posulo Te imeli do leta 1962 5000 glav goveje živine, od tega 3000 krav, tako daljnosežne naloge, je ; i , j v: . • • ’ prav gotovo Zasluga delavskega ostalo bo mlada ziv na m živina ^amouSpravljanja! eki je tudi % na pitanju. S tem elaboratom je kmeti^tvu Jdokazalo Jsvojo po_ šlo posestvo na zvezni natečaj, membJnost_ Parola »TovarJne T-kjer je bil sprejet s pogojem, lavcem!<< se je z vso upraviče_ da začnejo z izgradnjo leta 1961. nostjo prenesJ]a in pospl^ila na Že sedaj sta v gradnji dva vse vrste gospodarskih dejavno-moderna hleva za plemenske sti. Saj delata oba, tovarniški in svinje. V tem plemenskem cen- kmečki delavec, za iste cilje, tru bo v bodoče 200—300 ple- oba nam — vsak po svoje — gra-menskih svinj, ki bi naj dale .dita_boljšgxži,vljepjske pogoje. m Ml mm* 'SmssmSm Tovarna umetnih brusov »Swaty« — Maribor Od brusnih kamnov do umetnih brusov . Nagel razmah naše povojne lndustrije je rodil nove in nove Potrebe. Te so oživile in pre-hsmerile dejavnost nekaterih 'hanj pomembnih, majhnih predanih obratov, ki so se ob pri- vili 6 novih inozemskih strojev. Deset strojev so izdelali v lastni mehanični delavnici. V letu 1953 je bila dograjena nova hala za hternih pogojih razrasli v velike pečamo. Z dograditvijo le-te je tovarne. bilo omogočeno nadaljnje pove- Majhno podjetje, ki ga je Čanje proizvodnje. Vzporedno s tota 1879 ustanovil kemik Franc proizvodnjo je raslo tudi število Swaty, se je do 1. 1934 zelo po- zaposlenih, časi razvijalo. Po lastnih patentiranih postopkih je izdeloval brusne kamne za ostrenje bri-tov in raznega drugega orodja. P°djetje je izvažalo svoje izdelke v 19 evropskih in prekomor- upravljanja je tovarna hitreje rekonstrukcij. Rešeno je bilo po vimetnih brusih, in sicer in-napredovala. Leta 1952 so naba- tudi vprašanje zemljišča, potreb- dustjrijskih brusih, ki predstavljajo za mnoga podjetja eno glavnih orodij v njihovi proizvodnji. Kljub naporom in maksimalni izrabi strojev ni bilo moč zadostiti rastočim potre-barti in zahtevam po umetnih brusih. Misliti so začeli, kako bi razširili tovarno. Iskanje kreditov je bilo brezuspešno. Ostali so prepuščeni sami sebi, svojim lastnim silam in sredstvom. Delo ni bilo zaman in uspehi so se končno pokazali. V letu 1958 so ustvarili toliko lastnih sred- Leta 1956 je uredilo podjetje vsa sporna vprašanja glede bodočega življenjskega prostora tovarne in je šele takrat lahko sestavilo definitivni investicijski načrt razvoja tovarne za daljše nega za razvoj tovarne. Z investicijsko banko je bila sklenjena posojilna pogodba za finansiranje rekonstrukcije , s stoodstotno lastno udeležbo. Takoj so začeli z gradbenimi deli, za nabavo domače in uvožene opreme pa so sklenili pogodbe. Z začetkom gradbenih del 'so se izvršile v tovarni razne spremembe. Kljub vsem težkočam, ki so jih tekom leta 1959 premagovali, je podjetje doseglo prav v tem letu največji vzpon ?hih držav. S preorientacijo pro- obdobje. Do konca leta 1958 je izvodnje so začeli izdelovati tu- bilo opravljeno še mnogo dru-« industrijske bruse in se kljub Sega. Zgradili_so nove sanitarne toočni inozemski konkurenci Uveljavili na zunanjem tržišču. Do okupacije se je podjetje Polagoma širilo tako, da so na stare objekte dograjevali provizorične prizidke. Leta 1940 je bila dograjena peta keramična Poč- Kapacitete tovarne se niso Spremenile vse do letošnjega nl p0( tota, ko je bila spuščena v pogon takrat n°va 45-metrska tunelska peč. proizvodnji in drugih poslov- štev, da so se začeli resno pote- naprave, uredili nadvse potreben laboratorij, modernizirali vozni park, na strojih pa so izvršili razne