ZaUu/M Izdala okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ijedi » Trbovljah — Urejuje :n odgovarja nredciikl odtor — Odgovorni nrednik Stane Snitar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva m uprave: „Zasavski tednik" Trbovlje I Trg revolucije St. 28 (telefon 91) - Račun pri podružnici Narodne banke • trbov^ah 614-T.14S — List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 dir. rotietna 204 din. četrtletna 100 din. mesečna 40 din — Posamezne števlSf 10 d*n — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak torek o opoldne to fib ne vročamo TEDNI Štev. 5 Trbovlje, dne 26. januarja 1957 Leto X. ; Življenjski standard je odvisen tudi od nas samih RAZGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA S PREDSEDNIKOM OKRAJ. ODBORA SZDL TOV. VIKTORJEM KOVAČEM O AKTUALNIH POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Želji bralcev, da bi vodilni politi 6ni ljudje prek našega časnika šemam jati ljudi z rasnimi aktualnostmi, smo ustregli; v naslednjih treh številkah jim bomo posredovali misli predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Viktorja Kovača o nekaterih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. V pričujočem članku je tov. Kovač odgovoril na prvo vprašanje našega dopisnika, ki se je glasilo nekako takole: »Delovni ljudje našega okraja so vstopiti v novo leto 1957 z željo, da bi jim prineslo izboljšanje življenjskega standarda. Kaj vse lahko storimo v našem okraju, da bi tudi sami prispevali k izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih ljudi? Morda bi nam lahko povedali tudi nekaj o že doseženih uspehih na tem področju?« V naslednjih dveh člankih bo tovariš predsednik odgovarjal na vprašanja o po-litično-ddeološki vzgoji in sploh o izobraževanju v našem okraju ter na vprašanja v zvezi s turizmom in uspehi enoletnega življenja zasavskega okraja. delovni učinek, z* prihranke na ™ materiala, na boljšo kvaliteto v' proizvodov itd. Kooperacije med m podjetji prav tako lahko vpii- Slišimo, da zasavski smučarski klubi pridno prirejajo zimska vejo ne znižanje proizvodnih tekmovanja: Prav je tako! stroškov in omogočijo proizvod- njo vedno novih in novih poro- ,"****""*’**"**** ” ” ' izvodov, zeio redka »o podjetja. Predstavniki slovenskih steklarn v Hrastniku ki sodelujejo z Zavodom za n*- RAZPRAVA o tarifnih vprašanjih Kako važna je tarifna politika n. pr. pri steklarjih iz Rogaške Številna podjetja so dosegla že predek proizvodnje in organizacijo dela v Ljubljana, kar pomeni, da se v paših podjetjih še ne zavedajo, kako velikega pomena ata dobra organizacija Naši rudarji so prispevali velikan- ski delež k izgradnji socializma ES£\i5S£U' S »'SSnSŽS deu,™ih m«m. sm™ m h™««™. r« vpr«. ' vih, vedo vsa naša gospodarska sanje so skušali rešiti na naj - podjetje in tudi sindikalni funk- boljši način. Ugotovili so, da so cionarji. Pravilno rešena tarifna imela nekatera podjetja steklar-I z vprašanja v posameznih pod- ske industrije že do sedaj večje lepe uspene račjih naše industrije, posebno tarifne postavke za ista dela kot .. . .