Vlil. LETNIK 10. ŠT. OKTOBER 1967 Cena 30 par ali 30 S din skifPiiosT GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLUE Kako smo gospodarili ANALIZA PROGRAMA DRUŽBENEGA RAZVOJA IN PRORAČUNA OBČINE V PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA Udeležba odbornikov na prvi seji po počitnicah je bila zadovoljiva. Na dnevnem redu je bila zelb pomembna problematika, razprava pa živa in dokaj tehtna. Več o tem berite na 2. strani. Polletna analiza razvoja družbenega gospodarstva v naši občini je bila izvršena na osnovi primerjanja osnovnih ekonomskih kazalcev, ki jih nudi periodični obračun poslovanja (celotni dohodek, neto produkt, dohodek ter delitev). Osnovne spremembe pogojev gospodarjenja, ki so bile sprejete z gospodarsko reformo, delujejo že dve leti — razen revalorizacije osnovnih sredstev, kar šele v letu 1967 vpliva na višino amortizacije in na obresti od gospodarskih skladov. Med ukrepi, ki so v letu 1967 neposredno vplivali na višino in gibanje osnovnih uspehov in razdelitev, so važni še: — novi zakon o najnižjih stopnjah amortizacije — sprememba zakona o obrestnih merah na obresti od gospodarskih skladov, s katero je splošna obrestna mera znižana — spremembe in dopolnitve zakona o prometnem davku — zakon, s katerim se limitira uporaba prostih sredstev za investicije oziroma za obratna sredstva — resolucija o temeljih gospodarske politike v letu 1967 — zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen. V odnosu na isto obdobje lani kaže analiza delno stagnacijo gospodarskega gibanja. Po sedanji kreditni politiki so gospodarske organizacije teže pri-ile do denarnih sredstev in so morale same več vlagati v obratna sredstva. Delna sprostitev uvoza je nekaterim delovnim organizacijam otežko-čila proizvodnjo in prodajo izdelkov, medtem ko je revalorizacija osnovnih sredstev spremenila pogoje za oblikovanje dohodka. Kopičenje zalog in v njih vezana obratna sredstva so ovirala hitrejši obtok kapitala, kar je imelo za posledico tudi medsebojno kreditiranje in često nelikvidnost. To stanje se odraža predvsem v zaostajanju osnovnih ekonomskih kategorij kot so narodni dohodek, dohodek in družbena produktivnost dela. SOVJETSKI MLADINCI V SATURNUSU V torek, 12. septembra dopoldne je bila dvorana DPD Svoboda Moste na Pokopališki ulici zopet polna ljudi. Prišli so si ogledat nastop sovjetskih mladincev, ki so ga pripravili za praznovanje 50-letnice Oktobrske revolucije in ga izvedli za kolektive Saturnusa, Kemične tovarne Moste in osnovne šole Vide Pregare. Mladi fantje in dekleta iz Orlovske oblasti (Ruska socialistična federativna sovjetska republika) so dijaki tamkajšnjih tehničnih šol. V svoji mladinski organizaciji imajo najrazličnejše krožke, društva, klube in podobno; tudi pevske in folklorne skupine iz najboljših skupin so sestavili program, s katerim sedaj nastopajo. V Jugoslaviji bodo imeli na svoji turneji prek 15 nastopov za kolektive naših tovarn; tako so prišli tudi v Ljubljano. Mladinski aktiv Saturnusa, ki je bil v Ljubljani gostitelj te skupine, je po nastopu pripravil sovjetskim mladincem majhno zakusko, ogledali so si tovarno, imeli pa so tudi razgovor z mladimi o njihovem življenju in delu. Sov- jetski mladinci so bili zelo zadovoljni z obiskom v tovarni, prav tako pa tud Saturnužani, saj so uspeli navezati z njimi prisrčne in prijateljske stike. Velika Oktobrska revolucija je važen mejnik v življenju ne samo narodov Sovjetske zveze, marveč vsega naprednega sveta, še posebej pa nas, ki smo krenili po poti, katero je uspešno pričel veliki Lenin. S tem obiskom smo dostojno počastili ta veliki dogodek, saj nam je približal prvo socialistično deželo z lepoto glasbe in bogastvom folklore. Zbliževanje med narodi, spoznavanje med seboj in s tem združevanje v boju za mir — vse to take obiske samo tako rekoč narekuje. Ta obisk ni bil prvi, saj obišče Saturnus vsako leto precejšnje število mladih ljudi, predvsem iz Jugoslavije, po dvakrat pa so bili v Saturnusu tudi mladinci iz Francije in Italije, ki so se še posebej zanimali za delo kolektiva in za delavsko samoupravljanje. Miloš Nikolič Da je stopnja gospodarske rasti v naši občini pod povprečjem, kaže tudi primerjava z ustreznimi republiškimi podatki. Ukrepi gospodarske reforme, ki se kažejo predvsem v težjih poslovnih pogojih, so najbolj očitni v industrijski, kmetijski in gradbeni dejavnosti. DRUŽBENI BRUTO PRODUKT kot rezultat uspešnosti poslovanja gospodarskih organizacij je porasel za 8,1 %, kar pa je v primerjavi z 20-odstotnim porastom v preteklih letih skromno povečanje. Ta porast je pod povprečjem tudi v primerjavi z republiškim porastom (15,5 %). Celotna vrednost ustvarjenega družbenega bruto produkta je 46,7 milijard starih dinarjev (lansko polletje 43,3 milijarde). NARODNI DOHODEK ali neto produkt, ki pomeni novoustvarjeno vrednost, se je zmanjšal za 1,2 % in je bil ustvarjen v višini 13,9 milijard S dinarjev. Zmanjšanje ND ob istočasnem porastu DBP kaže, da se je ekonomičnost poslovanja zmanjšala in sicer zaradi povečanja amortizacije na račun revalorizacije osnovnih sredstev (800 milijonov starih dinarjev) ter vključitve Vulona v prozivodnjo, ki je na milijardo porabljenih sredstev ustvaril le 371 milijonov neto produkta. DRUŽBENA PRODUKTIVNOST izražena z ND na zaposlenega, se je zmanjšala za 3,6 °/o zaradi zmanjša- Odbornik Stane Keber: »Za tak položaj mo/a biti nekdo odgovoren. Vprašanje je če bodo dodatni krediti in nova vodstvena ekipa v KTM rešili sedanje težave?« nja ND in istočasnega povečanja števila zaposlenih za 2,4 % (Vulon). Kljub temu ustvarja vsak delavec še vodno 1,244.000 starih dinarjev ND, kar je nad republiškim povprečjem (809.700 Nadaljevanje na 2. str. ■ •"H....... PREBERI TUDI... ® V ZK VEČ MLADIH 3. str. • POGOVOR Z JOŽETOM CENTO 4. str. £ V VRTINCU ZGODOVINSKIH DOGODKOV 5. str. • SNAGA JE POVSOD DRAGA 6. str. • ZAKAJ ZDRUŽITEV 7. str. • BILA JE POMOTA 8. str. • VSE O ŠPORTU 10. str. Jionak ftapief Naša skupnost izhaja že sedmo leto. Iz leta v leto se je uredniški odbor trudil, da bi list čimbolj približal željam in potrebam bralcev. Ali je v tem uspel in koliko je uspel — to je težko odgovoriti. Odgovor na ta in taka vprašanja bi lahko dali bralci sami. Toda prav v sodelovanju med bralci in uredništvom je še vedno čutiti vse premalo sodelovanja. Zato so člani uredniškega odbora na zadnjem sestanku sklenili narediti korak naprej prav glede povezave z bralci. Predvsem kaže do konca leta urediti in razširiti mrežo stalnejših sodelavcev v posameznih krajih v občini, zlasti zunaj mesta. Pri tem pričakuje uredniški odbor vsestransko pomoč bralcev, in to predvsem v obliki prispevkov ali pisem uredništvu, v katerih bi bralci čim redneje dajali kritične pripombe, ocene ter predloge glede vsega, o čemer kaj vedo, čutijo, vidijo. Vsak prispevek ali pismo uredniški odbor honorira. Prispevke lahko pošiljate neposredno v uredništvo, Ob Ljubljanici 42/11, ali pa prek stalnih dopisnikov, katerih imena bodo objavljena v eni naslednjih številk NsK. Res je danes občanom na razpolago obilica raznovrstnih časopisov, revij in ilustracij, pa še kopica plaže, s katero so založeni kioski in knjigarne. Menimo pa, da vsak bralec najraje in najprej prebere, če kaj piše o njegovem kraju. To pa se v dnevnikih redkokdaj zgodi, ker le-ti tega preprosto ne zmorejo. Zato pa obstojajo listi kot je NsK, ki prinašajo čimveč lokalne problematike. In čimveč prispevkov iz raznih krajev občine bo uredniški odbor prejel, tem bolj bo list pester. Naša skupnost bo lahko vedno boljša le z vsestranskim sodelovanjem čimveč bralcev pa s pomočjo sodelavcev in stalnih dopisnikov na terenu. Le tako bo izpolnila svoje poslanstvo in nalogo. Zato naj tokrat velja: vsi za Našo skupnost — Naša skupnost za vse! Madžarske obveznosti v Toplarni izpolnjene Normalno obratovanje toplarne v Mostah se je zavleklo zatadi defektov v kotlovskih ceveh. Popravila teh naprav so sedaj v zaključni fazi in bo toplarna verjetno pričela v začetku drugega meseca poskusno obratovati. To obratovanje bo zajelo samo prvi kotel. Drugi kotel bodo spravili v pogon verjetno mesec dni kasneje. S tem bodo madžarske obveznosti po pogodbi izpolnjene. Sporno pa bo vprašanje odškodnine oz. točneje odškodnin, ki jih nobena pogodba do potankosti ne precizira. Rešitev teh problemov pa nima nobene zveze z obratovanjem Toplarne. Pri odškodnini je treba ločiti dvojne stroške. Prvi so vezani na popravilo kotlov in jih je nemogoče odbiti. Sem moramo prišteti še vse zamudne obresti zaradi neizpolnjenih obveznosti. Ti stroški znašajo okrog 800 milijonov starih dinarjev. Druga vrsta stroškov pa je nastala predvsem zaradi izpadlega dohodka interkalarnih obresti, ki se plačujejo na angažirana finančna sredstva, ko naprave še ne obratujejo, stroškov deponiranja premoga, ki se ne troši, se pa po pogodbi dobavlja, zamudnih obresti, neizpolnjenih dobav električne energije, ki so jo morali porabniki uvažati iz Avstrije in Hrvatske, itn. Obe pogodbeni stranki bosta skušali najti obojestransko zadovoljivo rešitev za poravnavo teh drugih stroškov. Če pa do tega ne bi prišlo, bo treba poiskati rešitev na podlagi skrbno pripravljenih materialov po pravni poti. Ce abstrahiramo te probleme Toplarne, še vedno ostane veliko osnovnih problemov. Toplarna kljub zadnji besedi tehnike in tehnologije še dolgo časa ne bo konkurenčna energiji, ki jo proizvajajo soške ali dravske elektrarne. Ne bo konkurenčna niti energiji iz šoštanjske termoelektrarne. Zakaj? Toplarna je bila grajena v času, ko so bile investicijske cene neprimerno višje kot leta 1956 ali 1946. Cena Toplarne je najmanj 100% višja, kot za termoelektrarno Šoštanj. Če pa pogledamo še kreditne pogoje, vidimo, da je neenakost presenetljiva: % kredita gospodarske banke je treba vrniti v 5 letih s 7-odstot-nimi obrestmi. Kreditni rok termoelektrarne Šoštanj je 30 let obresti pa znašajo 2%. Vsi ti neenaki pogoji se nujno izražajo v neenaki ceni KW. Cena KW iz Toplarne je 19 starih dinarjev, iz Šoštanja pa 11 starih dinarjev. Kljub temu, da je izkoristek toplote v gorivu v toplarnah za 20'% višji od termoelektrarn je še vedno taka razlika! In to razliko bo nekdo moral plačati, kajti potrebe po električni energiji obstoje! Ker se po Mostah precej govori o neznosnem hrupu, ki ga povzroča Toplarna, pa o reki dima in saj, ki se vali iz ponosnega dimnika, še o tem nekaj besed. Normalno obratovanje toplarne povzroča v fonih približno enak hrup kot obratovanje večine industrijskih objektov. Največji hrup proizvajajo vrteči se stroji. Ker je vodstvo tovarne zainteresirano, da zaščiti pred hrupom tako svoje delavce kot okolico Toplarne, je že sklenilo dogovor s strokovnjakom zavoda za raziskavo materiala, da bo izdelal Nadaljevanje na 9. str. KAKO SMO GOSPODARILI (Nadaljevanje s 1. strani) S dinarjev). Zmanjšanje ND ter istočasno povečanje izdatkov (vršji zvezni prometni davek, višje zavarovalne premije, višji osebni izdatki in obresti na poslovni sklad), ki ta dohodek bremenijo, je povzročilo, da se je DOHODEK v gospodarstvu zmanjšal za 3,1 % (371 milijonov starih dinarjev), in to v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. Ker so se osebni dohodki povečali, se je spremenilo tudi DELITVENO RAZMERJE med osebnimi dohodki in skladi v korist OD, in sicer od 61 : 39 lani, na 69 : 31 letos. Z drugimi besedami - sredstva za razširjeno reprodukcijo se zmanjšujejo. POVPREČNI DOHODEK v letošnjem polletju znaša 94.700 starih dinarjev (proti 82.900 starih dinarjev lani). V republiškem merilu so se dohodki povečali za 15 % >n znašajo povprečno 85.600 starih dinarjev. POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH je ostalo na isti višini, oziroma se je celo nekoliko znižalo. Celotno sliko bremeni le tovarna Vulon, ki je začela obratovali v letošnjem letu in je močno povečala število zaposlenih. Vrednost AKTIVNIH OSNOVNIH SREDSTEV se je povečala v letošnjem letu za 73 %; P" tem je vplivala na povečanje opravljena revalorizacija za 29 %, ostanek pa odpade na nove nabave. OBRATNA SREDSTVA so vezana v povečanih zalogah gotovih izdelkov, katerih vrednost se je povečala za 77 odstotkov oziroma od vrednosti 2,97 lani na 5,26 milijard starih dinarjev letos. Močno se pojavlja medsebojna zadolžitev, zaradi česar se je koeficient obračanja obratnih sredstev zmanjšal od 2,5 na 1,8. Glavni del zalog je vezan v industriji, razen pri zalogah nedovršene proizvodnje, kjer prednjači kmetijstvo zaradi daljšega proizvodnega ciklusa. IZVOZ se je povečal za 25,5 %: od 3.845.441 $ v lanskem polletju na 4.824.157 $ v letošnjem. Od tega je 84 % izvoza usmerjenega na konvertibilno področje. Razen znižanja ND v industriji (--0,5), močnega znižanja v kmetijstvu, gradbeništvu (- 5,9) se kaže to znižanje še v trgovini (— 16,2 %) in gostinstvu (- 0,8 %). Ugodna je ocena, da povečujejo ND obrtna podjetja: za 20,9 odstotka. IZGUBA je nastala pri delovnih organizacijah družbene prehrane in rekreacije ter jo pokrivajo matične or-ganizacije-ustanovitelji. V primerjavi z lanskim obdobjem je višja za 261 % (26,900.000 starih dinarjev). INDUSTRIJA V industriji je na območju občine 14 gospodarskih organizacij, ki so udeležene v celotnem dohodku občine s 57,3 %. Po uspehu poslovanja lahko razdelimo gospodarske organizacije v tri skupine: V prvo spadajo podjetja, ki so v pogledu no druga poslovala nadpovprečno in tudi sicer izkazujejo v odnosu na lansko polletje ugodnejše rezultate. Sem sodijo Kolinska tovarna, Mineral, Izolit (kljub težjim pogojem na področju gradbeništva) in Javna skladišča. V drugo skupino spadajo podjetja, ki so povprečno gospodarila in kažejo v odnosu na lansko polletje manjša bodisi pozitivna ali negativna odstopanja, vendar imamo odstopanja le za prehodne kratkoročne pojave. Pri vseh teh podjetjih se kaže v delitvenem razmerju vpliv povečane amortizacije na račun revalorizacije osnovnih sredstev, tako da je delitev izvršena na račun zmanjšanja sredstev za