rekonstrukcije. URESNIČEVANJE INDUSTRIJSKEGA PLANA Velika prelomnica v zgodovini podjetja je leto 1959, kajti so pričeli z uresničitvijo nih uspehih. Istega leta je praznoval kolektiv 80-letnico obstoja podjetja. Ob tej priliki so bili starejši uslužbenci nagrajeni s praktičnimi darili. Tudi proizvodnost dela je rasla iz leta v leto. Vse to so sadovi naporov samoupravnih organov, ki so vsestransko skrbeli, da se razvije podjetje čimbolj, obenem pa so posvečali vso pozornost tudi dvigu standarda svojega delavstva. IZ RUŠEVIN Raste nova tovarna Po zmagi socialistične revo-tocije je stal kolektiv tovarne Pred ruševinami, kajti pri enem °d zadnjih bombnih napadov je bila tovarna močno poškodova-nf|- Z obnovo poškodovanih ob-Icktov niso bili rešeni vsi problemi. Posebne težkoče je povzročalo pomanjkanje surovin, "endar je do leta 1947 proizva-lala tovarna bruse iz surovin, so ostale še iz časa okupa-toie. Šele takrat so prispele Prve uvožene surovine. Delovni Primerjava proizvodnosti dela v obdobju 1955—1959 Leto povprečje v kg na enega delavca letna proizvodnja v kilogramih 1955 4.194 1956 4.624 1957 4.891 1958 4.983 1959 5.855 622.442 712.084 753.296 787.403 1,007.160 Bruto dohodek je porastel od 672,068.169 iz leta 1955 na 1.094,608.896 v letu 1959. Prvega maja letošnjega leta je zabeležil kolektiv »Tovarne Swaty« v svojo kroniko eno svojih največjih zmag, to je dograditev nove hale in puščanje v pogon 45-metrske najmodernejše tu- krtUi y ao-meirsKe ra-?« 'J ^ moyal Prebroditi še nelske peči za žganje umetnih Dm’ 6 težkoče, predno je brusov. Ta peč bo dala pri svo- Proizvodnja stekla normalno. Posebne uspehe beležijo od teta 1950, ko je bilo podjetje Predano v upravljanje delovnemu kolektivu. V obdobju samo- jem normalnem obratovanju več, kot je dalo vseh pet prejšnjih, zastarelih. Delovni pogoji pri novi peči so mnogo boljši in znosni, njena kapaciteta pa je 500 ton letno, medtem ko so delavci pri starih pečeh delali pod zelo težkimi pogoji pri temperaturi 60 stopinj Celzija in so nažgali letno le 350 ton novih brusov. PRVI VAGONCKI S POSKUSNIMI BRUSI GREDO V NOVO PEC Da je prišlo do avtomatizacije v žganju umetnih brusov in te velike delovne zmage kolektiva, je bil vzrok v vedno večjem povpraševanju industrije govati za rekonstrukcijo tovarne v etapah. Kmalu so zapeli krampi in lopate in konec lanskega leta je bila dograjena in zasteklena hala, v kateri je bilo predvideno mesto za tunelsko peč. Letni plan je bil prekoračen za 25 °/o. Iz tujine je začel prihajati material za peč. Z gradnjo peči so začeli 22. januarja letošnjega leta. Pod vodstvom inozemskega strokovnjaka je deset naših šamoterjev neumorno delalo 12 ur dnevno. Pač je polagoma rasla in dobivala svojo pravo obliko. Po šestih tednih je bilo delo zaključeno. Nova 45 m dolga peč je čakala na sprejem prvih brusov. Ob peči stoji steklena omara z najmodernejšimi avtomatično delujočimi regulirnimi napravami. Do nje pa vodi od nove transformatorske postaje električni kabel. Peč je ena izmed najmodernejših v državi. Med sušenjem so se nadaljevala ostala dela na zaključni montaži, kontrolnih napravah in električnih grelnih elementih. Ti elementi so zadnja novost tehnike in omogočajo temperaturo do 1700 stopinj Celzija. Na svetu je le nekaj takih peči. Začelo se je postopno ogrevanje peči. Ogreti jo je bilo treba na 1300 stopinj Celzija, da so lahko začeli s poizkusnim žganjem brusov. Aparaturo je Moderna 45-metrska predorska peč, v kateri bodo izdelali letno 500 ton umetnih brusov bilo treba regulirati tako, da bodo brusi na svojem prevozu skozi peč na posebnih vagonč-kih prešli