__ ..... . . pa še v samem kolektivu, znat- v Hrastniku. Izdelali so tud: Nekatera podjetja, ki eo se podjetji začela izdelovati naj- no ali Da največ vplivajo na predlog za izboljšanje oziroma -------, —-r— . zavedala, da morajo doma iskati bolj komplicirane rudarske stro- storilnost dela povečanje tarifnih postavk za je moral po osvoboditvi vložiti nižji, kakor pa bi bil ob nor- možnosti za povečanje proizvod- je, ki smo jih doslej morali uva- " faradi tega je tudi Republi- odnašalce stekla, ki so imeli do- velikanske napore, da je vsaj malnih pogojih poslovanja rud- nje, ne da bi. za to zahtevala šati. Povezala se je tudi z Za- šld sindikatov kemičnih slej maksimalno plačo 6000 din. delno odpravil posledice pretc- nikov, je z vso silo pritiskalo velike Investicije ali nagmrio- vodom za napredek proizvod- delavcev sklical v hrastniški Konferenca je doprinesla k klosti. Prav v revirjih so bile na delovne ljudi Zasavja m vala nove delovne moči, so Se nje In organizacijo dela. To se steklarni posvetovanje vseh pod- ustvarjenju soglasja med posa- namreč karakteristične oblike otežkoealo njihove napore za «*- dosegla pomembne uspehe. Tako je pokazalo kot zeio koristno, jeyj Konference so se udeležili meznimi kolektivi steklarske izkoriščanja, ki se niso odra- botišanje iivijeruskega stand- so na primor rudniki z uvaja- ker je podjetje začelo s »trie- direktorji podjetij, predstavniki stroke v naši republiki, ki jih Žale samo v slabih plačah, am- oTda. Vedeti je treba, da rudar- njem novega načina odkopa matično vzgojo kadra, s smotr- delavskih svetov in sindikalnih imamo razen v Hrastniku še v pak tudi v neprimernih komu- stvo v našem okraju zaposluje premoga in z razne* drugimi nim študijem organizacije dela organizacij Udeležil se je tega Rogaški Slatini in Slovenski Bi- nalnih objektih, barakah, uma- 8482 delavcev, a vsa ostala in- ukrepi (premije!) ▼ letu 1956 hi delovnih metod itd. Podjetje posvetovanja tudi predsednik strica. R. V. -ranih kolonijah, slabih cestah duetrija samo 4315. V letu 1966 povečali proizvodnje za 44.66» je T zadnjem času Se dvakrat Republiškega odbora tov. Ffanc in podobno. Dediščina stare Ju- so v industrijskih podjetjih ton ali 6666 vagonov premogu, znižalo cene: prvič za 16, dni- Plazar. Sorta vije so tudi zastarele ali ustvarili na enega delavca P°* Nadalje je Strojna tovarna v gič pe že celo za 15 odstotkov. Na tem sestanku so ugotovili celo doslužene naprave podjetij, v prečno tri- do petkrat več do Trbovljah v kooperaciji z »Lito- Steklarna v Hrastniku je pre- nekatere neskladnosti v posa-ki so vsa leta po vojni dajala bička kot pa v rudnikih. Ker strojem« in nekaterimi drugimi (Nadaljevanje tta 2. obrani) meznih tarifnih postavkah, tako vse od sebe, da bi zadostila po- rudarstvo v našem okraju pre- Delovni ljudje našega okraja rudnikih, medtem ko je lahka vstopajo v novo leto še prav industrija še premalo razvita, posebej prepričani, da bodo ▼ Vse to, kar sem malo prej ostem letu rešeni mnogi proble- vedel, in okoliščina, da Je nami, ki jih tiščijo. V naših re- rodni dohodek v našem okraju vir jih živi — kakor znano — zaradi posebnega položaja rudar -v glavnem samo proletariat, ki stva (planirane cene premoga!) t retam skupnosti po material- vladaje, njegov poseben poto- nik in ftnančinih .sredstvih. Ta S posvetovanja predstavnikov podjetij v občini Videm-Krško Proizvodnjo bomo dvignili le s plačevanjem po učinku dela Na pobudo Občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško je bilo pred dnevi posvetovanje vseh direktorjev, predsednikov upravnih odborov In delavskih svetov, kakor tudi rartopnikov sindikalnih organizacij vseh podjetij v občini Videm-Krško — Razpravljali po e pravilni