sklade. V to skupino spada večina podjetij. V tretjo skupino pa spadajo podjetja, katerih osnovni ekonomski kazalci kažejo, da so se znašla v težjih poslovnih pogojih. To so Indos, ki pa je kljub zmanjšani možnosti prodaje z uvedbo radikalnih ukrepov že precej izboljšal svoj položaj, Črevarna, ki ni dosegla vrednosti lanskoletne proizvodnje zaradi padca cen industrijskemu loju in črevom, ter Žima, ki jo tarejo zmanjšanje naročil, zmanjšana realizacija in 3-kratno povečanje zalog, kar še povečuje težko situacijo z obratnimi sredstvi. Največji problem za industrijo sta visok porast zalog gotovih izdelkov in porast terjatev do kupcev. Značilno je močno pomanjkanje obratnih sredstev. Pri posameznih industrijskih podjetjih je še vedno opazno zmanjševanje števila zaposlenih. KMETIJSTVO V kmetijstvu sta vključeni dve gospodarski organizaciji Agrokombinat Emona in Veterinarska postaja - Posavje. Zadnja je udeležena v celotnem dohodku kmetijstva le z 0,4 %. Kmetijstvo (Emona) je udeleženo v celotnem dohodku občine s 26,6 %, kar predstavlja v primerjavi z lanskim obdobjem porast za skoraj 2 %. Precej slabša je udeležba neto produkta v celotnem neto produktu občine. Celotni dohodek podjetja je poiasel le za 18 %• vendar kljub porastu ne ugotavljajo porasta osebnih dohodkov. Porast fakturirane realizacije kaže, da podjetje lahko plasira svoje izdelke. V letošnjem prvem polletju je podjetje izvozilo za 2,825.067 S blaga. Vrednost izvoza je sicer nekaj pod načrtom, vendar predstavlja ta znesek vrednost, ki uvršča podjetje med velike izvoznike. Glavni izvozni artikel je sveže meso. Kljub dokaj ugodni sliki pa stoji tudi Agrokombinat pred dokaj velikimi problemi. Da bi imelo podjetje v rezervi večje fonde za nakup vedno novih tehničnih naprav, odvaja amortizacijo II. Prav tako so v stalni dilemi kako nastopati proti visokim zaščitnim carinam zahodnih uvoznikov oziroma stalnim nihanjem na tržiščih, zaradi katerih njihov dohodek počasi upada. Sami menijo, da se sami ne morejo spoprijeti z vsemi temi problemi in da bi se morala ta problematika reševati na državni ravni. GRADBENIŠTVO Na področju gradbeništva poslujeta v občini samo dve gradbeni podjetji, in sicer Gradbeno podjetje v sklopu Združenega transportnega železniškega podjetja in montažno podjetje Izolit. Značilno za to področje je, da so bili zaradi slabših rezultatov gradbenega podjetja Z2TP finančni rezultati precej slabši kot v predhodnem obdobju. Gradbeno podjetje je sodelovalo na več gradbiščih, npr. na koprski progi in pri rekonstrukciji glavne proge pri Hrastniku. Pogodbeno določene cene za posamezne objekte dovoljujejo podjetju kritje lastne cene osebnih dohodkov in formiranje skladov za nemoteno poslovanje. Kljub povečani fakturirani realizaciji je ostal celotni dohodek zaradi zvišanih terjatev na višini polletnega dohodka v preteklem letu. Zaradi visokih porabljenih sredstev in porasta drugih stroškov je bil dohodek v višini 398,400.000 starih dinarjev za 10 odstotkov nižji od polletnega v letu 1966. Ta dohodek so razdelili v razmerju 91 : 9 v korist osebnih dohodkov. Izolit je v prvem polletju dosegel ugodne finančne rezultate, kar je predvsem zasluga večje ekonomičnosti in prihranka na materialu. Dohodek 94,200.000 starih dinarjev je bil za 30 odstotkov večji kot lani in ga je podjetje razdelilo v razmerju 79 : 21 v korist osebnih dohodkov. PROMET V področje prometa se vključujejo tri podjetja — prometno podjetje SAP, SAP-avtošpedicija in Javna skladišča. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so te delovne organizacije dosegle za 17 % višji celotni dohodek. Najvišji porast izkazujejo Javna skladišča. V strukturi ustvarjenega celotnega dohodka gospodarstva območja občine predstavlja promet v letošnjem polletju dobrih 9 % oziroma zaseda tretje mesto — kot v lanskem polletju. Pogoji poslovanja so se v letošnjem polletju zlasti glede prevoza potnikov poslabšali, na kar vpliva vedno ostrejša konkurenca prevozniških podjetij iz vse države. Kot pri drugih področjih, razen obrti, so porabljena sredstva porasla močneje kot celotni dohodek (22 %). Znatno so porasli porabljeni material in stroški investicijskega vzdrževanja. Porasla je tudi amortizacija, medtem ko so najbolj porasli izredni stroški (kar za 85 % ali za 25,100.000 starih dinarjev). Vsi ti porasti so imeli za posledico manjši porast neto produkta. Višji poslovni stroški so tudi povzročili, da je dohodek za razdelitev večji samo za 11 %, medtem ko je zaradi večjih izločitev za neto osebne dohodke najmanj porasel ostanek dohodka, ki ga z zaključnim računom delovne organizacije razporede na svoje sklade. Javna skladišča so v tem polletju uspešno rešila akutno pomanjkanje prostora z nakupom novega skladiščnega objekta, katerega del je že v uporabi. To skladišče, ki omogoča vse sodobne delovne operacije, pa kljub povečanem prometu predstavlja za kolektiv veliko breme. Vendar tarif za svoje usluge niso zvišali. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Trgovina in gostinstvo je področje, ki ustvarja poleg obrtne, stanovanjske in komunalne dejavnosti najmanj celotnega dohodka v občini. V področju je zajetih devetnajst delovnih organizacij, in sicer ena zunanjetrgovinska, tri poslovna združenja in petnajst gostinskih. Nobena delovna organizacija v gostinstvu ni dosegla pozitivnih rezultatov. Dosežena izguba je nastala predvsem zaradi ostanka neporavnanih osebnih dohodkov. Udeležba tega področja v celotnem dohodku gospodarstva znaša 2,3 % ali 0,1 0/o manj od udeležbe v primerjalnem obdobju. Za to področje je značilna zmanjšana poslovna živahnost, ki se odraža v počasnejšem naraščanju elementov za ugotavljanje poslovnih uspehov v primerjavi z obdobjem 1965-1966. Pri zmanjšanju fizičnega obsega pa so se cene celo rahlo zvišale. Značilni so tu še precej veliko pomanjkanje obratnih sredstev, povečana plačilna nezmožnost ter hitrejši porast nominalnih osebnih dohodkov od porasta družbene produktivnosti. Znižanje ekonomičnosti je bilo predvsem pod vplivom stroškov za porabljeni material, investicijsko vzdrževanje in amortizacijo. Vzrok povečanja poslovnih stroškov je občutno povečanje (62 %) obresti od poslovnega sklada, kar je značilno za zunanjo trgovino rn gostinstvo. OBRT V občini Moste je 13 obrtnih podjetij, od tega 10 proizvodnih in 3 storitvene. Realizacija gotovih izdelkov in storitev po izdanih fakturah je dosegla višino 1,580.100.000 starih din in zavzema 2,3 % skupnega doseženega prometa gospodarskih organizacij v občini. Najpomembnejša panoga obrtne dejavnosti v občini je gradbena obrt. Na tri podjetja te panoge odpade 28,6 % celotnega dohodka obrti. Na poslovni uspeh gradbene obrti je vplivala v veliki meri ponovna oživitev gradbene stanovanjske dejavnosti in mila zima. Razen tega je podjetje tudi zvečalo obseg fizične proizvodnje. Druga najmočnejša obrtna panoga je proizvodnja gumijastih izdelkov. Edini predstavnik te obrtne dejavnosti je Protektor-Vulkan. Storitvena dejavnost, to je protektiranje avtomobilskih plaščev in vulkanizacija stagnira, povečuje se izdelava gumijevih tehničnih izdelkov, tesnil in koles. Večja proizvodna dejavnost je vplivala na boljši finančni rezultat, saj se je ob nizkem povečanju celotnega dohodka dohodek podjetja — zaradi relativno manjših proizvodnih stroškov -povečal kar za 31 %. V lesni predelovalni obrtni dejavnosti poslujejo v občini štiri podjetja, od katerih izkazujeta višji celotni dohodek le Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova in Mizarstvo Moste. Kemično obrt zastopa podjetje Olma, ki izkazuje za 10 % višji celotni dohodek v primerjavi z istim obdobjem lani. Podjetje je povečalo obseg proizvodnje — predvsem izdelkov za gradbeništvo, to je razne mase in lepila. Pri omenjenih izdelkih dosega podjetje zaradi relativno manjših proizvodnih stroškov boljši finančni rezultat. Predstavnik kovinske predelovalne obrti v občini je elektropodjetje Elluz. Podjetje je moralo v prvem polletju letos zmanjšati obseg proizvodnje, ker ni moglo prodati svojih izdelkov. Težave pa so bile le prehodne in se je že v prvem mesecu druge polovice leta povpraševanje po izdelkih iz eluksi-ranega aluminija zopet povečalo. Osebne obrtne storitve opravljajo tri podjetja, vendar je le Brivnica in če-solnica dosegla za 37 % višji celotni dohodek kot lani (9,100.000 starih din), medtem ko je celotni dohodek obrtne- ga servisa in Dimnikarskega podjetja za 13 % oz. 5 % nižji. Ob povečanju celotnega dohodka so bila porabljena sredstva obrtnih podjetij sorazmerno precej manjša. Bolj ekonomično poslovanje obrtnih podjetij je vplivalo na višino neto produkta, ki presega lanskoletno raven za 21 %. Povprečni mesečni neto osebni dohodki so znašali v obrti 99.100 starih dinarjev in so za 4,2 % nad povprečjem gospodarstva v občini. STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST V področju stanovanjsko komunalne dejavnosti so zajete štiri delovne organizacije m sicer tri stanovajske enote (od podjetij Agrokombinat Emona, Papirnica Vevče in Stanovanjska zadruga Saturnusa) ter komunalno podjetje Sostro. Vse štiri delovne organizacije so prvo polletje uspešno zaključile, čeprav so poslovale manj ekonomično kot v prvem polletju 1966. Podjetja so poslovala izključno s svojimi sredstvi. Dohodek v znesku 33,100.000 starih dinarjev, kr je bil zaradi porasta prometnega davka (30 %) le za 33 % večji, so razdelile na osebne dohodke in sredstva za sklade v razmerju 69 : 31. RAZVOJ NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Osnovne šole in gimnazije so se v tem obdobju uspešno vključile v splošna reformna prizadevanja, ki zahtevajo da šole vseh stopenj dvigajo kvaliteto doseženega znanja in dosegajo primerne rezultate. OSNOVNE ŠOLE je obiskovalo 4.808 učencev in jih je uspešno zaključilo 91,2 %. Šole so v celoti realizirale učne programe. Z oddelki podaljšanega bivanja učencev je šolstvo raztegnilo dejavnost na učence v izvenšolski čas. Spremenjeno notranje življenje družin povzroča nove vzgojne in socialne probleme. Zato so se izoblikovale na vseh popolnih osnovnih šolah in tudi na gimnaziji posebne šolske službe — psihologi in socialni delavci. Posebne šolske službe so razvile zelo koristno poklicno usmerjanje, prav tako sistematično pa so šole razvijale svetovanje v vzgojnih in učnih težavah. Delovni kolektivi šol, vzgojno-varstvenih zavodov in svet za vzgojo in izobraževanje so za zmanjševanje osipa uvedli tako imenovano »malo šolo«, ki pripravlja otroke na osnovno šolo, testiranje s testom zrelosti za šolske novince, kategorizacijo otrok, motenih v razvoju, kabinetni pouk za skoraj 90 % učencev itd. Gimnazija je uredila predpisane posebne učilnice in nabavila vsa potrebna učila, uredila centralno kurjavo in izvedla vrsto manjših adaptacij. V zadnjem obdobju je tudi zaostrila kriterij ocenjevanja. Kljub temu pa se odstotek dijakov, ki so uspešno izdelali razred, giblje okrog 92 %. Vzgojno-varstvenr zavodi razširjajo svojo dejavnost tudi za otroke, ki niso njihovi stalni oskrbovanci. Vendar kljub izboljšanju kvalitete vzgojnega dela le še ni dovolj koordinacije med posameznimi starostnimi oddelki, še manj pa z osnovnimi šolami. Uredili so tudi večje kuhinje za mladinsko prehrano in s tem razbremenili vodstva vrtcev. Za področje socialnega varstva je zlasti značilno dosledno prehajanje od tradicionalnih oblik materialne podpore ali zavodske oskrbe k oblikam, ki ponovno usposabljajo prizadete za delo, za povratek v družbeno življenje in proizvodno delo. Večini krajevnih skupnosti je v tem letu uspelo pridobiti v socialno-zdrav-stvenih komisijah strokovne in sposobne delavce. Dejavnost njihovega dela se je razširila iz ozkega posredovanja na aktivno preventivno delo. Viden napredek pri reševanju socialne problematike je opaziti predvsem v KS Zadvor, Polje, Zalog, Moste, Zelena jama, Jarše, Kodeljevo, Dolsko in Vevče. Prišlo je tudi do tesnega sodelovanja z zdravstveno patronažno službo. Ker je število mladoletnikov v naši občini, ki jim je izrečen vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center, manjše, nudi disciplinski center, ki je pričel z delom marca, usluge tudi drugim ljubljanskim občinam. Problematika reševanja preživnin nezakonskih otrok in otrok razvezanih staršev se uspešno rešuje, kar ima za posledico tudi prihranek na proračunskih sredstvih. Izboljšana je tudi struktura skrbnikov. V porastu je število občanov, ki so potrebni družbene denarne pomoči in oskrbovalcev. Statistika prosilcev kaže, da smo prav sedaj v obdobju, ko je največ onemoglih starih oseb (predvsem ženske od 70-80 let), ki so se doslej preživljali s priložnostnim delom, sedaj pa so onemogli in nimajo premoženja ali svojcev, ki bi skrbeli zanje. Zaradi povečanega števila uživalcev denarne podpore ni bilo mogoče uresničiti planiranega povišanja višine podpor. Ker je v zadnjem času odpravljanje vzrokov za dajanje otrok v rejo uspešnejše, se je zmanjšalo število rejencev, višina rejnine pa se je nekoliko povišala. Povečala se je potrošnja sredstev za pomoč družinam, katerih hranilec služi vojaški rok in to zaradi novega zakona, ki določa znatno višje pomoči, pa zaradi večjega števila prosilcev. V juniju sta letovali dve skupini (120) predšolskih in šolskih otrok v Zam-bratiji. Od 11 milijonov starih dinarjev proračunskih sredstev je bilo potrošenih 835.549 starih dinarjev; milijon 606.408 starih dinarjev so vplačali starši. Potrošena sredstva so sorazmerno nizka, ker še niso dospeli v plačilo vsi računr. Komisija za vprašanje invalidov in borcev NOB troši dodeljena sredstva po progiamu in bodo zadostovala. Enkratne pomoči v razponu od 10.000 do 50.000 starih dinarjev so dodelili v 47 primerih, še vedno je problematično stanovanjsko vprašanje. Dodeljenih je bilo 11 zazidljivih parcel za minimalno kupnino. V tem letu je bila posvečena velika pozornost izboljšanju, ocenitvi in racionalizaciji zdravstvene službe, da se tako vskladi poraba sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo, z ekonomskimi možnostmi skladov zdravstvenega zavarovanja in proračunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje preventivnih dejavnosti. V zdravstveni službi naše občine so bili tako izvedeni številni ukrepi, ki pa v nobenem pogledu ne bodo prizadeli zdravstvenega varstva občanov. Velik napredek lahko opazimo tudi na kulturnem področju. Svobode in druge kulturno-prosvetne organizacije se zelo uspešno vraščajo v svoje okolje. Kljub pomembnim uspehom (nova čitalnica, uspešna kinofikacija občine) pa je še vedno precej odprtih vprašanj v knjižničarski in kinematografski dejavnosti. Razvoj telesne kulture je bil v preteklem obdobju usmerjen v vedno mno-žičneje vključevanje mladine v aktivno telesno vadbo. Za to dejavnost je bila ustvarjena zelo solidna osnova, saj so kar tri popolne osnovne šole dobile ustrezna asfaltna igrišča in si uredila že obstoječe objekte. Pomemben uspeh je tudi ustanovitev kluba mladih športnikov na Kodeljevem, ki ima ustrezen telesno-vzgojni in kulturni program dela. Povečal se je tudi odstotek mladine, ki so po dovršeni šolski obveznosti aktivno vključuje v športne in telesno-vzgojne organizacije. Komunalno gospodarstvo Večji del realizacije družbenega načrta za leto 1967 bo glede na sedanje stanje sredstev odpadel na drugo polovico leta. Predvideva se, da bo načrt 'zpolnjen. Ceste vzdržujejo po predvidevanjih. Ker je sredstev nekoliko več kot prejšnja leta, je kvaliteta nekoliko boljša. Izvedena so bila celo manjša popravila asfaltnih cestišč. Za ureditev Kavčičeve in Kajuhove ceste je dokumentacija pripravljena, izvedba del zavisi le od tega, kdaj bodo zagotovljena sredstva v celotni višini investicije. Dokumentacija za vodovodno omrežje je v večji meri že pripravljena in bo z deli možno začeti pravočasno ter jih po vsej verjetnosti tudi letos končati. Svet za družbeni plan meni, da je 45- odstotna realizacija ob polletju zadovoljiva in da bo mogoče glede na porast dohodkov v drugem polletju ob poostreni izterjatvi vseh prispevkov in davkov ter ob smotrnem črpanju proračunskih izdatkov zadovoljivo financirati vse predvidene naloge v letošnjem letu. V ZK več mladih ^ro°n» Sklep CK ZKS o reorganizaciji zveze komunistov postavlja pred vse napredne sile v naši družbi zahtevno nalogo: okrepitev revolucionarne moči socialističnih sil. Zato je za ZK zlasti važna preobrazba zavesti komunistov, poglobitev in razširitev njihovega znanja, globlja sprememba v notranjih odnosih in sestavu ZK ter boljša organiziranost in metode političnega delovanja. V zvezi s tem smo zastavili nekaj vprašanj sekretarju občinskega komiteja ZK Moste-Polje BOGU BRATINI, ki je na vprašanja takole odgovoril: GLAVNA NALOGA JE ZAGOTOVITI KREDITE IN DOSLEDNO IZVESTI AKCIJSKI PROGRAM Ljubljanski dnevnik je pred časom objavil vest, da je Kemična tovarna Moste (KTMJ pred prisilno upravo. To poročilo temelji na podlagi gradiva, pripravljenega za 6. redno sejo občinske skupščine Moste-Polje, ki pa mu manjkajo nekatera pojasnila. Tudi Naša skupnost je v 7. številki letos objavila zapis o obratu Vulon, ki kljub temu, da je obravnaval vse pomanjkljivosti in težave kolektiva, le ni nakazal takega položaja, v kakršnega je zašla celotna KTM. REORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI JE V TEKU. KAJ KAŽEJO DOSEDANJE RAZPRAVE? Menim, da so široko zasnovane in številne razprave v organizacijah ZK privedle do vrste spoznanj in ustvarile pri nas jasnejšo predstavo o zvezi komunistov in njeni družbeni vlogi. Ne smemo pa prezreti nekaj, kar je že dolgo prisotno. Gre namreč za pogosto zaprtost, površnost in lagodnost, ki zmanjšuje ustvarjalnost in učinkovitost naše organizacije. To se je pokazalo tudi ob navedenih razpravah. Preobrazba zveze komunistov, nove oblike delovanja, zlasti pa zahteva po večji angažiranosti slehernega komunista bo za mnoge praktična preizkušnja. Težiti moramo za tem, da bo naša organizacija v prihodnje združevala res najbolj delavne, odločne in politično učinkovite člane. Boljša organiziranost zveze komunistov, ki ji je bilo v dosedanjih razpravah posvečeno največ pozornosti, je vsekakor pomembna; vendar mislim, da je osnovna naloga preobraziti zavest komunistov, jih hitreje in temeljiteje usposab- ljati in izvesti globlje spremembe v notranji sestavi ZK. AM IMA ORGANIZACIJA ZK V NASI OBČINI KAKE POSEBNOSTI V PRIMERJAVI Z DRUGIMI OBČINAMI IN KAKO BO V PRIHODNJE ORGANIZIRANA? Organizacije zveze komunistov v ljubljanskih občinah so glede na strukturo, mesto kot celoti in že formirani mestni komite v nekoliko drugačnem položaju kot druge občine v Sloveniji. Naš skupni dogovor je, da bomo v prihodnje poleg mestne organizacije ZK formirali četrtne oziroma krajevne organizacije. Te organizacije bodo manjše od dosedanjih občinskih komitejev in bodo v različnih oblikah povezovale komuniste iz 'organizacij ZK v delovnih organizacijah in iz organizacij v krajevnih skupnostih. V naši občini so že v teku priprave za formiranje četrtnih organizacij Moste-Kodeljevo, Zelena jama — Jarše in za krajevno organizacijo ZK Polje. Menim, da bo povezovanje komunistov na ravni mesta in četrtnih organizacij ZK uspešno premostilo dosedaj pogosto zaprtost organizacij v meje krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ali občine in odpravilo ostanke hierarhičnih odnosov. ALI SE BO DELO DOSEDANJEGA OBČINSKEGA KOMITEJA SPREMENILO ALI BO CELO PRENEHALO, KO BODO FORMIRANE ČETRTNE OZ. KRAJEVNE ORGANIZACIJE? Omenil sem že, da pripravljamo konferenco dveh četrtnih organizacij in krajevne organizacije ZK v Polju. Predvidoma bodo konference v oktobru. Sedanji občinski komite bo do formiranja in usposobitve četrtnih organizacij polno deloval, nato pa bomo del pristojnosti in nalog občinskega komiteja prenesli na mestno, del pa na četrtne organizacije. Nekatera vprašanja pa bodo komunisti lahko še vedno obravnavali in reševali na ravni občine po dogovoru s četrtnimi organizacijami ali z ustanovitvijo stalne oblike dela. KAJ V REORGANIZACIJI ZK JAMČI ZA VEČJO AK- tivnost Članov in močnejši VPLIV ZK V NASI DRUŽBI? Nerealno bi bilo pričakovati, da bo sklep o reorganizaciji sam po sebi ali da bodo nove oblike dela spremenile dosedanje stanje. Mislim, da nam uspeh jamči lahko le večja aktivnost komunistov in vseh progresivnih sil. Osnovno je, da vemo, kaj hočemo ter da smo enotni in dosledni v izpolnjevanju sprejetih sklepov. KAJ MENITE O STRUKTURI ČLANSTVA ZK V OBČINI? Mislim, da je v sestavu naše organizacije najbolj nezadovoljiva starostna struktura članstva, saj je le ok. 7 % članov starih do 25 let. Zato je razumljivo, da je ena osnovnih nalog zagotoviti močnejši vpliv mladih delavcev in strokovnjakov v zvezi komunistov. Res je, da so organizacije ZK v preteklem obdobju za to premalo storile, da so bili ponekod zelo ostri kriteriji, prisotno je bilo tudi nezaupanje do mladih ipd. To moramo seveda odpraviti. Toda potrebno bi bilo tudi, da se v procesu reforme ZK, v času, ko opuščamo zastarele oblike in metode dela, ko oblikujemo nove poglede na družbeno vlogo ZK, tudi mladi hitreje vključujejo ter z njim lastno vitalnostjo in progresivnimi stališči pomagajo uresničevati dane naloge in odpravljati to, s čimer se tudi oni ne strinjajo. Morda bi kazalo še enkrat analizirati vse okolnosti tega problema in navezati izvajanja tudi na burno, toda tehtno debato občinskih odbornikov, ki so kot 4. točko dnevnega reda obravnavali problematiko poslovanja KTM. Težaven položaj Vulona in s tem posredno cele KTM ni bila neznana stvar, nihče pa si ni mislil, da bo voz pričel tako naglo drseti navzdol. Bistvo preblema je v tem, ali uvesti v podjetju prisilno upravo, kot je zahteval glavni upnik — Splošna gospodarska banka Ljubljana (SGB), ali pa zagotoviti podjetju kredit - skoraj milijardo starih dinarjev — za obratna sredstva, da bi se podjetje izmotalo iz sedanjih težav. Kje so vzroki za tako stanje? So za sedanjo situacijo res krivi samo subjektivni pogoji? Iz ekonomske analize in poročila delavskega sveta KTM je razvidno, do je tovarna v zadnjih nekaj letih z velikim trudom in prizadevnostjo zgradila sodoben obrat poliamidne svile In obenem rekonstruirala stari obrat ter se preusmerila na proizvodnjo aluminijevega sulfata namesto nerentabilne glinice. Proizvodnja Al-sulfata se je od leta 1961 do leta 1967 skoraj potrojila (15.000 ton), medtem ko je proizvodnja glinice padla od 7.550 ton na 929 ton. Ti podatki nam povedo, da je kolektiv KTM ustvaril boljšo pogoje dela in oročil SGB 328 milijonov starih dinarjev, kar je bilo pogoj za dodelitev dinarskih kreditov pri gradnji obrata Vulon. Iz lastnih sredstev rekonstruirani obrat Al-sulfata je povečal proizvodnjo za 322 %, kar se kaže tudi v 407.000 $ realiziranega izvoza na zahodna konvertibilna tržišča. KTM je pričela z zgradnjo obrata Vulon (katerega predvidena kapaciteta je 1.150 ton poliamidne svile, letni bruto dohodek 5,952.223.000 starih dinarjev in dohodek 2,990.371.000 starih dinarjev) aprila leta 1964 In ga pustila v pogon septembra 1966 z dvomesečno zamudo. Z omenjeno rentabili-tetno proizvodnjo bi bilo mogoče Izplačati najeti kredit do konca leta 1970. Predvidevanja pa se r>iso uresničila in do zastoja je prišlo predvsem zaradi bistveno spremenjenih razmer na tržišču, premajhnega poznavanja postopka s strani tujih kooperantov in pa zaradi zelo nerealnega pogleda strokovnih služb tovarne do razmer v kolektivu samem in na tržišču. - Novi instrumenti, ki jih je uvedla gospodarska reforma, so bistveno spremenili kalkulirane postavke v škodo Vulona. Tako je sprememba kurza dolarja povečala stroške za uvozno opremo s carino za 1.199.899.000 S dinarjev, kar predstavlja za kolektiv dodatno obremenitev pri odplačilu anuitet. — Ker SGB ni pravočasno dala kredita za izvajanje gradbenih del (ki so jih prekinili za 6 mesecev), je Vulon pričel poslovati vsaj 2 meseca prepozno. Zato je izgubil pravico terjati penale od zahodnonemške firme, ki je dala napačno navodilo za fiksiranje materiala. S tega naslova bi lahko Vulon Iztirjal 500.000 DM. Ta zamuda glede penalnih obvez je tudi vplivala na neresen odnos nemških strokovnjakov pri 'izvajanju pogodbenih obveznosti, saj je nemška firma šele v avgustu spremenila navodilo za fiksiranje materiala, zaradi česar Vulon vse dosedaj ni dosegal zadovoljivih tehnoloških rezultatov. — Omenjena prekinitev gradnje je zaradi spremenjenih cen ob reformi podražila gradnjo za 661,800.000 S dinarjev, ki jih je KIM krila iz sredstev tekstilne industrije, drugih podjetij in iz svojih sredstev. — Gradnja Vulona je bila koordinirana z izgradnjo Toplarne, ki naj bi Vulon oskrbovala s paro in električno energijo. V zvezi s tem je KTM financirala vgraditev avtomatike v transformatorski postaji Moste. (Danes Vulon še vedno proizvaja paro s po- močjo svojih lokomobil, da o dodatnem viru električne energije ne govorimo.) — Ker je predvidena preizkusna proizvodnja odpadla, so za uvajanje nove uporabili 338,845.875 S dinarjev, ki bodo bremenili stroške redne proizvodnje. — Za zagonske stroške, plačilo uvoznih in bančnih provizij ter stroškov so v KTM iz svojih sredstev porabili 428.462.935 S dinarjev, ker jim SGB zaradi pomanjkanja sredstev tega kredita ni odobrila. — Z ultimacijo, da je to samo nov obrat, kljub pozitivnemu stališču Zvezne gospodarske zbornice in Sekretariata za industrijo Vulon ni dobil devizne kvote za dobavo rezervnih delov. Ker Vulon v prejšnjem letu ni posloval in nima svojih deviznih sredstev, je omejen na sredstva, ki jih z izvozom Al-sulfata ustvari obrat Al-soli. — Tekočo prodajo Vulona bremeni veljavna 10-odstotna carinska tarifa za uvoženi filament, ki pa se podjetjem, ki ga uvažajo, dejansko obračunava po 4 %, medtem ko znaša carinska zaščita pri izvozu (Vulonovega) filamenta iz Jugoslavije v Italijo 23 %, v Nemčijo 21 % in ZDA od 17 do 25 %. Skupna obratna sredstva Vulona znašajo 228,000.000 S dinarjev. Ta sredstva sta dala SGB (178 milijonov) in investicijski sklad občine Moste-Polje (50 milijonov). V pogodbi o dodelitvi dinarskih sredstev s strani SGB je rečeno, da bo SGB določila definitivno višino teh sredstev 3 mesece pred pričetkom rednega obratovanja. V zapisniku o pregledu finančnega stanja in možnosti odplačila anuitet KTM s strani SGB z dne 8. 6. 1967 je ugotovljeno, da primanjkuje Vulonu (KTM) za redno obratovanje 936,506.600 S dinarjev. To je ena plat medalje. Kje so bile glavne napake kolektiva oziroma strokovnega vodstva? Glavna teža napak odpade na ne-sinhronizirane strokovne službe v podjetju. Sedanje nevšečno stanje je odkrilo vrsto notranjih organizacijskih problemov in se izražajo v nerazviti obliki planskih, analitičnih, dokumentacijskih, finančnih, obračunskih in drugih dejavnosti podjetja, ki do nedavnega niso nudile dovolj trdne podlage za celovito in kompleksno razlago gospodarske problematike podjetja. Ugotavljanje stanja je bilo osnovano bolj na subjektivnih ocenah kot na objektivnih študijah in dokumentiranih dokazih. Največji del odgovornosti za nastalo stanje odpade na komercialno službo, saj pravzaprav ni storila domala ničesar za prodajo blaga. Prevelik optimizem so kazali nekateri člani kolektiva tudi glede odplačevanja posojil, ki jih kolektiv v pogodbenem roku gotovo ne bo mogel vrniti. Da je zatajila prav komercialna služba, nam govori podatek, da so nekateri proizvajalci tekstila šele sedaj »po alarmu« zvedeli, da proizvajamo yulon pri nas, v Mostah. Čeprav so se zaloge neprodanega blaga kopičile, so zelo malo storili za reklamo oz. za izboljšanje prodaje. Zaradi navidezno konjuktur-nega položaja tovarne so »čakali pred vrati skladišč na kamione«, ki pa jih ni bilo. KAJ SO STORILI V KTM ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA? Delavski svet KTM je na svoji 5. redni seji dne 9. 8. 1967 sprejel akcijski program. Na svoji 7. redni seji dne 14. 8. 