List 2.
Gospodarske stvari.
Češpljevim drevesom v pohvalo.
Marsikatere vrste sadno drevje je kočljivo pri rasti, drugo mnogokrat pozebe, še drugo rodi samo v posebno ugodnih legah ugodnega podnebja, večidel pri vseh je težavna prireja mladega drevja, pri mnogih vrstah sadja težavno in zamudno je obiranje sadja, spravljanje in konečno tudi poraba ali prodaja, posebno pri dobrih letinah.
Pri češpljevem drevesu sadjerejec vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevo tudi skoraj povsod nahaja enako pri obširnih grajščinah s pravilnim gospodarstvom, kakor pri ubogi bajti.
Vodja vinorejske šole v Klosterneuburgu, baron Babo, zato tudi hvali češpljevodrevo v svojem vinorejskem koledarji za tekoče leto tako-le: Češpljevo drevo je sicer najnavadnejše pa najkoristnejše sadno drevo, in to zavolj sledečih razlogov:
1.    Ni druge vrste sliv, katere bi bile tako priljubljena jed, ko surov frišen sad, kakor ravno češplja;
2.   se češplja izvrstno suši in je kuhana sladka, ne : kisla kakor druge slive;
3.   iz češplje napravi se zelo dobra čežana, pa tudi najboljše žganje;
4.   ako se češplja olupi in ji peška odpravi in tako posuši za pruuelo, daje to najokusnejšo sladko salato (kompot);
5.   češpljevo drevo rodi zelo bogato;
6.   pomnoži se češpljevo drevo po odrastkih iz korenin in ni ga treba požlahnovati.
Katero sadno drevo ima vse te dobre lastnosti? Za to se pa nahaja tudi po vsem zmerno gorkem in še bolj severnem podnebji, kjer bivajo ljudje. — Ni je kmetske hiše, za katero bi ne bilo češpljevega vrta, ni ga potoka, ne vlažne dolinke, pri katerih bi se ne nahajalo to nekazno, pa tako koristno drevo. — Ako pridemo v Banat, v Sirmijo, najdemo tam zelo obširne češpljeve vrte, celo velike grajščine pečajo se z rejo češpelj.
Kdor se hoče pečati s sadjerejo v veliki meri, temu je eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lahko trga
oziroma spravlja invda se tudi velike množine pridelka lahko zmagajo. — Cešnjevo drevo, na priliko, je gotovo dobro, pa kdo bo vse češnje obral, ako ima grajščina, recimo, 1000 češnjevih dreves! Češplja se otrese, sad se lovi na rjuhe, pa videl sem v Banatu tudi otresti cele vrte češpelj, katere so potem z grabljami spravljali na kupe. Kdor ima toliko češpelj , spravi jih v de in prilično pozimi žge slivovec, ki se po vsem svetu lahko speča, in cena mu je toliko viša, kolikor je stareji, zato je mogoče tudi počakati dobre cene.