točno določeno temperaturno krivuljo od hladnega stanja do 1300 stopinj Celzija in ponovno do' hladnega stanja. Skozi ves predor peči vodi tir, po katerem se s polževo hitrostjo pomikajo vagončki. Ta pot skozi žarilno cono traja pet dni. Po petih dneh potovanja skozi peč je na vagončkih ohlajena keramično vezana roba — brusi. Prvi vagonček s preizkusnimi brusi je zapeljal v predor 24. marca, točno dva meseca po začetku montažne peči. Na večer pred 1. majem je peč sprejela prvi vagonček redne proizvodnje, to je — predali so jo v redno obratovanje. Izvojevane zmage se veseli ves kolektiv, ki je brez kakršnekoli pomoči ali kredita, z denarjem, ki so ga ustvarile njihove pridne roke, naredil gigantsko delo in s tem mnogo pripomogel pri izgradnji domovine. Za vse uspehe gre mnogo hvale tudi sindikalni podružnici, saj. je bilo njeno delo usmerjeno na dajanje pomoči organom samoupravljanja. Skupno so pa skrbeli za dvig standarda, oddih delavstva, za stanovanjsko vprašanje in podobno. V sklopu sindikalne podružnice uspešno delujeta strelska sekcija in foto-krožek. Mladinska organizacija, v kateri je število članov zelo naraslo, je uresničila sklepe letne mladinske konference, da se v podjetju osnuje klub mladih proizvajalcev z obširnim programom dela, katerega cilj je v prvi vrsti vzgoja kadrov in ak-tivizacija mladine na področju proizvodnje za nadaljnji dvig podjetja. Tudi v kultumo-pro-svetni dejavnosti mladine so bili zabeleženi lepi uspehi. Uspehi, ki jih je dosegel delovni kolektiv tovarne umetnih brijsov Swaty upravičujejo pričakovanje, da ima podjetje pred seboj še zavidanja vreden razvoj. —r 1 2 3 4 s 6 In ? 8 9 10 11 1* 9 14 15 O 16 u 18 m 1? 20 m 2i m 22 23 m 24 25 m 26 m 2? m 28 m m 29 30 m 31 32 S 33 39 H 35 36 IH 3? 38 39 40 m 41 42 m 43 94 V 45 K^iniraimd Črni pa potezi dobi • Beli: Kgl, Dc6, Ta5, Tfl, 1x16, Pa3, e5, h2 (8) Črni: Kh7, De3, Td7, Sf2, Sh4, Pf7, g7, bS (8) Črni je pravkar dal s skakačem na f2 in beli se je s kraljem brez razmišljanja umaknil na gl, ne da bi slutil, da je s tem naredil strohovito, odločilno napako, po kateri je v treh potezah celo že matiran. Toda kako? KMŽfiMA ŠTEV. 22 Vodoravno: 1. zborovske skladbe posebne vrste, 7. organ našega telesa, 13. Ober, 14. rob slike, 16. drevo z užitnim plodom, 17. država v srednji Aziji, 19. nivo, površina, 21. ptič severnih morij, ki zelo dobro plava, 22. naprava, 24. vrsta vina, 27. sestavni del »zemeljskega plina«, 28. svetovno znano kopališče blizu Benetk, 29. ne-napolnjen, 31. krasiti, 34. oblika razcvetja, 35. ne posedujem, 37. vrsta sira, 39. zavitek, 41. otok v Sredozemlju, 43. izkoriščanje, 44. tisti, ki zna čitati tuje misli, 45. študijski tečaj. Navpično: 1. veliki nemški klasični filozof, 2. pozdrav starih Rimljanov, 3. nastrešje nad ognjiščem, 4. geometrijski lik, 5. kazalni zaimek, .6. televizijski zaslon, 7. odlitek, 8. puščavnik, 9. soglasnik in samoglasnik, 10. država srednjega Vzhoda. 11. pletena košara, 12. poldrag kamen, 15. elektrotehniška enota, 18. predrimska železna doba, 20. ponujam, 23. majhna poškodba, 25. taborniška bivališča, 26. vrsta odrskih del, 28. mejna vrednost v matematiki, 23'. ograja, 30. vrsta vulkanskega otoka, 31. nagla smrt, 32. vas pri Domžalah, 33. prileten, ne mlad, 36. bajka, 38. grobo orientalsko sukno, 40. oblika osebnega zaimka, 42. izraz pri igri. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. pesimist, 8. sklop, 12. sprevod, 13. raka, 15. Ba, a, 16. Gral, 17. Rahela, n, 19. re, 21. uk, 22. bahač, 23. krt, 25. Anam, 27. ropot, 28. kosa, 29. JAT, 30. mirim, 31. Ka, 32. kk, e, 33. emisar, 35. kanu, a, 37. ve, 39. arak, 40. maraton, 42. opeka, 43. sladoled. Bela dama nadzira veliko diagonalo in tudi trdnjava je pri roki, če je treba. Pa vendar je stvar dokaj preprasta. Spomnite se samo na idejo zadušenega mata in rešitev vam ne bo delala preglavic. item sjs ‘:i§x 'S i + I§a ‘1TO 'g ++sqs t SAapsaa »TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN« Obroč športne dejavnosti kolektiva »-Tovarne dekorativnih tkanin-« na Celovški cesti, dobi jutri večji obseg. Kot uvod v letošnjo sezono bo jutrišnje športno tekmovanje med kolektivi šišenske občine, ki ga prireja sindikalna podružnica tovarne dekorativnih tkanin. Do nedavna zapuščena gramozna jama za tovarno, ob Celovški cesti, dobiva iz dneva v dan jasnejšo podobo, ki ji je namenjena. Večletno težnjo kolektiva, da bi za močno razgibano športno in kulturno dejavnost prišel do svojih prostorov, so v okviru sindikalne organizacije, v razmeroma kratkem obdobju uresničili. Že kmalu po pričetku prvih del pri urejanju športnega parka lani, so imeli prve prireditve. Pridne roke članov sindikata so si do danes ustvarile lep športni prostor, s kakršnim se ne more pohvaliti skoraj noben kolektiv. Igrišče za odbojko, košarko in balinarska steza, ki je mimogrede povedano, ena najboljših v ljubljanskem okraju (poslužujejo se je številni ljubljanski klubi) — služijo dobro svojemu namenu. Športne ekipe sindikalne organizacije so imele zlasti v zadnjem času precej tekmovanj, predvsem s podjetji tekstilne stroke iz bližnje in daljnje okolice. Ker jim je glavni namen doseči množičnost in polno izkoriščanje kapacitet športnih naprav, se, lahko bi rekli, »miniaturnega stadiona«, poslužujejo tudi okoliški prebivalci, razne organizacije in člani kolektivov s področja občine Šiška. \ Ta prostor pa ni namenjen le športnim prireditvam. Čeprav tik ob cesti, je s pred kratkim urejenim drevoredom, nameščenimi klopmi kaj intimen kotiček za oddih, še bolj pa prikladen za razne kulturne in zabavne prireditve. Okusno urejen oder in pod njim betonska ploščad, na nasprotni strani pa moderen bife, takim namenom najbolj odgovarja. Zategadel je v kolektivu TDT močnb razgibano tudi kulturno in družabno življenje. Za sestavo programa na številnih prireditvah niso nikoli v zadregi. S svojimi nastopi so si plesni orkester »Veseli tekstilci«, moški pevski zbor, humoristi, recitatorji in drugi pridobili že toliko slovesa širom po Sloveniji, da bodo skoraj v zadregi za prireditev doma. Potem, ko so obiskali med drugim tudi domova onemoglih na Bo-kalcah in v Preddvoru, bili pred kratkim v Zagorju in v gosteh pri nekaterih kolektivih, vabila od vsepovsod kar dežujejo. Visoka priznanja so dobili tudi na tekmovanju občinskih ^ turnih skupin. JUTRI TEKMUJEJO Tokrat imajo besedo šport' veči® vsem športniki kolektiva, nekak obsežnejši uvod v no sezono so pripravili ■ , tekmovanje med bližnjimi P jetji. Ekipe »Leka«, »Litost ja«, »Agroservisa«, »Unita3 ’ in domača ekipa TDT, bodo t movale v balinanju, strelja11-1.^ odbojki, namiznem tenisu šahu. ' . a Sindikalna podružnica le to priliko pripravila lep PT, in domača ekipa TDT bodo te najboljša ekipa kot celota, P^ čemer pa bodo ocenjevali tu, množičnost. Še posebej °° nagradili člane najboljše PoS mezne ekipe z izdelki TDT-Tekmovanje se bo pričelo ob sedmi uri zjutraj in bo tr jalo vse dopoldne. Potem, , bodo popoldne razglasili reZ,u0 tate in podelili nagrade, Pa D v prijetnem kotičku za tovarn > zabavna prireditev. Športni park kolektiva »Tovarne, dekorativnih tkanin« — Oh, nazadnje smo le sami! — Sanjal sem, da se vozim z avtomati' lom... y pz/uooA/M Šršm/K/.- P£/ č£yiJAPJi/