1967 je upravni odbor ta program konkretiziral z zadolžitvijo strokovnih služb in posameznikov. (V vseh točkah akcijskega programa lahko vidimo, kje so bile pomanjkljivosti stare vodstvene ekipe oz. strokovnih služb). Ta program predvideva: — normalno Izvrševanje organizacijskih funkcij v podjetju; — zmanjšanje števila zaposlenih od 640 na 590 ter s stimulativnim nagrajevanjem spodbuditev k maksimalnemu razvijanju delovnih sposobnosti vseh članov kolektiva; — urediti vso potrebno ekonomsko dokumentacijo v podjetju in ugotoviti realno lastno ceno yulona in podjetja po stroškovnih mestih in posameznih proizvodih; — izdelati analize tržišča in oceniti konjukturni program podjetja; — izračunati rentabilitetni račun podjetja, upoštevajoč sedanji položaj in bodoči razvoj; — zagotoviti standardno kakovost v normalnih oz. čimvečjih kakovostnih deležih I. razreda; — ugotoviti višino realno potrebnih obratnih sredstev in si zagotoviti kritje ali razmejitev izgube iz poslovanja letošnjega leta; — izposlovati ugodnejše dobavne pogoje za osnovno surovino kaprolaktam. Na podlagi načel akcijskega programa je bilo ugotovljeno, da bi bilo možno spraviti na trg mesečno približno 111 ton yulona, če bi bilo podjetje zmožno voditi zelo elastično politiko cen in če bi pri vsaki dobavi obratom tekstilne industrije pošiljali svojo ekipo, ki bi prilagajala stroje zahtevam predelave yulona. Pokazalo se je, da je kvaliteta yulona enakovredna kvaliteti tujih tovrstnih materialov pri zahtevi, da stroje ustrezno modificirajo. To potrjujejo tudi izjave šestih jugoslovanskih tovarn (Tvornica čarapa Bosna, Sloboda Sombor, Beti Metlika, Interplet, Tekstilna industrija Fruška gora, Medjimurska trikotaža Cakovac), kjer je tehnična ekipa Vulona preučevala svoje sintetične materiale. Prav tako bi bilo potrebno vsaj do 90 dni podaljšati plačilo odjemalcev, ker nudi inozemska konkurenca poleg nizkih cen in kvalitete tudi veljavnost plačilnih pogojev do 6 mesecev, upoštevajoč pri tem roku kasa skonto. Tovarna si je v tem času zagotovila tehnično pomoč dobavitelja surovine NVCP Amsterdam, ki v podjetju že funkcionira. Prav tako si je KTM že izposlovala nove pogoje za dobavo kaprolaktama, ki ga sedaj plačuje po današnji svetovni ceni 400 $ za tono in ne 1.150 $, kot to zahteva sklenjena triletna (!) pogodba z dobaviteljem NVCP. Istočasno z vsemi notranjimi orga-nizacijsko-tehnološkimi reorganizacijami se je novi vodilni kader lotil tudi dobro premišljenega in ojačanega reklamnega programa. Predstavniki (predvsem tehnični kader) podjetja bodo potrkali na vrata vse jugoslovanske tekstilne industrije in pregledali možnosti za prodajo yulona. V veliko pomoč pri tem jim bodo že omenjeni certifikati nekaterih naših tovarn. Občinska skupščina je bila pred težko nalogo: ali proizvodnjo popolnoma ustaviti ali pa naj tovarna obratuje naprej in zavestno proizvaja na zalogo, dokler se ne najdejo ustrezni krediti za obratna sredstva, oz. ne prodre z yulonom pri kupcih. Velika težava pri odločitvah je bil tehnološki postulat Vulona, da se obsega proizvodnje ne da skrčiti pod 80 ton mesečno. Glavna dilema, (ki so jo nekateri odborniki glasno izražali) je bila bojazen, da Vulonu in njegovim službam — predvsem komercialnim — ne bo uspelo izriniti z našega tržišča 1.110 ton od 4 000 ton kakovostnega tujega blaga, kolikor znaša jugoslovanski uvoz. Bo temu lahko kos samo »pravkar« razbiti mit o nekvaliteti Vulonovega yulona? Zagovorniki pomoči Vulona so opozorili, da vedno ne bo tako prijetnega deviznega ambienta, ko se relativno lahko dobijo dolarji, da lahko samo majhen člen v zakonu bistveno spremeni položaj ter da je prav zaradi takih in podobnih razlogov pomoč umestna. Na koncu so odborniki obeh zborov sklenili, da rezultati- zadnjega meseca ne upravičujejo osnove za prisilno upravo v KTM. Sklenili so, naj SGB ponovno preuči svoja stališča in naj poskusi zagotoviti nove kredite, za katere bo sprejela vlogo poroka občinska skupščina Moste-Polje. Primož Pohleven Srečen sem, če mi slika uspe! Predstavljamo vam . . . Od sodelavcev občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij predstavljamo to pot akademskega slikarja JOŽETA CENTO. Kot večina naših likovnikov-akademikov mora tudi Jože Centa svoje sile neprestano deliti in marsikdaj se zgodi, da se morata platno in čopič umakniti delu v šoli, pa ostane zaradi prezaposlenosti marsikateri motiv le v njegovi skicirki. 1. Kdaj ste spoznali, oziroma začutili, da vam je likovni izraz tako blizu, da ste mu lahko posvetili večji del svojih želja in hotenj po ustvarjalnem delu? Jože Centa: »Nimam smeri. Če bi jo našel, bi to pomenilo, da sem prenehal iskati.« Kot gimnazijec v Kočevju sem sodeloval v dramski skupini; pripravljal sem scene lin maskiral. Takrat me je zamikala arhitektura, vendar sem po maturi poskusil srečo na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Po uspešno opravljenem izpitu sem ostal tam. Sicer sem pa vse od osnovne šole naprei rad »sli-karil« v svoje zadovoljstvo in v ponos tete in strica, ki sta mi omogočila šolanje. 2. Vaš največji uspeh? Skoraj se ga ne spominjam. Morda nekaj manjših: samostojna razstava v Ribnici 1966. leta, Vsako leto sem v časopisih brala o zagrebškem velesejmu. Znova in znova sem si želela, da bi si ga ogledala, vendar so ga vsako leto prej zaprli. Letos pa se mi je ta želja izpolnila. Velesejem — žo beseda sama pove, da tu razstavljajo vse mogoče stvari od prehrane do aviona — zavzema precej obširen prostor. V vsakem paviljonu so razstavljeni izdelki ene države. Najprej smo si ogledali jugoslovanski paviljon. Tu so bili razstavljeni različni izdelki prehrambena industrije — mene so posebno zanimalo čokolade in mesni izdelki. V prvem nadstropju smo si ogledali razno opremo, med drugim tudi kristalne izdelke: čaše, vaze, luči itn. Pri izhodu pa smo videli razne kozmetične izdelke, kolesa in zunaj izdelke težke industrije. Ogledali smo si še več paviljonov, nekaj uspelih knjižnih ilustracij pri Mladinski knjigi, sodeloval sem pa tudi na skupnih razstavah. Vsekakor sem lahko najbolj zadovoljen z odločitvijo žirije, ki je sprejela obe predloženi sliki na razstavo Mir, humanost in prijateljstvo med narodi v Slovenj Gradcu. 3. Kdaj najlažje slikate? Kadar sem spočit lin me ne bremenijo vsakodnevne skrbi in če me — kot pravimo —1 motiv zagrabi. 4. Istočasno ste tudi prosvetni delavec. Kaj vse zahteva od vas delo z mladino in kako vpliva na slikarski del vaše osebnosti? Kaj vse zahteva? Preveč. Skoraj vse. Zelo težko se delim pri delu. Če hočem biti cel v šcli, se zlepa ne znajdem za platnom. Mnogo pa je odvisno tudi od razumevanja sodelavcev v službi. Tu mislim predvsem na razne administrativne obremenitve, ureditev urnika in podobno. Prost dan v tednu bi nujno potreboval, da bi re% zbran sedel za platno. Menim, da to ni slaba »investicija«, če govorim o kulturi v širšem pomenu. 5. Kaj pa želite doseči pri pouku? Moje delo v šoli je predvsem vzgoja estetov. Če zna učenec ob zaključku osemletnega šolanja ločiti umetnino od kiča, je bilo likovno delo dokaj uspešno. Z nadarjenimi pa je treba delati posebej in jih usmeriti k morebitnemu umetniškemu poklicu. 6. Bi nam lahko kaj povedali o vaših pogledih in vrednotenjih likovne umetnosti in njenih izraznih smereh? Prvo merilo umetnine je resnična kvaliteta, ne glede na to a najbolj mi je bil všeč jugoslovanski paviljon. Poleg jugoslovanskega mi je bil všeč tudi paviljon ZSSR. V njem smo med drugimi videli tudi sprejemnike barvne televizije, oblačila in načrte za stanovanja. Zagrebški velesejem mi je bil všeč zaradi množice razstavljenih izdelkov, pa tudi zaradi tako velikega števila tujih držav, ki na njem razstavljajo. Mislim, da je sejem tako kot gospodarsko, pomemben tudi za zbliževanje narodov, saj se z izmenjavo mnenj in izkušenj utrjuje tudi mednarodno sodelovanje, ki je danes tako pomembno. Kljub temu, da sem velesejem videla že letos, bi si ga rada ogledala tudi drugič, ker je - kot pravijo drugi -vsako leto na velesejmu nekaj novega. Nevenka Debevec 8. a razred osn. šole Ketteja in Murna ali je avtor skrajni realist ali pa skrajni modernist. Utrjene, dognane smeri že imajo svoje mesto v zgodovini umetnosti, današnjim in polpreteklim likovnim stvaritvam pa smo še preblizu, da bi jih lahko pravilno ocenili. Del sodbe bo prinesel čas. (Na uho: verjetno bo velik del današnjih »superproduktov« delalo družbo netopirjem na podstrešjih.) 7. Kaj menite o smeri, ki ste se ji posvetili? Nimam smeri. Če bi jo že našel, bi to pomenilo, da sem prenehal iskati, to pa zopet, da sem postal rutiniran obrtnik. 8. Kdaj ste srečni? Kadar mi slika uspe. To velja za osnovni poklic. Privatno pa . . I 9. Vaši vzori na tujem in domačem slikarskem Olimpu? Vzorov nimam, le obožujem nekatere slikarje. Precej jih je. Naj omenim le nekatere: Brague, Picasso, Modigliani, Gaugin, Mo-randin. In naši? Petkovšek, Ažbe, Sternen. Danes lahko cenim le tiste, pri katerih je opazna neprestana logična rast brez skokov. Med te po mojem mnenju sodijo: A. G. Kos, Fr. Mihelič, Fr. Slana in še nekaj bi jih lahko naštel. 10. Kaj menite o delu komisije za likovno dejavnost pri občinskem svetu zveze kulturno-pro-svetnih organizacij? Veliko delo bomo opravili, ko bomo dosegli, da nas ne bo več oblival mrzel pot ob pogledu na »umetnine«, ki vise po nekaterih javnih prostorih. Že tedaj, ko bodo npr. v uradih, pisarnah, lokalih ipd. visele vsaj dobre reprodukcije ali fotografije našega voditelja, ne pa z diletantsko roko onečaščene podobe z »ultra-marinskimi« očmi, bo komisija z uspehom uresničila del začrtanega. Komisija pa mora biti v prihodnje pozornejša tudi do kulturnih spomenikov preteklosti. 11. Šola in platno zahtevata od vas res veliko. Kaj delate takrat, ko bi radi pozabili na koncept nove slike in šolski vrvež? Sprehod z ženo in sinkom v vedno mlado in nikoli dovolj odkrito naravo človeka spočije in oplemeniti. Pogovor s stanovskimi kolegi ob litru terana pospeši utrip in preprečuje vsestransko lenobnost. 12. Kdaj ste zadnjič nastopili v javnosti in kaj bi nam lahko o tem povedali? Na piranskem Ex tempore 1967. Menim, da so besede odveč, zato ne bom povedal ničesar. Razgovor pripravila Zvonka Nagode OTROŠKI VRTEC V POLJU Pred kratkim so v Zajčji Dobravi pri Polju odprli nov otroški vrtec. To je — po sodobnih funkcionalnih rešitvah prvi tovrstni zavod v občini Moste-Polje. Projektanti so pri izdelavi načrtov upoštevali nekaj novih smelih zamisli v tej zvrsti gradenj. Moderna zgradba, ki je veljala z opremo vred 80 milijonov S dinarjev in se skladno prilagaja okolju sredi zelenila ob robu gozdička, je naravnost idealna za otroški vrtec. Trenutno biva v vrtcu 73 malčkov, sprejme jih lahko 85; projekt pa dopušča razširitev za bivanje do 150 otrok v njem. Ker so nabavili tudi igrala za igrišče, se bodo lahko tukaj igrali otroci zunaj zavoda. Pa tudi na zimski čas so mislili. Zato stoji ob zgradbi lopa, ki bo nudila otrokom pozimi zavetišče pred neurjem, poleti bo pa v njej jedilnica. Mesečna oskrbnina za enega otroka stane 10.000 S dinarjev, kar je spričo ugodja, ki ga tu uživajo otroci, dokaj zmerna cena. Bili smo no zagrebškem velesejmu Prvič v šolskih klopeh, bi lahko rekli za tale posnetek. Za novopečene šolarčke je to pomemben dogodek v njihovem življenju. Kar poglejte jih kako so resni. Vse je za njih novo in nekam čudno, toda led bo kmalu prebit in zaživeli bodo s šolo, ki bo odslej njihov drugi domek Kulturne novice Slikarsko tekmovanje »Ex tempore« 1967 v Piranu Prireditev, druga po vrsti, postaja vedno bolj resen likovni dogodek in si z mednarodno udeležbo zagotavlja tudi množičnost. Tekmovanja se je udeležilo 49 slikarjev, predložili pa so 65 del. Od teh je žirija, ki je zavestno ocenjevala po strožjih kriterijih, izbrala za razstavo le 28 slik. Tema slik so bili obvezno piranski motivi, tehnika in stil pa sta bila prosta. Na prireditvi je sodeloval tudi akademski slikar Jože Centa, sodelavec komisije za likovno dejavnost pri občinskem svetu Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. Letošnjo prvo nagrado so podelili tržaškemu slikarju Danteju Pisaniju. Organizator prireditve je bila piranska Zveza kulturno-prosvetnih organizacij. Nova športna ploščad pri VVZ Angelce Ocepek je privabila tile navdušeni kotalkarici Obnovitvena dela v kapeli Kodeljevega gradu Kapela pri gradu na Kodeljevem počasi dobiva novo podobo in s tem tudi novo vlogo. Njena pomembnost so freske slikarja Jelovška, ki so delno že obnovljene, rekonstrukcija fresk na stranskih stenah pa je tudi v načrtu. Zavod za spomeniško varstvo bo sprejel vsa strokovna dela in ob sodelovanju z občinsko skupščino Moste-Polje prispeval del sredstev za popolno preureditev. Obnovljena kapela, predvidevanja kažejo, da že v tej sezoni, bo lahko sprejela vrsto kulturnih prireditev, ki jim bo tako pripravljeno okolje že samo pripomoglo k večjemu uspehu. Kapela bo v svoji prenovljeni podobi čudovit razstavni prostor aktivni skupini meščanskih likovnikov, ki so doslej morali gostovati v mnogo manj ustreznih prostorih. Če bo skupnosti uspelo sprostiti nezakonito vseljene prostore neposredno ob kapeli, se skupini likovnikov odpirajo še nove možnosti; omenjene prostore bi preuredili v ateljeje in tako mnogo pridobili. Pri preureditvi in prireditvi bi sami tudi materialno sodelovali. Pobuda likovnikov je sprejemljiva in izvedljiva, edini problem so stanovalci, ki vsaj sedaj še onemogočajo uresničitev načrtov. Poživljeno delo komisije za klubsko aktivnost Komisija za klubsko aktivnost upa, da bo v sezoni 1967/68 uspešneje delovala kot doslej. Kadrovsko pomlajena in pomnožena, je že napravila dokaj obširen program dela in sodelovanje s sorodnimi organizacijami v občini in zunaj nje. Lesno podjetje JELOVICA Škofja Loka izdeluje vse stavbeno pohištvo, vveekend hišice, ki jih po naročilu samo dostavlja in montira. SE PRIPOROČA! J.eCaaica ŠKOFJA LOKA Za vsak okus odlična P-kava special; zahtevajte jo v naših trgovinah PREHRANA - UUBLIANA. PREHRANA IZVOZ-UVOZ LJUBLJANA, Kersnikova 2 