razdelitvi plač ln tarifnih pravilnikov Razlika1 med kvalificirano in papirnici Vevče na lesnem skla- po naročilu. Ce bodo uspeli s seth itd. Le-te, kakor rečeno, ^[kvalificirano delovno silo pri dišču 41 din na uro. medtem ko serijsko proizvodnjo, bodo uved- žaj v našem gospodarstvu vpliva tudi na to, da okraj kot celota razpolaga z manjšimi sredstvi, medtem ko rudniki razpolagajo z manjšimi skladi za Samostojno razpolaganje. To nedvomno vpliva tudi na gospodarsko politiko okraja, občin m seveda tudi podjetij, zlasti rudnikov, ki imajo na razpolago zelo majhna sredstva za kritje zelo velikih potreb po raznih komunalnih objektih, novih šolah, trgovskih in drugih skladi- irviraj,-) tudi iz preteklosti, ko so kapitalisti še prav posebno izkoriščali delavce v revirjih in jim onemogočili dostojno življenje. Tudi plače v rudarstvu niso V Radečah skrbe za izobraževanje Predavanje za sindikalne aktiviste. — V nedeljo so se zbrali v Radečah odborniki vseh sindikalnih podružnic s področje občine. Poslušali so predavanje ljudskega poslanca tov. Vilija Škrinjarja o družbenem planu 1957 in nalogah sindikatov pr; njegovem izpolnjevanju. Tov. Škrinjar je analiziral najvažnejše momente novega družbenega načrta. Najdalje se je zadržal pri novi investicijski politiki, blagovnih fondih, proizvodnji in večji produktivnosti. V razpravi so navzoči načeli piobletne svojih potjetij, največ pa je bilo govora o problemati- piačevanju ni velika, sej imajo imajo v ruleto vami ie sedaj 48 li norme. kvalificirani delavci na uro le dinarjev. V grabenem podjetju »Sava« - 3 in pol din več kot nekvalifi- V splošni kovinarski zadrugi opravlja 60 odst., pri »Gradisu« ki komunalnega podjetja v Rotirani. Govora je bito tudi o posvečajo veliko skrb vajeniški p® 70 odst. gradbenikov svoja dečah, za katero je dolžan, da plačevanju po učinku, kar bi mladini. Njim so zagotovili 14- dela po normi. Pri »Gradisu« so se pozanima tudi občinski sin- . . nedvomno dvignilo proizvodnjo, do 30-dnevno bivanje v počit- povprečno prekoračili normo za dikalni svet. v, sorazmerju z ostalimi indn- doslej je v vseh podjetjih obči- niški koloniji. Ko so razdelje- 9 odst. Največ dela so imeli na Ob koncu so poslušalci izrekli sirijskimi vejami Nekatera P°®* ne Videm-Krško plačano po vali dobiček, so bali prav tako avtocesti v jesenskih mesecih, željo, da bi podobna predava- podjetja, na pnmer Cementarna jetja, kjer je delo manj napor- nQrmi le 26 de^-ev, med- upoštevani tudi vajenci. Za Ker so morali nadomestiti za- nja in razgovori z našimi vo-v Trbovljah, Steklarna m To- no kot pa v rudnikih, so se zad- Hh ie „ nkrflinem me. ?rlai žf, normiranem de- (Nadaljevanje na-2 strani) dl!lnimi H™1™1 Postali Pogo- djah. Steklarna in To- no kot pa v rudnikih so se rad- ^ to yh je v, okrajnem me- zdaj še nimajo normiranega de-kcmični^ izdelkov^ v nje glede ptoč zelo Pribil- ^ 52 y r0pub!tikem merilu la, ker Izdelujejo v glavnem le Važno poslanstvo KPZ v Brežicah stejši. Zamisli eni program obnove kmetiji stva bo treba se izpopolniti vama tizacijo, čeprav so bila tudi w- nik z več kotlOOOddavci^tva- Sevanje tiiftSf pravtu ma potrebna obnove m preure- ri manjši dobiček kakor pa nodietia in manjše d it ve. Pomembna značilnost na- mnoga podjetja s komaj nekaj , . PPdj®vl» šega okraja ps je tudi v obstoju sto delavci. To je kajpak zel® v ra2Drav, oodelomli pred- v glavnin težke industrije ort- krivično in terja v bhtnji P«- podjetij® roma rudarstva, ki lahko zapo- hodnosti pravično rešitev. S tem , , noenerv^mo naivačneiše- sinje predvsem fizično močno problemom smo že seznanili tu- ka*e™ P**®*™*1 najvarnejše^ delovno Rilo. V zvezi s tem se di odgovorne ljudi v Ljubljani ” tovarni oeluloge to PeptD« uU.B7‘^s,vr^sr ~ —-o-«" • —■ «* ■* .