Kristina Vrhovec:
^^^    Deklica z vresja.
^^^^^^^^^^^       b    robu    \elikega    gozda    je    cvetelo    živordeče
^^^^ ^S^fs   ^^^L      vresje.  Bilo   je kakor   lep  prt,  s katerim  se  po~
^W        *Z (5^ ^"      ^^   krije uiiza za velikc praznike. — Tu je pasel oglar-
^V          J-C-*-/*         ^B  j*-*v Mariinek kozo. Majhen je bil Še Martinek, drugo
^m        *L~y*Q*p          ^B         koniaj bo pricel hoditi v Šolo. Velike plave oči
^k   '*i "^V/jm ^       ^m   Je ime' in I^P*1 kodraste lase. Prctl štirimi leti ga je
^fc  ^&\\\)lfi^ ^E   našo! oplar Nace na svojem pragu, ko se je vrnil
^^l   ">^ I)tfm^\^^m      zvcčer iz gozda. Smililo sc >nu je dete in ol>držal (fa
^^^^^^^^^^^^r         je pri sebi. Koza niu je dajala mlcka, s katoriin pa
^^^J^l^^^^          jt* liranil, čt*z dan pa je vzel s seboj v gozd dii niu
aapravil mehko posteljo iz listja. Deček se je lepo razvijal in rastel, kmalu
je tu<l» shoclil in pričel govoriti.
Takrat so po gozdoviK še živele zlatolase vile, poredni Skratje in skriv-nostni gozdni duhovi, ki se jim nihče ni smel prihližati. No. oplar je Živel v miru z njimi. saj je pred Krstnikovim cJnem iiastavil cvetocc kresuice na oknih svojt; kočo in prcd pra^rnni jv nastlal prajirolt. .\a nizkem oknu pa mu je rastla zelena roža. ki niuia iiuena ia prinaša veliko sreco, kadar vzcvetc. lo pa se zgodi le vsakih sto let enkrat — in pri oglarju Nacetu šo ni pognala cveta.
Jako je bilo. — In Martinck je postal že tako velik, da je vsako jutro gnal na pašo. Najrajše je pasi-l ob rol>u gozda, kjer je rasilo vresje. Ves dopoldan jc presedel tara in gledal v dolino. — Nekcpa jutra je Mar-tinek prignal svojo kozo na pašo \n našel je vresje pokoŠcno. Martinek se je usedel na ila in spustil kozo. Tetlaj pa je zagledal vprav ob svoji bosi nogi predrobno deklico. Tako drobna je bila. da bi jo Martinek skora.i v pesti skril iu rdečkasto obleko je nosila, Tiho je jokala. ?Kdo pa si ti?z
^Deklica z vresja,« je ihte iu prestraseno odgovorila mala. — Deklita z vresja. Saj mu veiidar oLe Še ni povedal, da na vresju žive deklice. sZakaj pa jočeš?*
¦ Rer so vresje pokositi. Zdaj  pa mmam doma/ Martinku se je  zelo smilila. Raltlo jo je položil na dlan in jo vzdignil. Mala se je trdno prijcla za njegov palec, da se ne bi prekucnila. Zdiij je Martinek videl t»d blizu, . da zelo žalostno gleda in da inaa zlate lase.
138
Ves dopoldan sta se pogovarjala deklica iu Martinek. Pravila mu je, da je že dalje časa živela na vresju, kamor jo jc prinesla dobra vila. ZveČer jo je bilo strah, pa so prišli iz vresja zeleiii palcki, tako majlini kakor mravlje, in ji priuesli odeju, jo pokril.t in vso noč bedeli pri njej. O, to je bilo zelo lepo. Martiuek pa ji ,je povedal, da ima očeta in v koči živita.
Ko je v dolini zazvonilo poldne, je Martinek odneael deklico donnvv. Oglar se je vniil od dfla in se ni raogel dovolj načuditi drobčkani de-klici, ki se mu je skoraj izgubila v košati bradi. In prosila sta jo, naj ostanc pri njiju. Deklica je rada ostula. ?.ivela naj bi im roži, ki nima imena in srečo prinaša, kadar vzcvete.
Drugo jutro, ko sta se oglar in Martiuek zbudila, je bil v sobi pre-Čudno lep vonj in z okna je lila velika svetloba. Maitinek je misltl prvi hip, da je solnce danes na oknu in ne na nebu. — Pa je le roža brcz imena cvet pognala to noč in v njegovi čaši je spala deklica z vresja. In cvetela jira je roža vse dni do koiica.
t   1   *