Franc Fajdiga Ob 50-letnici oktobrske revolucije V vrtincu zgodovinskih dogodkov V 17. REGIMENTU SO BILI SKORAJ SAMI SLOVENCI — ŠKOFOVA PRIDIGA — V UJETNIŠTVU — ENAINDVAJSET DNI NA POHODU — PRIČA JUDEN3URŠKEGA UPORA Čei dober mesec dni bo preteklo petdeset let, odkar je ruski proletariat pod vodstvom velikega Lenina prevzel oblast v svoje roke. Začela se je oktobrska revolucija — mejnik v svetovni zgodovini, ki je iz temeljev pretresla ves svet. Priče tem zgodovinskim dogodkom so bili mnogi naši ljudje, med njimi tudi PETER UČAKAR, ki sedaj živi v Polju. V pogovoru z našim sodelavcem je obudil iz spomina nekaj tedanjih doživetij. Pred nami na mizi ležita dve fotografiji. Pozorno ju ogledujem, primerjam med seboj, pa pogledujem sivolasega moža, ki mi sedi nasproti. Prva fotografija je že porumenela. Podložena je z debelim kartonom, kot so to delali fotografi pred več kot petdesetimi leti. Na njej je mladenič v vojaški uniformi in ga je fotograf ujel v objektiv na železniški postaji tik pred odhodom na fronto. Na drugi pa je mož v jeseni tistega življenja, ki mu ni prizanašalo in mu ni bilo z rožicami postlano. ADIJO, DRAGA LJUBLJANA! — Lahko si predstavljamo, kako težko je bilo slovo od dragih domačih in domačega kraja, vendar nam — prosim vseeno povejte kaj o tem — sem načel pogovor. straže v mrzlih in dolgih nočeh, žvižganje granat, regljanje strojnic, dim, požari, kri, mrtveci, ranjenci, kriki, jok ,in stok. Ker je na žalost do sedaj v zgodovini skoraj vsako generacijo doletela vojna, so imeli in imajo očanci obilo snovi, da ob dolgih zimskih večerih svojim vnučkom pripovedujejo resnične zgodbe o tem. Babice ponavadi pripovedujejo pravljice, dedki pa . .. — No, stric, povejte, kako je bilo takrat, ko ste ... Tudi moj sobesednik je živa enciklopedija. Kar bruha iz njega, tako da ne utegnem sproti vsega zapisati. — Iz Ljubljane smo se s transportom odpeljali v Budimpešto, od tam pa v Karpate. Prav danes (to je pripovedoval 8. septembra) je minulo 53 let, ko sem zbolel. Takrat smo bili v bližini Krakova na Poljskem. Za mesec dni sem šel domov, potem pa »Sneg je bil globok en meter — vse je zmrzovalo , Za trenutek se je zamislil, kot da bi hotel v eni sapi zajeti in razgrniti pred menoj vse tisto, kar je takrat doživljal. Govoril je počasi, preudarno in malce nervozno. Ko pa so prišli na vrsto pomembnejši dogodki, mu je beseda obtičala v grlu, oči so se mu zaiskrile in orosile, tako da se je le s težavo premagoval. — Naš sedemnajsti regiment, ki je bil postavljen v vrsto na postaji, je prea odhodom na tronto pozdravil tedanji škof Jeglič, nam delil svetinjice in svete podobice, češ da nas bodo le-te varovale pred sovražnimi kroglami. Pa nas niso in tisti, ki so pustili svoje kosti v Galiciji, verjetno niso bili povsem prepričani, da jih bodo varovale. Škof je z vso vnemo govoril, kako se bomo bojevali za domovino in za cesarja, za krščansko vero in proti sovražniku, ki ni naše vere. Ko pa smo bili v ruskem ujetništvu in smo tam obiskali neko pravoslavno cerkev, je tamkajšni vladika enako vneto govoril zbranemu ljudstvu, da smo zato ujeti, ker nismo prave vere in da nas je prignal tja ruski meč. NO, STRIC, POVEJTE, KAKO JE BILO TAKRAT, KO STE... Če bi hoteli o kateremkoli vojaku iz katerekoli vojne nadrobno pisati o njegovi vojni odisejadi, bi bil to po vsej verjetnosti lep roman. Ofenzive, pohodi, — Nekega dne — se spominja — je šel od ust do ust glas, da je v taborišču neki Hrvat, doma iz hrvaškega Zagorja. Na hitro sem moral zbrati iz vrst Jugoslovanov najboljše pevce. Na zborovanju smo zapeli nekaj tedaj najbolj znanih pesmi kot: Hej Slovani, Od Urala do Triglava in pa tisto Buči morje Adrijansko. Tedaj Tita nisem poznal, kasneje pa sem zvedel, da je bil to on. Rusi so nam dolgo ploskali in nas hvalili z: »Vot harašo, Jugoslavci!« Iz Taškenta smo bili premeščeni v bližino kitajske meje, v mestece Arliata. Do tja smo hodili peš 21 dni, in sicer povprečno vsak dan več kot 50 km. Med potjo so nas ljudje zelo lepo sprejemali, nam prinašali hrano in pijačo. Žene so govorile: »Ker ne moremo dajati svojim sinovom, ki so verjetno tudi kdove-kje lačni, bomo pa vam dale.« In kje vas je zatekla oktobrska revolucija? Ujetniki smo gradili železnico od Novgoroda do Petrograda (sedanjega Leningrada), in sicer na odseku pri mestu Glažov. V tistih odločilnih dneh je bilo čutiti, da nekaj visi v zraku. Vojaštvo je bilo v stalnih premikih. Mnogo so agitirali med vojaki tako boljševiki kot menjševiki. V našem sektorju so imeli večino ljudi za seboj boljševiki. Ko pa so začeli Nemci in Avstrijci s protiofenzivo, smo jim spet padli v roke. Zmerjali so nas z boljše-viško bando in nas kot politično sumljive poslali takoj v zaledje, in sicer v Avstrijo, v Gradec. MED JUDENBURŠKIMI JUNAKI Iz Gradca so nas poslali v zloglasni Judenburg. Tu so nas na postaji navdušeno sprejeli mnogi znani voditelji poznejšega znamenitega upora v Judenburgu. Od postaje do kasarne smo prepevali pesmi vseh slovanskih narodov ter vzklikali svobodi in proti avstroogrski monarhiji. Spominjam se, da je na dan upora pokalo na vse strani. Ko je bil upor v krvi zadušen, se je začel strahovit teror. Vsak dan so po kratkem postopku vodili na streljanje vodje upora, nas ostale pa na sodišče in zaslišanja. Naši ljudje so se držali hrabro in dostojanstveno. Padali so pod streli s pesmijo na ustih ter vzklikali parole: Smrt imperialistom, nočemo več prisegati »kaj-zerju«, nočemo biti topovsko meso za tuje račune, in podobno. Ko sem se od Petra Učakarja poslovil, sem domov grede razmišljal: Seme velikega oktobra je padlo na rodovitna tla. Kali so pognale, in danes, po petdesetih letih, že žanjemo bogato žetev. Socializem si, kljub odmikom in trenutnim težavam, smelo utira pot v svet. Bodočnost je njegova, svet bo njegov, svet brez sovraštva. Frane Fajdiga Peter Učkar, kot vojak 17 regimenta tik pred odhodom na fronto Pogovor z najmlajso odbornico M lahko bili odbornik spet nazaj na fronto v Karpate. Nekega dne smo dobili povelje za umik. Mraz in ruska vojska sta pritiskala. Mnogo naših je v hribih in v globokem snegu zmrznilo. Naša enota se je pri umiku razpršila. Pridružil sem se še dvema in zatekli smo se v neko vas. Tri dni smo prebili v njej, četrtega dne pa smo se odločili, da gremo pogledat, kaj je z drugimi našimi. Ko smo tavali in tipali naokrog, so naenkrat zrasli pred nami kot iz trave ruski kozaki. Mi v beg, kozaki pa za nami. Seveda so nas kmalu ujeli... Potrepljal me je po rami kot je njega potrepljal kozak, rekoč: — »Počemu ti bežat, avstri-jak?« — Ves sem zlezel vase in se delal neumnega, obenem pa sem se tresel, ker so nam avstrijski oficirji vtepali v glavo, da kozaki režejo ujetnikom nosove in ušesa ... Pod močno stražo so nas odpeljali na komando, kjer so nas oficirji kar lepo sprejeli. So vso hrano, ki smo jo imeli s seboj, so nam pustili in zabičali svojim vojakom, da nam ne smejo ničesar vzeti. TITO MED NAMI Peter Učakar je potem pripovedoval o tem, kako so se okrog dvajset dni vozili z železnico do Taškenta. Tu so jih razmestili v taborišča. »Pravijo, da sem najmlajša.« Na občinski skupščini tega nismo preverjali, ker to trditev dokaj zgovorno pojasnjuje naslednji podatek: rojena 11. 5. 1943. Ker smo že pri podatkih, naj povem še, da je Meta rojena Ljubljančanka in stanuje v Šentvidu. Gimnazijo je končala na Viču, sedaj pa je uslužbenka carinarnice na šmartinski cesti in je pravzaprav najmanj dve tretjini Moščanka. — Kako si prišla v službo na carinarnico? Javila sem se na razpis. Kmalu sem naredila tudi carinski izpit v Beogradu in sedaj sem, no... (deklinacija ni najbolj zveneča) že tri leta... — Si že ujela kakega tihotapca? Se ne. Imam precej mimo, toda zato nič manj odgovorno delo. Delam v konsignaciji in carinim blago za naša zastopniška podjetja. — Imaš kaj težav s srbohrvaščino? Ne. Sicer pa jih bo tudi čedalje manj, saj dosledno uvajamo načelo jezikovne enakopravnosti tudi v carinsko službo. Tudi naša carinarnica je poslala nekaj starejših članov, ki niso Slovenci, na tečaj slovenščine. — Kakšni so odnosi na vaši carinarnici in kako ti je všeč delo, ki ga opravljaš? Odnosi med vsemi ^lslu&-benci so dobri. Glavni problem carinske službe smo sedaj premostili — za 20% so zvišani osebni dohodki. Razen tega smo s selitvijo v novo carinarnico pridobili boljše delovne pogoje, tako da mi bo moj poklic zaradi vsega tega še bolj všeč, kot mi je bil doslej. Tudi kader na ca- Meta Lesjak rinamicah je vedno boljši, vedno bolj strokoven. Na tem področju se mnogo pozna delovanje zavoda za produktivnost. Analize pošiljamo v Beograd in prepričana sem, da se bo Tiaše poslovanje na podlagi takih raziskav še izboljšalo. — Zakaj misliš, da si bila izvoljena za odbornico? Carinarnica predlaga enega odbornika za zbor delovnih skupnosti. Ker so hoteli odbornico, so se verjetno odlo- čili zame, ker sem mlada in vedno pripravljena delati. Mislim, da funkcija občinskega odbornika ni lahka. Vedno preštudiram vse gradivo in to je marsikdaj precej težka naloga, kajti v večini primerov je človek doma le na enem področju. Gospodarska problematika mi povzroča največ težav. — Kako ta uspeva povezovati problematiko Most z dejstvom, da prebivaš v Šentvidu? Prav lahko. Moste bolj poznam kot Šentvid. Tu delam skoraj tretjino dneva. Kot odbornica sem seznanjena z najbistvenejšimi problemi občine. Mnogo se zadržujem v Mostah saj imam tu skoraj vse prijatelje. (Menda res nisem zastonj napisal, da je 2/3 moščanka). — Kateri je naj večji problem, ki čaka skupščino in odbornike? Ekonomska problematika nekaterih podjetij. — Bereš Našo skupnost? Ne redno. Kadar vidim, da jo dobijo kolegi, jo preberem. Kaka številka mi tudi uide. Kljub temu, da torej nisem stalna bralka, mi je časopis zelo všeč. Ce bi imela vse občine tak časopis, bi bilo to kar v redu. — In tvoj konjiček? Izleti in popotovanja. Prav sedaj grem na 14-dnevno ekskurzijo po Nemčiji. To bo obenem tudi moj dopust, — Srečno! Snaga je povsod draga V prejšnji številki NsK smo objavili fotografijo najlepše okrašenega balkona v občini Moste-Polje. Medtem pa, žal, ugotavljamo, da je tale živo nasprotje onemu O problemu snage in čistoče v Ljubljani je bilo zadnje čase že mnogo napisanega in izrečena je bila marsikatera pikra na rovaš tega. Žal pa ugotavljamo, da se položaj v tem pogledu ni bistveno izboljšal, če se ni celo poslabšal. Ker pa je naša občina tudi sestavni del mesta Ljubljana, se kot občani čutimo dolžni prispevati svoj delež k njeni čistoči. Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja okoli nas. Kako prijetno se počutimo, ko se sprehajamo sami — ali v družbi gosta, tujca — po čistih ulicah, vidimo lepo okrašene balkone, v parku pa čiste klopi in mnogo cvetja. Kako pa nas presune, ko opazimo po pločnikih vse polno odpadkov, na balkonih pa raznovrstno šaro, obešene cunje itn., kar sodi vse prej kot na balkon. Spomnimo se, kako so svoj čas tujci govorih o Ljubljani kot o beli Ljubljani. In danes...? Skušajmo opravičiti ta njen sloves! Nič drugega ni treba, kot samo malo dobre volje in čuta za lepo. In prav zato smo se odločili narediti majhen sprehod s kamero po Mostah. Poglejmo, kaj je zabeležila. Čist&ca le vic zdiavla Ni dolgo tega, ko se je med sosedama Ančko in Tinco, ki stanujeta v bloku, razpletal tale pogovor: — Ah, gospa Ančka — je vzdihnila Tinca — kje so tisti časi, ko smo povsod in na vsakem koraku pazili na javno snago in čistočo. — Res je, gospa Tinca — je z žalostjo v očeh pripomnila gospa Ančka. Naše mesto je bilo tako čisto in naša ulica sploh; sedaj pa ... —■ Pomislite, gospa Ančka, kaj se mi je včeraj pripetilo. Stojim pred blokom, ko se mi kar na lepem usujejo, ne vem iz katerega nadstropja, smeti na glavo —. — To še ni nič — povzame soseda — če vam povem, kaj se je meni pripetilo, vas bo streslo od groze. Grem po naši ulici in — naenkrat me oblije mlaz vode. Čutila sem, kot da sem pod prho. Sele čez čas sem se prepričala, da so pomije. Naslednjega dne se je razvil pogovor o isti temi med sosedama Francko in Manco, ki stanujeta v istem bloku, samo nadstropje niže. — Veste, gospa — de prva — tale Ančka nad mano je pa res nesramna. Pomislite, kakšna predrznost. Sredi dneva iztepa preproge prek balkona in seveda — ves prah leti meni naravnost v kuhinjo. — To še ni tako hudo — je pristavila druga — Tinca nad mano je šele prava. V soboto so se odpravili na vikend, pipo v kuhinji so pa pustili odprto. Kaj se je zgodilo, si lahko predstavljate... Se nadstropje niže stanujejo dve sosedi — dobri prijateljici, ki so vedno skupaj — kuhani in pečeni. Enako se oblačita, enako kuhata, enako kupujeta na trgu in v trgovinah in enako uspešno znata opravljati druge. Pa je naneslo, da sta se med potjo do tržnice zapletli prav tako v pogovor o javni snagi in čistoči. Kaj hočemo: smo pač v letu mednarodnega turizma in tema je sila aktualna. — Pomisli, vzklikne prva, tile, ki stanujejo nad nami in imajo klet tik naše, preprosto pometejo smeti pred naša vrata. Vprašujem, ali ni to skrajno nesramno. Pa tista Francka se dela tako fino gospo. — Ježešna — se začudi druga — nezaslišano nesramno. Ampak da vidiš tisto nad nami — Manco. Ta pa »pošilja« smeti kar k nam na balkon in jih potem veter raznaša okoli bloka in meni v kuhinjo. Manca pa ves dan samo pred ogledalom sedi in se liš-pa. Naj raje pogleda malo okoli sebe, kakšno stanovanje ima. Ko sta tako naši vrli sosedi med potjo do tržnice veselo kramljali, se je pogovor zasukal tudi o tem, kako je ulica nastlana z voznimi listki, vrečkami, v katerih so bile lučke, o tem, kako je okoli tržnice vse polno odpadkov in odvečne embalaže, kako so branjevke umazane, kako so zelenice pohojene, nasadi zanemarjeni, klopi v parkih polomljene in še o mnogočem. Med potjo domov sta se ustavili pri prodajalki lučk, kupili vsaka po eno ter počasi domov grede lizali in klepetali. Ko sta slaščici polizali in je ostala vsaki le še lesena pa- ličica, sta ju skupaj z vrečko odvrgli na zelenico, na kateri je bilo že tako polno odpadkov. Seveda sta se prej previdno ozrli, če ju kdo ne opazuje .. . Lučaj daleč stoji ob pločniku košek za smeti, ki pa je prazen, čeprav z velikimi belimi črkami opozarja nase: ZA ODPADKE! Franc Fajdiga Cenjeni naročniki KER SMO PREK EVIDENCE UGOTOVILI, DA MNOGI OD VAS SE NISTE PORAVNALI LETOŠNJE NAROČNINE — NEKATERI CELO LANSKE —, VAS PROSIMO, DA TO ClMPREJ STORITE. NAROČNINO LAHKO NAKAŽETE PO PRILOŽENI POLOŽNICI NA TEKOČI RAČUN pri narodni BANKI LJUBLJANA, OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE, NASA SKUPNOST — 501-8-205/1. CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 3,60 N DIN. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NsK Ob Ljubljanici 42/11. Takole načičkan balkon in založen z raznovrstno šaro ni nič kaj prijetna paša za oči, nasploh pa ne v letu mednarodnega turizma. Še bolj nerodno pa je da je balkon na zelo prometnem mestu kajti tod mimo vsak dan hodi veliko domačinov in tudi precej tujcev Lopa, ki jo je naš fotoreptorter ujel v objektiv, stoji tik ob Zaloški cesti. Moščani se sprašujemo, kdaj bo konec takihle in podobnih »okraskov« v mestu? J | Izvozno-uvozno podjetje ,, o »Sloaemfa sadit« o ' > 0 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 10/IV <> Hladilnica in zorilnica banan: ZALOG pri Ljubljani o 4 Hladilnica: Bohova pri Marboru < > Predstavništva in skladišča: <► J > Maribor, Kersnikova 3 \ I Celje, Bežigrajska 13 <> 1 y Volčja Draga * \ o Kanal ob Soči J * Koper, Vojkovo nabrežje 12 <> o Beograd, Knez Mihajlova 7/111 0 Subotica, Trg Čara Jovana 3 0 < * Rijeka, Beogradski trg 2 < ► 3 > Osijek, Dunavska 31 J * 1 >, Zagreb — Veletržnica J, Brčko — Ulica Brače Vujiča 6/IV < > MERCATOR LJUBLJANA nudi cenjenim potrošnikom v svojih številnih trgovinah vse vrste blaga, od pohištva, prehrambenih artiklov, tekstilnega blaga, igrač, konfekcije, čevljev itd. ter se za nakup priporoča. Sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 19G7 14. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« od 10,—15. oktobra 1967 SALON POHIŠTVA od 4.—12. novembra 1967 Zakaj združitev? Predstavljamo stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste Po zveznih predpisih s področja stanovanjskega gospodarstva in po us* treznih republiških predpisih so bila osnovna stanovanjska podjetja kot posebne delovne organizacije ter stanovanjske delovne enote nekaterih delovnih organizacij za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti. Nova podjetja in enote so od ustanovitve 1. januarja 1966 do sredine leta 1966 prevzela v svoje upravljanje večino zgradb in delov zgradb, ki sodijo v družbeno last. Ob tem se je spremenila vloga hišnih svetov. Le-ti so se osvobodili spon, ki jih jim je nadelo administrativno upravljanje in se pričeli posvečati svoji novi družbeni vlogi. Stanovanjsko podjetje Moste-Polje je na območju svoje občine prevzelo v upravljanje 2.276 stanovanjskih enot in 156 poslovnih prostorov, kar je predstavljalo 73 oziroma 100 % vseh površin te vrste v družbeni lasti. Ob soglasju obeh občinskih skupščin je 1. julija 1967 nastalo združeno stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste. Podjetje, ki obvladuje skoraj polovico ljubljanskega urbanističnega prostora in upravlja okoli 7.000 stanovanj, ima dobro perspektivo, vendar je šele na začetku svoje poti. Predvsem mu je lastna jasna usmeritev pri izpolnjevanju osnovnih nalog, tj. ohranjevanje stanovanjskega »Končno sem le prišel do ustreznega stanovanja, ki sem si ga toliko želel! Seveda bo treba za novo opremo le-tega seči precej globoko v žep«, je povedal našemu sodelavcu stanovalec, ki se je pravkar selil v novo stolpnico v Društveni ulici Podjetje je prevzemalo ob nalogah potrebno organizacijsko obliko in tehniko poslovanja. Hkrati je opravljalo pionirsko delo na področju ugotavljanja normalnih stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanjskih in drugih zgradb. -ni fonda v polni uporabnosti in smotrna poraba amortizacijskega dela stanarine za nove gradnje. Podjetje je organizacijsko in kadrovsko dovolj usposobljeno za svoje poslovanje. Z dohodkom iz stanarin in najemnin razpolaga do višine 60 %, pri čemer se močno uveljavljata družbeno upravljanje in samoupravljanje. Nad podjetjem bedita tudi obe občinski skupščini. V reformnem obdobju je težnja po investicijah v gradbene objekte izrazito stanovanjskega značaja. Zato je dejavnost podjetja na tem področju usmerjena na pripravo zemljišč za gradnjo pretežno v zazidalnih okoliših stanovanjske gradnje. Napore podjetja za opremljanje za- zidalnih okolišev s komunalijami zlasti otežujejo podedovane obveznosti sklada za komunalno gradnjo. Obveznosti, izpolnjene z zamudo nekaj let, po sedanjih cenah daleč presegajo vplačane prispevke, ki niso bili revalorizirani. Pričakovati je, da bo enota podjetja, ki pripravlja in opremlja stavbna zemljišča, poslovala v omejenem obsegu, dokler se ne pojavi nov interes proizvodnje za gradbene investicije. Stanovanjsko gospodarstvo je pač ozko povezano z vsem gospodarstvom in doživlja vzpone ter upade ob naraščanju koncentracije in dekoncentracije prebivalstva v skladu z njegovo kupno močjo. V zvezi s tem bo zelo pomembna presoja podjetja in njegovih organov upravljanja o smeri vlaganja amortizacijskih sredstev. Posebno skrb mora podjetje posvečati stikom s hišnimi sveti, ki so lahko pomemben dejavnik v oblikovanju poslovne politike podjetja in uspešen kritik negativnih pojavov. Hišni sveti in zbori stanovalcev so zlasti pomembni, zato ker zagotavljajo s svojimi demokratičnimi oblikami določitve, s katerimi se sprejemajo najvažnejši programi podjetja. Za stike s hišnimi sveti skrbita v podjetju dva referenta, ki poleg referentov za vzdrževanje zgradb neposredno zaznavata in opozarjata na interese uporabnikov stanovanjskega ter poslovnega fonda. Pomemben nosilec skrbi za vzdrževanje zgradb in stanovanj so tudi obrtne delavnice podjetja, ki skušajo ob relativni nerazvitosti uslužnostne obrti na gradbenem področju ugoditi najrazličnejšim potrebam stanovalcev in podjetja. Naslednja oblika skrbi za vzdrževanje zgradb je negovanje in čiščenje skupnih notranjih in zunanjih površin posameznih objektov. V ta namen zaposluje podjetje 207 snažilk in hišnikov, ki dnevno, tedensko in mesečno — pretežno v dopolnilnem delovnem razmerju — čistijo prek 400.000 m2 površin. Hišniki po svojih sposobnostih tudi vzdržujejo nekatere naprave v skupnih prostorih. Na sedežu podjetja v Crtomirovi ulici 10 je vrvež v vsem delovnem času. Prihajajo posamezni uporabniki stanovanj, zastopniki hišnih svetov in drugi obiskovalci, ki v neposrednih razgovorih z osebjem izražajo želje, dajejo pobude, zahtevajo, kritizirajo, se razburjajo in sploh na različne načine skrbe za to, da se kolektiv podjetja zaveda svoje družbene odgovornosti. Rado Vrabec TOVARIŠ VREDNIK K članku o igrišču v Zeleni jami najprej le formalni popravek: Hrib je narejen ob Rožičevi in ne ob Kavčičevi ulici. Tudi ni to več Zelena jama, kakor je bilo staro ime za skupno naselje starega dela naselja nad železniško progo. To je na skrajnem robu, ki že spada pod krajevno skupnost Zelena jama in meji na Spodnje Jarše. K stvari sami pa tole: S tem umetno narejenim hribom je zamašen še edini razgled pa tudi edina vrzel, kjer je še odhajal smrad, ki ga je veter prinašal od tovarne kleja sem. V to smer namreč naj-češče vleče veter. V pravi Zeleni jami redkokdaj smrdi, le kadar je zelo nizek zračni pritisk. Z novimi garažami pa bo ozračje še bolj zasmrajeno, kot je sicer že in bo to prava plinska jama z dodatkom vika in krika s sankališča oz. smučišča, ki bo zasedeno tudi ponoči, ker bo ob blokih in stolpičih razsvetljeno. To ni bila prav nič posrečena zamisel, tako tesno med bloki delati tako veliko reč. Že zdaj je nevzdržno prenašati hrup. Vlada pa tu prava anarhija. Vsakdo lahko dela, kar hoče in kadar hoče. Pa še ena velika napaka se dela. Nihče namreč ne skrbi za čuvanje javnih zgradb. V ok. 6 let stari hiši so pokvarjeni v kleteh okenski okviri, ne da se več zapirati oken in vrat na podstrešju. Stranke sekajo drva kar po hodnikih brez tnala, ne glede na kanal, ki je pod njimi. Tudi ni nikogar, ki bi pogledal, v kakšnem stanju pusti stranka stanovanje, ko se izseli. To sem občutila sama na svoji — ne koži ampak na denarnici, ko sem plačevala popravilo za prejšnjo stranko. Sprašujem se, kako bo vse to videti čez dvajset let. Ponekod imajo tako urejeno, da mora stranka, ki se izseli, pustiti stanovanje v takem stanju, kot ga je dobila — in to je edino pravilno. Zunanjost nove stolpnice v Društveni ulici, ki je pravkar sprejela nove stanovalce Tudi Vi postanite naročnik na Našo skupnost Podjetje je prevzelo tudi posle uki- | 7 K a I 3 njenega zavoda za industrijsko grad- < 3 (D < n< ž; njo, ki so se pretežno nanašali na § pr 3 pripravo zemljišč. 5' ¥ Po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v skladu z urba- I 3 s< nističnimi načrti, ki ga je sprejela i o o skupščina SRS decembra 1966, so bile občinske skupščine dolžne skrbeti za izvajanje tega zakona neposredno ali pa poveriti skrb posebnim delovnim organizacijam. Naša občinska skupščina je po raziskavah in predlogih ugotovila, da je stanovanjsko podjetje organizacija, primerna za prevzem novih nalog, če razpolaga z obratnimi sredstvi za te namene. Zaradi relativne šibkosti podjetje ni moglo nuditi novi dejavnosti dovolj sredstev in je zato iskalo pomoč. Našlo jo je v pobudi za združitev s stanovanjskim podjetjem Bežigrad. Pobuda je bila sprejeta in po krajših pogajanjih spremenjena v dejstvo. ►d a H n D g Cjt- E <_i. ■o a s. £ 3 BJ TISKOVINA Uredništvu Naše skupnosti glasila SZDL Ljubljana Moste - Polje LJUBLJANA Ob Ljubljanici 42/11. Zadeva zase je tudi to, da so si prvi naseljenci prilastili v dalj in čez zemljišče, ga po svoje uredili — vsem drugim pa preostane le cesta. Pa o tem kje drugje več! Pepca Dolinar Ljubljana, Rožičeva 2 SPOŠTOVANA TOVARIŠICA! Uredništvo NsK je z vsebino Vašega pisma seznanilo pisca članka pod naslovom V Zeleni jami naposled otroško igrišče, ki je za Vas pripravil naslednji odgovor: V 6. številki NsK junija 1967 sem objavil informacijo o gradnji otroškega igrišča. Nisem nameraval razpravljati o umestnosti ali neumestnosti take gradnje, ker o tem razpravljajo lahko le strokovnjaki. Vendar želim k Vašemu pismu pripomniti naslednje: Po obstoječih urbanističnih normativih mora imeti vsaka stanovanjska soseska tudi otroško igrišče. Področje KS Zelena jama pa prehaja pod okrilje mesta in ni več predmestje, kot je bilo to pred leti. Z razširitvijo mesta je seveda povezan tudi mestni hrup in pomanjkanje razgleda. S tem dejstvom se moramo sprijazniti. Kolikor sem seznanjen, je s tovarno kleja že urejeno, da bo del proizvodnje, ki povzroča smrad, prenesla iz mestnega območja — kam, tega pa ne bi mogel točno reči. Glede drugih problemov, ki jih navajate v pismu, Vam lahko le svetujem, da jih posredujete stanovanjskemu podjetju. Ivan KUHAR TOVARIŠ UREDNIK! Na pismo Jožeta Bregarja, ki ste ga objavili v zadnji številki Nsk, moramo odgovoriti naslednje: Hranarina igralcem-amater-jem je po pravilih amaterizma dovoljena. Igralci nogometnega kluba Slavija dobivajo hranarino glede na razpoložljiva finančna sredstva in po klubskem pravilniku. Tega ne prakticiramo samo v NK Slavija: niti ne samo v nogometu, marveč tudi v drugih športnih amaterskih društvih. O tem se lahko tovariš Bregar pozanima tudi pri košarkarskem klubu Slovan. Dajanje kakršnihkoli denarnih nagrad za prestop iz kluba v klub pa nasprotuje amaterskim določilom in zato NK Slavija doslej nikomur ni dala za prestop kakršnekoli denarne nagrade. Ob tej priliki bi hoteli opozoriti še na nekatere netočnosti, ki so se pojavljale v glasilu Naša skupnost. Tako je v isti številki Nsk na športni strani omenjeno, da so bili igralci NK Slavija na enomesečni turneji v tujini. Vsakomur je jasno, da amaterji-mladinci ne morejo imeti toliko dopusta. Turneja je v resnici trajala osem dni. V isti številki je tudi govor o prestopih igralcev Slovana k Slaviji. Trditev ni točna. Igralca Šubic in Dežman sta pristopila h klubu Slovan v začetku leta 1967 iz kluba Olimpija in torej nista bila igralca Slovana. Kolikor nam je znano, je bil med Slovanom in Olimpijo celo dogovor, da jim bo klub izdal ispis-nice po končanem spomladanskem tekmovanju. Iz Slovana sta res pristopila k Slaviji igralec Kozamernik in Nikolič, istočasno pa je iz NK Slavije pristopil k NK Slovan igralec Gomzi. Predsednik NK Slavija Drago Marolt VKSTI S TEREZA - VESTI S TERENA VESTI S IZLET NA TRIGLAV — Letos je bil Triglav obiskan kot še nikoli Od jutra do večera se je na njegov vrh vila kolona ljubiteljev gora. Med njimi je bilo tudi 35 članov Saturnusa, ki so se odločili, da letos skupaj zavzamejo mogočni vrh. Pri tem je najpomembnejše to, da so se za trdno odločili še letos ustanoviti planinsko društvo. Njihov drugi jesenski izlet je bil usmerjen prek Kamniške Bistrice do Grintovca in Kočne na Jezersko BILA JE POMOTA... Vedno prazna vitrina Pred dvema letoma so člani Taborniškega odreda ČRNI MRAV namestili vitrino na stranskem zidu moščanske pošte. Namen mošeanskih tabornikov je bil popularizirati tovrstno mladinsko dejavnost med mladino in občani. Mimoidoči so si z zanimanjem ogledovali fotografije in propagandno gradivo ter sc tako seznanjali z delom in uspehi tabornikov v naši občini. Že nekaj mesecev pa opazujemo prazno vitrino, kar prav gotovo ne koristi ugledu Taborniškega odreda Črni mrav, ki je že nekaj let med najboljšimi odredi v Sloveniji. Sprašujemo se, kje iskati vzroke za zanemarjenost. Morda nam bodo na to vprašanje odgovorili taborniki sami? »Kradla je! Tatico so prijeli,« je neko jutro, ko je bilo v samopostrežni trgovini na Proletarski cesti le še malo kupcev, završalo med njimi. Vsi so napeto čakali, da bi zvedeli kaj več — kaj je ukradla, za koliko in še vse tisto zraven, kar ob