-»«■ Od nas samih je odvisno boljše jgSfSJSfiSTSTSSf e™*™ n««.:, m h.«-««,«. ijv o «tirani kader, ker je v glavnem posameznih vej kmetijstva v katerim pomanjkljivostim dokaj pak kar Slepo slediti potrebam, £1V1|UU C ^ teh odvisne proizvodnja.Ne- spodnjem delu okraja, ki je bil nazorno sliko trenutnega sta- ki eo — mimogrede rečeno — Po posvetovanju pri tovarišu arda. Teh pa ni malo. V Indn- kvalificirani delavci imajo v obrazložen na nedavnem občnem nja* Obenem pa je program za- velikanske, marveč ^-vens vervj T»u° r,. tudi 'že prej - so ritij, in v ostati gospodarski sorodnih petjih, kot n. pr. v rijoru kmetijske proizvajalne ^^zaradi tog^er ta- za*ti bo treba storiti letos in v pri- važna pa se nam zdi ugotovitev, hodnjih letih. da bi morale kmetijske zadruga Referent je obrazložil delega- napraviti temeljite analize, ana- političnc organizacije v našem dejavnosti je še mnogo skritih okraju takoj začele razpravljati rezerv, katerih sprostitev bi o ukrepih za izboljšanje živ- ugodno vplivata na povečanje ljenjskih pogojev naših delov- proizvodnje. Kljub temu, da Je nih ljudi. Pri tem so se zave- za večjo storilnost neogibno dale, da ne gre čakati samo na nujno potrebna dobra organiza-zvezne ukrepe in predpise, ki cija dela, jo v marsikaterem bodo postopno zagotovili dviga- podjetju vse preveč zapostav-nje življenjskega standarda, am- Ljajo. V nekaterih podjetjih, na pak da sl morajo podjetja, usta- primer v rudarstvu, ugotavljajo, nove, razne organizacije, orga- tia je storilnost kopačev v jami ni družbenega upravljanja ln že precej visoka, toda »aradi vsi ostati člnitelji sami prizade- majhnega delovnega učinka na vati, da bi čim več prispevali k raznih zunanjih delih ne pride dvigu življenjske ravni. Pred- prav do izraza. V našem okraju vsem je potrebno da vsepovsod je še vedno več kot polovica ludi s sredstvi, ki jih že imajo delovnih mest, kjer delo ne nH revpolaio, čimbolj smotrno normirajo. V marsikaterem pod-gospodarijo v korist postopnega jetju niso dovolj izkoriščeni de-izboljšanja življenjskih razmer lovni čas in sredstva za proiz-delovnih ljudi in uspešnega raz- vodnjo, kar pomeni nemalo mož-voja naše socialistične družbe, nosti za povečanje proizvodnje Prav tako je potrebno, da *« »n znižanje proizvodnih stro-domn pol*čemo vse možnosti za škov. Vse to pa je mogoče do-povišanje življenjskega stand- seči tudi na druge načine, bo- V Trbovljah eo ustanovili občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev. V razpravi na ustanovni skupščini je sodeloval tudi predsednik okrajnega »veta tov. Pavle Kovač tom prav vse značilnosti kme- liže, iz katerih bi bilo razvidno, tijštva v spodnjih krajih okraja, kaj pravzaprav hočemo doseči počenši od živinoreje pa do vi- v bližnjih letih v teh krajih, nogradništva In perutninarstva Potemtakem čaka novo ustc-Obenem je nanizal tudi doseda- novljeno zvezo mnogo važnega nje uspehe, pa tudi slabosti. in neodložljivega dela. Dela, ki Ni dvoma, da bodo podatki in ga bo morala zveza začeti še trenutno stanje odličen