takih primerih podžiga človeško radovednost. Na mizi v stranski sobi pa se je nabral že prav čeden kupček dobrin, ki jih je stranka »pomotoma« spravila v torbo, namesto v žičnato košarico in ki jih je tudi »pomotoma« nesla mimo blagajne, kot je povedala. Vse njeno vedenje je kazalo, da ni kradla prvič, vendar ji je sreča tokrat obrnila hrbet. Gospodinja, imenujmo jo kar N. N., se je hotela pač dobro založiti, najbrž za nedeljski izlet kam v naravo. Ker je bil ravno petek, je »nakupila« dve graničarski sa- PRED 25 LETI — Na dvorišču tovarne Saturnus, tu ob tem zidu so privezano na stol fašisti ustrelili mlado revolucionarko VIDO PREGARO .»NASO VIDO... 25 let je minulo od tistega dne. Petindvajset let nam je njeno ime simbol boja in hrabrosti za vse, ki so jo poznali, za vse, ki vedo zanjo. Vsako leto na dan obletnice njene smrti se člani kolektiva in pionirji šole, ki nosi njeno ime, poklonijo njenemu spominu. lami, nekaj drugih salam in klobas, pa konserve, zavitek sira, za nameček pa še dve kombineži. Lepo oblečena, še lepše sfri-zirana je ravnodušno stala tam in ponavljala, da je vse to le pomota. Da bi pa to kaj prida obžalovala, pa ni bilo videti. MED 2000 KUPCI — DVA TATOVA V trgovini so nam povedali, da sta med približno dva tisoč kupci, kolikor se jih zvrsti tu vsak dan, povprečno dva izmed njih ljubitelja tuje lastnine. Nedvomno pa bi se ta številka povzpela dokaj više, če ne bi bili uslužbenci sami budni in natančni pri svojem delu. Na take »sumljive« kupce pa opozarjajo tudi drugi potrošniki in z njihovo pomočjo so zasačili že marsikaterega tatu. KDO SO TATOVI? Največ je med njimi gospodinj, vendar predvsem iz družin, kjer imajo razmeroma dober materialni položaj. Drugi po vrsti so otroci, ki jih sladkosnednost premaga, da si vzamejo in brž vtaknejo v žep kos čokolade, zavitek bonbonov. Čokolada je za marsikoga tako zapeljiva, da se ne more ustavljati njenemu miku. Zanimivo pa je, da s polic samopostrežne trgovine skoraj nikoli ne zginjajo osnovna živila — moka, sladkor, olje, mleko, pač pa sladkarije, kolonjske vode, toaletna mila, razne kreme, skratka, bolj ali manj luksuzni predmeti. V zapisniku berem: ... ukradel 10 dkg mandljev, 2 zavitka bonbonov po 117 din ali pa: ... moški vzel fit kremo:.. 275 dinarjev, 1 šampon za 55 din in še: ... s police je izmaknila kozarček gorčice... Da, celo za take malenkosti stavijo ljudje na kocko svoje poštenje in dobro ime. VELIKIH TATOV NI Vendar pa v tej samopostrežni trgovini ni tatov velikega kalibra kot pravimo. Vrednost ukradenih predmetov se največkrat vrti okoli nekaj stotakov, pa tja do petih tisočakov in le redkokdaj več. Moščanski kupci so večinoma pošteni in tudi sami pripravljeni skupno z uslužbenci trgovine preganjati tiste, ki ne znajo prav razlikovati med svojo in tujo lastnino in jim ni mar, kako bodo s tem oškodovali skupnost. -ra pišejo PRI STRICU ŽANETU Pravijo, da je letos malo gob. Stric Žane v Hrušici pa jih je imel vedno dovolj, On pozna mnogo vrst gob. Vsak drugi večer jih je pekel na žerjavici. Seveda smo se zbrali pri njem vsi vaški otroci in se oblizovali ob specialitetah. Napekli smo tudi mlečne koruze. Mame trdijo, da smo se kar zredili. Vidite, da nam ne manjka zabave. Pionirji iz Hrušice HRUŠICA Naša vas je sestavljena iz dveh delov: Zgornje in Spodnje Hrušice. Ljudje so zaposleni v Ljubljani. Imamo lepo cesto. Trgovina Mercator je odprta neprekinjeno in je zelo dobro založena. Kmetov je malo, zemljo je prevzelo v obdelovanje podjetje Rast. Sola je stara 83 let in je štirirazredna. Prosvetni dom je obnovljen. Družbene organizacije pri krajevni skupnosti so delovne. V Hruševskem potoku je zelo mehka voda, pravijo perice, ki perejo perilo za Ljubljančane. Ob glavni cesti je zraslo veliko novih hiš. Ljudje so pridni in varčni. Tudi stare hiše so obnovili. Tovarni Totra in Zima zaposlujeta mnogo ljudi. Avtobusne zveze so slabe. Radi bi imeli tudi table z imenom kraia. Pionir Srečko Ljubič NAS PRAZNIK, 29. SEPTEMBER Tudi pionirji imamo svoj praznik. Pred 25 leti je bila ustanovljena v Bihaču prva pionirska organizacija. Pionirji so že med vojno dokazovali, da zaslužijo svoje ime in svojo organizacijo. Bili so kurirji, obveščevalci, bombaši. Ponosni smo nanje! Danes je naša prva dolžnost učenje. Kdor veliko zna, bo koristil sebi in domovini. V naši domovini imamo pionirji lepo mladost. Razne organizacije, posebno DPM skrbe tudi za razvedrilo otrok. Ustanavljajo varstvene ustanove, kjer so pionirji na varnem, se uče in se igrajo, kadar so starši v službah. Pionirji v Hrušici bomo pripravili za svoj praznik lepo proslavo in piknik na Golovcu. Lepo je v naši domovini biti mlad! Ircnca Kovačič 3. r. osn. š. Hrušica IsioniiiosT OLASlLO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POUJS Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Slurm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Mostc-Poije, Naša skupnost 501-8-205/1, Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CžP Kočevski lisk, Kočevje. Klišeji CžP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. — Na bogato obloženih policah blago kar samo vabi kupce. Je samo to izobilje vzrok, da marsikdo ne zna več ločiti med svojo in tujo lastnino? Ali pa morda nekateri zavijejo v samopostrežne trgovine že s tem namenom, da ..mimogrede., še nekaj ukradejo? Statitike govore, da kradejo predvsem ljudje iz razmeroma dobro situiranih družin. Igrica kdo bo koga se kaj rada slabo konča za »kupca«. Mislimo, da je kozarček gorčice previsoka cena za izgubljeni ugled in dobro ime. J 1 2 3 4 5 h 6 7 8 9 L [ 10 L 11 12 L_ 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 | 31 32 33 1 " j 34 35 36 37 38 N 40 41 □ 42 43 □ 44 n 45 □ □ 46 47 48 49 50 51 52 □ 53 54 □ h 55 n 56 r n 57 58 r j VODORAVNO: 1. med vojno zloglasna belogardistična postojanka in mučilnica na današnjem ozemlju naše občine, 6. osnovni izdelek tovarne v naši občini, 10. gradbeno ind. podjetje v naši občini, 11. drugo ime za tifus, 13. del imena naselja v naši občini, 14. hrib v vzhodnem delu Ljubljane, katerega vzhodni obronki segajo v našo občino, 16. začetnici Ingrid Bergmanove, 17, tunel, 19. pesem hvalnica, 20. paradiž, 22. izmišljena povest o pojavih v naravi, 23. bitje srca, 25. tatvina, 28. vrsta padavine, 30. avtomobilska oznaka Sarajeva, 31. izpuščaji na koži zaradi preobčutljivosti, 34. sosednji črki v prvi polovici abecede, 36. najpopularnejši italijanski operni skladatelj (»Traviata«), 37. ena od projekcij pri tehničnem risanju, 40. raz-kužilno sredstvo, 42. najslabša šolska ocena, 44. humoristični ameriški pisatelj (George, 1866—1944), 45. ime italijanske socialne pesnice Negri, 46. znanstvo; naučena snov, 49. veznik, 50. odposlanec, zastopnik, 53. osnova, baza, 55. popularna italijanska filmska igralka (Sofia), 56. preprosta posoda za mleko, 57. sodobni slovenski filmski režiser (Jože, »Srečno, Kekec«), 58. letopis, kronika. NAVPIČNO: 1. bes. 2. živalski želodec, 3. puč, 4. enakomerno gibanje. 5. kratica stanovanjskega samoupravnega organa, 6. strupen plin s kemičnim znakom Cl, 7. pastir iz opere »Sneguročka«, 8. jaz (latinsko), 9. naselje v naši občini, 10. nabiralec jesenskega sadeža, 12. vrsta risalnih peres, 13. trener članske ekipe rokometnega kluba Slovan (Janez), 14. določen znesek denarja, 15. raztrgana obleka, cunja, 18. odpadnik, razkolnik, 21. himalajsko govedo, 23. seč, 24. živalska noga, 26. oblika moškega imena Jovan, 27. poziv, klic, 29. začetnici slavnega umrlega indijskega državnega voditelja, ki ga je nasledil tudi že pokojni Sastri, 32. enaka soglasnika, 33. predujem, neplačilo, 34. lakota, 35. ime kubanskega premiera Castra, 38. polepšana podoba zadovoljnega življenja, 39. mesto v Hrvatskem primorju, znano po hudi burji, 41. važna železniška postaja v naši občini, 43. ime največjega slovenskega epskega pesnika Aškerca, 46. ime popularnega pisca zgodb z Divjega Zahoda Greya, 47. vrsta smreke, 48. moško ime, 51. daljše časovno obdobje, 52. poltrdi ko-loid, 54. ljubkovalna oblika imena Edvard, 56. kemični znak za galij. ilMlliniHIHINIHIMMUlllMIIIHIIMIIIIIimillMIIIIIMIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIiMIIIMIIIIMimiMimillllllMIIIIICMIimiUllimillllimHIIIIIIIMIHMIIIHIIIIMIIllllllinniMMIMimMIMIIMIIIIIIIMni Madžarske obvez, v Toplarni izpolnjene (Nadalj. s 1. str.) akustično izolacijo za te stroje. To je »normalen« hrup. Pri preizkusih, ko spustijo kotle v pogon, pa prihaja do večjega hrupa. Ko je končana montaža, je treba izpihati vse cevi, ker se kaj rado zgodi, da ostanejo pri okoli 1000 zvarih v ceveh razni metalni deli ali celo orodje. To bi lahko pri normalnem obratovanju zašlo v turbino in polomilo turbinske lopatice. Zato spustijo ob pričetku obratovanja paro pod velikim pritikom v nasprotni smeri, da te nezaželene dele spravijo iz cevi. Letos bodo ta proces ponovili dvakrat, ko bodo spustili v pogon oba kotla. To bo verjetno tudi zadnji hrup take jakosti. Vsem tistim, ki se pritožujejo nad sajami in dimom, pa bi povedali, da je vsak kongres o onesnaženosti zraka le nova reklama za toplarne. Vaka nova toplarna nadomesti ogromno število individualnih proizvajalcev ogrevne energije, ki ne uporabljajo nobenih dimnih filtrov. Toplarna pa ima instalirane elektrofiltre, ki imajo 98-odstotno stopnjo čiščenja in je onesnaženje zraka minimalno. Pripombe na dim so verjetno letele na preizkusno dobo, ko toplarna še ni mogla polno obremeniti kotlov 'n so jih kurili z nafto. Teh izpušnih plinov pa filtri ne love. Ko bo toplarna normalno obratovala, bodo vse te nevšečnosti avtomabčno odpadle. Primož Pohleven CIK SKALD NIS Čik ima službo v tovarni. Kaj je? Premešane črke Kadar z bratom se I o v i , RADKO vedno mu zbeži. ------TU S, P--------- —, KO----— — E, KON — ---T, P---------B, BO — ---N OST, D--------OST, POP-----------E. Črkovne skupine: DOČ, EBEL, EVANJ, KAK, OGRE, PANJ, RSEN, TAK uvrstite na črtice k že vpisanim črkam tako, da dobite besede znanega pomena. Po vrsti brane dodane črke na črticah dajo slovenski pregovor. Jlefais Rešitve iz prejšnje številke KRITANKA: Vodoravno: 1. papir, 6. šipa, 10. Bohinj, 11. akant, 13. gepard, 14. Pregare, 16. OG, 17. teorem, 19. Liu, 20. Rus, 22. ser, 23. Ariel, 25. anoda, 28. tujka, 30. Ra, 31. komponenta, 34. t. m., 36. Bobri, 37. aorta, 40. Logar, 42. iks, 44. tov., 45. Aar, 46. skakač, 49. pa, 50. kravata, 53. amater, 55. epika, 56. slikar, 57. Aden, 58. Banat. ISKALNICA »GLAVNA MESTA«: Rim, Budimpešta, Oslo, Atene, Pariz, Bern, Dunaj, Stockholm, Tirana, Haag, Berlin, Praga, Beograd, Helsinki, Lizbona. PREMEŠANE ČRKE: DINOS — Indos POSETNICA: Tovarna kleja REBUS: Glasbena šola (klas B, ena, Solta, 1. = G, T ni). Vodenica (v OD, enica). Kratke iz naših krajev LIPOGLAV Nedavno tega so končali z razširjanjem in urejanjem ceste Reka—Pance—Mali Lipoglav v dolžini 3 kilometre. Cesta je usposobljena tudi za avtobusni promet. Redni avtobus bo začel voziti še to jesen, in sicer enkrat dnev- no v obe smeri; zjutraj pred šesto proti Ljubljani in popoldne po štirinajsti uri zopet nazaj proti Lipoglavu. Za ureditev ceste je del sredstev prispevala občinska skupščina, del pa krajevna skupnost. Kot poroča naš dopisnik iz Lipoglava, so v teku priprave za gradnjo vodovoda. Do pomladi bodo izdelani načrti, potem pa naj bi takoj pričeli z deli. Tako bo končno tudi ta predel naše občine prišel do prepotrebnega vodovoda. KINO SPORED ZA MESEC OKTOBER 1967 KINO »TRIGLAV« 1. — 3. »NEVESTA V ČRNEM« — španski barvni film 4. — 5. »CASANOVA 70« — ameriški barvni cinemascope film 6. — 8. »KROG LJUBEZNI« — francoski barvni cinemascope film 9. — 10. »KJE SI, MAKSIM?« — premiera sovjetskega cinemascope filma 11. — 12. »DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET« — ameriški dokumentarni film o umoru Kennedyja 13. — 16. »KLIC TROBENTE« — ameriški barvni cinemascope vvestern 17. — 19. »KOCKAR« — ameriški cinemascope film 20. — 22. »DŽINGIS — KHAN« — ameriški barvni cinemascope spektakel 23. — 24. »KONJUH PLANINOM« — jugoslovanski vojni film 25. — 26. »MOJA SOPROGA« — italijanska filmska komedija 27. — 29. »CAT BALLOU« — ameriški barvni westem 30. — 31. »GERMINAL« — francoski film po Zolajevem romanu Obiskovalce kina »TRIGLAV« obveščamo, da naš kino predvaja vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Sprememba predstav bo v mesecu oktobru le pri filmu »CASANOVA 70«, ker je zelo dolg. Čas predstav za ta film bomo sporočili naknadno! KINO »VEVČE«: 1. »HUD« — ameriški cinemascope film -— drama z Zahoda 4. — 5. »LAŽNJIVKA« — slovenski film 6. — 8. »VITEZ PARDAILLAN« — francoski barvni cinemascope pustolovski film 11. — 12. »MOST DO SONCA« — ameriška zgodba z Japonskega 13. — 15. »MARCO POLO« — ameriško-italijanski barvni cinemascope spektakel 18. — 19. »ŠPORTNO ŽIVLJENJE« — angleški film 20. — 22. »DRAGI JOHN!« — švedski ljubezenski film 25. — 26. »ZLOČIN V BARCELONI« — francoski kriminalni cinemascope film 27. — 29. »NA ŽENSKE BOM MISLIL JAZ« — ameriški barvni cinemascope zabavni film Obiskovalce kina »VEVČE« obveščamo, da predvaja kino: ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 17. in 19. uri! KINO »ZALOG«: 1. »TARUS, SIN ATTILE« — italijanski barvni cine- mascope spektakel 7. — 8. »DOKTORJA JERRVJA ČAROBNI NAPOJ« — ameriška barvna komedija 14. — 15. »PAST ZA STARŠE« — ameriški barvni zabavni film 21. — 22. »BECKET« — angleški barvni cinemascope zgodovinski film 28. — 29. »NAJDALJŠI DAN« — ameriški vojni cinemascope film Obiskovalce kina »ZALOG« obveščamo, da predvaja kino: vsak četrtek in soboto ob 20. uri, vsako nedeljo in praznik pa ob 18. uri. Spored za četrtek dobite pri blagajni kina! KINO »ZADOBROVA«: 1. SKRIVNOSTI PARIZA« — francoski barvni cine- mascope pustolovski film samo 4. »ŽIVLJENJE ZA RUTH« — angleški film 7. — 8. »Z OGNJEM IN MEČEM« — italijanski barvni cinemascope spektakel samo 11. »ZASEBNO ŽIVLJENJE« — francoski barvni film 14. — 15. »PESEM ZA KARABINKO 30 — 30« — mehiški barvni zabavni pustolovski film samo 18. »MORILEC NA POČITNICAH« — jugoslovansko-nemški film 21. — 22. »POLNOČNA ČIPKA« — ameriški barvni kriminalni film samo 25. »SVETLOBA V TEMI« — indijski film 28. — 29. »CESARE BORGIA« — italijanski barvni zgodovinski spektakel Obiskovalce kina »ZADOBROVA« obveščamo, da so predstave vsako sredo in soboto ob 20. uri, vsako nedeljo in praznik pa ob 16. in 18. uri. Kratke vesti iz športa Lelo športnih objektov Se nobeno leto niso bili športniki v naši občini tako zadovoljni, kot so letos. Za to svoje veselje se imajo zahvaliti predvsem občinski skupščini in prek sklada za družbeni standard delovnim organizacijam, ki prispevajo v ta sklad. Toliko novogradenj, kot jih je bilo letos, ni bilo vseh 5 zadnjih let skupaj, morda pa še dlje nazaj. Največja pridobitev so nove asfaltne ploščadi pri osnovnih šolah Sostro, Vide Pregare in Jarše. 2e lani so tako asfaltno igrišče dobili pri šoli Polje, medtem ko šola Ketteja in Murna uporablja športne naprave v športnem parku Kodeljevo Tako so tako rekoč čez noč dobile vse osnovne šole v naši občini vsaj osnovne pogoje za pouk telesne vzgoje na prostem (seveda v lepem vremenu). Za gradnjo telovadnic pri šolah Sostro, Polje in Vida Pregare so potrebna mnogo večja sredstva, ki pa jih najbrž še lep čas ne bo. Samo v primerjavo: asfaltna ploščad na kateri je igrišče za košarko in rokomet (vsako posebej), je stala okoli 15 milijonov starih dinarjev, telovadnica pa bi danes stala prek 130 milijonov. Seveda pa bo nujno slej ko prej zbrati denar tudi za to. Toda povrnimo se k našemu letošnjemu zadovoljstvu. Na šoli Sostro so naredili rokometno in košarkarsko igrišče, poleg pa še igrišče za igro med dvema ognjema, uredili pa so tudi osnovne atletske naprave (skakališče za skok v višino in daljino, metališče za met krogle). Obe igrišči sta že opremljeni in po ves dan vlada tu živžav. Organiziran živžav, kajti vedeli so, da bo moč'uporabljati igrišče le smotrno. Največ uporablja vse naprave šola Sostro, na pobudo mlodine tega kraja in ravnatelja šole Alberta Siblija pa so ustanovili tudi športno društvo za tiste, ki so že končali osnovno šolo. Tudi oni so že začeli s treningi rokometa, ki jih vodi Slovanov igralec Aco Močnik. Poleg tega nameravajo igrati še košarko, vendar pravijo, da si morajo najprej nabrati osnove, potem pa si bodo poiskali še trenerja. Na šoli Jarše so naredili le rokometno igrišče, kajti košarko igrajo lahko v telovadnici. Poleg rokometnega igrišča pa sedaj urejajo še atletske naprave, ki so bile doslej le zasilne. Zdaj se v Jaršah še ne kaže zanimanje mladine, ki je že zapustila osnovno šolo, za kako športno dejavnost. Upajmo pa, da se bodo kmalu navdušili tudi tu. V Zeleni jami so postavili igrišče med dom Angelce Ocepkove in šolo Vida Pregare, in sicer v sklop že prej urejenih otroških igrišč. Imajo rokometno in košarkarsko igrišče. V Zeleni jami deluje močno društvo TVD Partizan s košarkarsko sekcijo in zelo močno šolsko športno društvo na šoli Vida Nogometaši Saturnusa so se z visoko zmago oddolžili gostom Iz Italije za poraza v lanskem letu 4 : 5 v Ljubljani in 1 : 2 v Maniagu. Tekma je bila v soboto 9. septembra na igrišču Slovana na Kodeljevem. Ogledalo si jo je preko 200 gledalcev, ki so glasno bodrili nastopajoče. Saturnužani so v borbeni in lepi tekmi zasluženo premagali ronomiranega nasprotnika, ki igra v 3. italijanski ligi. Gole za Saturnus so dosegli: Pa-šič dva, Curk in Jamšek pa po enega. Pregare. Tako je igrišče polno zasedeno in kotalkarji, ki jim naj bi bila asfaltna ploščad tudi namenjena, ne dobijo prostora na njej. Z zgraditvijo novih igrišč bosta največ pridobila košarkarski in rokometni šport, saj imata ti dve panogi sedaj res široke možnotsti za razmah. Rezultati se bodo pokazali šele prihodnje leto, čeprav skoraj lahko ugotovimo, da dosti boljši že ne morejo biti, kot so jih v teh športnih panogah dosegli šolarji letos. Pionirji šole Ketteja in Murna in pionirke šole Vida Pregare so letošnji republiški prvaki pa tudi Slovanovi košarkarji (tu pionirji tekmujejo v okviru kluba in ne v okviru šol) so bili med najboljšimi v Sloveniji. Zopet je okoli leto dni, toda razmere v tem mladem športu se za Moščane niso prav nič spremenile. Res je medtem zra-stla kvaliteta vseh nastopajočih tekmovalcev, go-cart se je razširil še na nekatere druge kraje v Sloveniji in Hrvaški, kjer ga prej še niso poznali (vendar je še vedno le v mejah teh republik), in je tako dobil še večje število tekmovalcev, toda morda še bolj kot lani so na vseh tekmovanjih in v vseh kategorijah premočni tekmovalci AMD Ljubljana Moste. Kot smo že pisali v eni lanskih številk, je ta šport predvsem razširjen v Istri, drugi centri so pa sedaj še Ljubljana, Zagreb, Koprivnica, Celje in Bled. Slovenski tekmovalci so iztrgali najboljša mesta hrvaškim, pionirjem tega športa, šele lansko leto, letos pa so v obeh kategorijah na prvih treh mestih izključno tekmovalci iz Most. Na predzadnji tekmi, ki je bila konec tega meseca v Zagrebu, so bili v kategoriji 100 ccm najboljši Grilj, Turk jn Šubelj, medtem ko je moral biti Živec zadovoljen s 5. mestom. V kategoriji 125 ccm sta Moščana Jelenko in Hribar zasedla prvi Nogometail Saturnusa so dokazali, da so zelo dobro moštvo in da se bodo letos potegovali za naslov sindikalnega prvaka Ljubljane, ki se jim je lansko leto nesrečno izmuznil iz rok. Prvo tekmo v letošnjem prvenstvu bodo odigrali že v ponedeljek 18. septembra. Želimo jim mnogo uspeha in športne sreče! Na sliki: Igralci Saturnusa in Ma-niaga so si pred tekmo stisnili roke in izmenjali darilo. O drugih novogradnjah v občini smo že pisali. Tako je velika pridobitev za življenje mladine — predvsem s področja Most — mladinski klub na Kodeljevem. Na Vevčah je nared novo nogometno igrišče, dograjujejo še tribune in sanitarije; prav tako na Vevčah pa so letos začeli z dolgo pričakovano gradnjo olimpijskega plavalnega bazena, ki bo končno le lahko nudil plovalcem Slavije take pogoje za delo, ki jih po svojih rezultatih zaslužijo. Končno torej le lahko rečemo, da je letošnje leto v naši občini »leto športnih objektov«. Veseli smo, pa nič skromni. Komaj namreč čakamo, da bi dočakali tudi »leto telovadnic«. mesti, druga boljša pa hrvaški tekmovalci. Zadnja letošnja dirka bo 1. oktobra, in v Ljubljani na že znani progi okoli Javnih skladišč. Kot vemo, si bo tudi letos prav gotovo ogledalo te tekme veliko število Ljubljančanov, saj je to vedno dogodek za ljubitelje avto-moto športa. Kako tudi ne, saj ti mali, žepni avtomobilčki že po nekaj metrih razvijejo hitrost tudi prek 100 km/h. Poleg tega pa bodo gledalci lahko videli končne letošnje državne prvake. Po 6. letošnjih tekmah je stanje tako: 100 ccm: 1. Anton Grilj Moste 30 točk 2. Stanko Šubelj Moste 26 točk 3. Ludvik Turk Moste 22 točk 4. Valter Ferenčič Pazin 10 točk 5. Miro Živec Moste 8 točk 125 ccm 1. Ivan Jelenko Moste 32 točk 2. Ignac Hribar Moste 23 točk 3. Vinko Kokalj Moste 19 točk 4. Edi Gortan Pazin 19 točk 5. Marjan Radakovič Zgb 13 točk MLADINSKI KLUB SLOVAN Poročali smo že o dobrem in prepotrebnem delu tega kluba. Bolj ko se bliža zima, v klubu razmišljajo, kako bo ob vedno daljših večerih. Rešitev so že našli. Klubu se je namreč priključil klub za mladinsko kulturno dejavnost pri občinski zvezi kul-turno-prosvetnih organizacij. Ta klub je za začetek organiziral predavanja z lepimi slikami o Rdečem morju. Na programu pa imajo še nadaljnja potopisna predavanja svetovnih potnikov, predavanja o problematiki in temah s kulturnega področja, predstavili pa bodo tudi nekaj znanih športnikov. Želimo jim, da jim bodo vsi načrti uspeli. GASILSKE TEKME V VEVČAH Zadnjo nedeljo v septembru je bilo v Vevčah srečanje gasilcev, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza Moste-Polje. Stodvajset gasilcev iz enajstih gasilskih, društev se je merilo vse dopoldne na športnem igrišču v petih disciplinah gasilske spretnosti. Opoldne so zaključili tekmovanje, ki je bi prva gasilska prireditev v okviru »Požarnovarnostnega tedna« v Ljubljanskem okolišu, s slavnostno podelitvijo nagrad in diplom. Ob tej priložnosti so društvom v Slapah in v Zadobrovi predali dva nova gasilska avtomobila, specialna kombija iz novomeške tovarne. Telovadke TVD Partizan Zelena jama so se kljub »mrtvii sezoni« pripravljale vse poletje, in sicer vsak dan, včasih celo dvakrat dnevno. Sedaj, ko se je začel pouk, je časa za trening med tednom premalo, zato trenirajo ob nedeljah po 4 in več ur. Kot vse kaže, bodo za delo nagrajene s prvim mednarodnim nastopom svojega društva. V gosteh bodo imele namreč v oktobru najboljše telovadke iz Graza (Avstrija). XXX Na bližnjem dvoboju perspektivnih telovadk Goriške (Italija) in Slovenije, bodo v reprezentanci Slovenije, ki šteje 6 tekmovalk, nastopile zanesljivo 3 tekmovalke iz Zelene jame: Bernarda Muller, Maja Labovič in Vida Perišič. Možnosti, da nastopi v reprezentanci, ima še Barbka Jankovič, če bo pridno trenirala. Seveda je to velik uspeh te mlade telovadne vrste in seveda njenega trenerja Jožeta Mavriča. XXX Plavalci Slavije so letos prvič dosegli medalje tudi na državnem prvenstvu za člane in članice v plavanju. To tekmovanje pa je bilo že v septembru in zaradi šole ni nastopila večina najboljših tekmovalcev iz Jugoslavije. Tako so v nekaterih disciplinah nastopili le po 3 tekmovalci. Vendar to ne zmanjšuje veselja plavalcev Potočnika (ki je bil dvakrat prvi — na obeh hrbtnih progah) in Klešnika, kajti medalja je medalja. Obe društvi TVD Partizan, ki se ukvarjata s splošno telesno vzgojo, sta že začeli z redno vadbo. Tako v Mostah (Proleter-ska 3) kot v Zeleni jami (Pokopališka 35) še vpisujejo vse tiste, ki želijo telovaditi. Posebno priporočajo, naj se v veliki meri vpiše predšolska mladina in pionirji do 3. razreda osnovne šole, ki še nimajo predmetnega pouka telesne vzgoje v šoli. Vse oddelke vodijo šolani strokovnjaki. XXX Treniranje moške rokometne ekipe Slovana, ki naetopa v republiški ligi in se poteguje za prvo mesto, je prevzel profesor na visoki šoli za telesno kulturo in naš znani smučarski reprezentant Cveto Pavčič. Dosedanji trener in igralec tudi profesor telesne vzgoje Janez Virk bo še nadalje sodeloval kot drugi trener in pa kot tehnični vodja moških ekip. Tako ima sedaj rokometni klub verjetno najmočnej- PKED KONFERENCAMI ZVEZE MLADINE Te dni potekajo v občini intenzivne priprave za redne letne konference aktivov in občinske organizacije Zveze mladine. Vse priprave težijo za tem, da bodo letašnje konference resničen obračun dela v preteklem letu in konkreten dogovor o delu v prihodnjem obdobju. Stališča in sklepi, sprejeti na konferencah, bodo v veliki meri pripomogli k poglobljenim razpravam v oblikovanju sodobnejše in aktivnejše organizacije Zveze mladine, ki bo združevala mlade ljudi po njihovih interesih in željah. Skladno s temi pripravami potekajo tudi priprave na bližajoči se VIII. kongres Zveze mladine Jugoslavije, ki bo v svoji vsebini začrtal osnovni koncept samoupravnega in političnega angažiranja mladine. ši strokovni štab v Sloveniji, saj žensko ekipo trenira prav tako profesor na visoki šoli za telesno kulturo Silvo Kristan. Delo tolikih strokovnjakov se bo moralo sčasoma pokazati tudi v kvaliteti tega kluba. XXX S suhimi treningi so že začeli alpski smučarji smučarskega kluba Golovec. Za sedaj imajo kondicijske treninge enkrat tedensko, udeležujejo se jih pa prav vsi tekmovalci, na katere klub računa. Treninge vodi dosedanji trener kluba, bivši tekmovalec in občinski prvak med člani Andrej Pirkmajer. XXX Zahvaljujoč razumevanju občinske skupščine, bodo strelci naše občine po enoletnem presledku zopet lahko organizirali tekmovanje za pokal pokojnega Bineta Grajzerja. To tekmovanje je bilo sicer tradicionalno vsako leto oktobra, vendar ga lani ni bilo moč izvesti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Novi upravni odbor strelske organizacije na čelu z majorjem Brezovcem pa si je zadal za eno prvih nalog obnovitev te tradicije. XXX Kljub temu, da so v Polju že lani dobili asfaltno rokometno in košarkarsko igrišče, ki ju je nadvse lepo uredila šola Polje, tu (razen med šolarji, ki sodelujejo v tekmovanjih šolskih športnih društev) ni pravega zanimanja za ta dva športa. Ne najde ■se namreč nekaj odločnih mladincev, ki bi se organizirali v tekmovalno vrsto. Škoda, kajti v Ljubljani je uvedenih teč tekmovanj tudi za take ekipe. Verjetno čakajo na pobudo starejših. XXX Kot kaže, bomo dobili prvega trenerja za smučarske skakalce v naši občini. To bo Polde Ferlež iz Zaloga, ki končuje šolanje na šoli za strokovne kadre v telesni kulturi. Trener bo že, trener, kaj pa sneg? XXX Razen nogometašev se selijo v Polje tudi njihovi trenerji. Že predlani je pristopil k Slavij! bivši Slovanov trener mladincev Miro Djokič, sedaj pa so dobili pri Slavij! še enega Slovanovega trenerja, nekdaj znanega igralci Vo-jeta Herbsta. O vprašanjih kot so materialni in socialni problemi, zaposlovanje, šolanje, štipendiranje, dalje o kulturni in klubski dejavnosti, samoupravnem in političnem angažiranju, izkoriščanju prostega časa in o zadovoljevanju hotenj in želja ter o vrsti drugih vprašanj, ki tarejo mlade ljudi v občini, pa bo nedvomno spregovorila občinska konferenca mladine v oktobru. Ivan KUHAR TURSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V ZALOGU Pred kratkim je na popotovanju po Jugoslaviji obiskala AE-obrat perutnina v Zalogu turška parlamentarna delegacija. Visoki gostje iz Turčije so si z zanimanjem ogledali ta Emonin moderni obrat in se pohvalno izrazili o sodobnem načinu valjenja jajc in vzreje piščancev. GO-CART Tradicionalno nogometno srečanje Saturnus: Maniago 4:1 (1:0) llsllllMIIMIIIMtllllMIMMIIMIIIIMIIIMIIIIIIIIMIIIIimilllllllMIIIIIMIIimilllllMIIIIItmiMtllMIMIIMIIIIIIIIMIIIIMimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIimiinMMimillllllMMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMnMIHIIIII) IV A J NOVEJŠE VESTI S TERENA