kažipot letos. W Tudi v Trbovljah že imajo občinski svet „Svobod“ V predavalnici novega De- dila razprava in volitev odbora lavskega doma v Trbovljah so občinskega sveta »Svobod« in se prejinji četrtek seSli delegati prosvetnih društev. Za predsed-»Svobod* in prosvetnih društev nika je bH izvoljen tov. Domi-občine Trbovlje. Po poročilu ta j- nik Kužnik, nika Iniciativnega odbora je sle- Življenjski standard je odvisen tudi od nas samih (Nadaljevanje s 1. strani) usmerila proizvodnjo na tiste izdelke, po katerih je povpraševanje na trgu. Lani je dala v obrat tudi stroj za slikanje in novo brusilnico. Uspelo ji je znižati cene steklenini za 10 odst. V Tovarni celuloze in roto pa- pirja na Vidmu so z boljšo organizacijo dela občutno povečali fizični obseg proizvodnje, a borijo se tudi za boljšo kvaliteto časniškega papirja. Tovarna dokumentnega in kart n ega papirja v Radečah je začela izdelovati Hollerith kartice, ki smo jih doslej uvažali. devnosti kolektiva, ki mu ni bilo žal časa in truda, kadar je šlo za interese podjetja. Se in še bi lahko naštevat uspehe, ki so jih dosegli naši delovni kolektivi v zadnjem času. Menim, da tudi to malo, kar sem navedel, dovolj zgovorno pripoveduje o tem, da je bilo v našem okraju storjeno mar- Slabši uspehi v manjših podjetjih £££^752 "tK Manj uspešna so bila manj- mahnila in se danes že po preša Podjetja, kjer se tudi organi .vici uvršča med najboljša to-delavskega samoupravljanja še vrstna podjetja v državi. Ta tori is« tako uveljavili, da bi lahko vama je zrasla tako rekoč iz vplivali na večjo in boljšo pro- nič, saj so bila vložena vanjo izvodnjo. Izjema velja za Ke- zelo majhna investicijska sred-ramično tovarno na Izlakah, ki stva, ki so se hitro obrestovala se je zadnje čase široko raz- Zahvala za to gre tudi priza- šali življenjski standard. Potrebno pa bo tudi še v prihodnje veliko naporov, da bomo uresničili sklepe, sprejete na posvetovanju pri tovarišu Titu in na IV. plenumu Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. P. ŠETINC Proizvodnjo bomo dvignili le s plačevanjem po učinku dela Gospodarstvo občine Zagorje Z OSNOVANJEM NOVIH OBCi NSKIH LJUDSKIH ODBOROV V SEPTEMBRU LETA 1955 IN S PRENOSOM PRISTOJNOSTI OD OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOR OV NA OBČINSKE LJUDSKE ODBORE SE JE ZAČELO OBSlR NEJSE IN ŽIVAHNEJŠE DELO TUDI V GOSPODARSTVU NA OBMOČJU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ZAGORJU OB SAVI (Nadaljevanje e 1. strani) mujene mesece, so delavci delali celo po 16 ur dnevno. V gradbenem podjetju »Sava« imajo kvalificirani delavci takšne plače kot v industriji nekvalificirani. LOJALNA IN NELOJALNA KONKURENCA V trgovskih podjetjih so zaposleni predvsem kvalificirani delavci. Kljub temu, da imajo opravka tako z blagom kot z denarjem, njihove plače niso visoke. Mnenja so, da kategorizacija, ki je bila izdelana leta 1954, za današnje razmere ne ustreza, saj ima n. pr. pomočnik e 7-letno prakso v trgovskem podjetju »Potrošnja« Krško le 7500 din mesečnih prejemkov. Z dvigom plač bodo skušali zadevo urediti tako, da bo prišla nekoliko bolj do izraza delovna doba. Trgovsko podjetje na veliko »Grosist«, Videm-Krško ima no podjetje, katerega morajo domača podjetja podpirati. S tem pa je še zagotovljeno, da bo denar ostal v občini. Verjetno se pa s tem predlogom ne bodo strinjali potrošniki, če bodo trgovska podjetja na drobno nakupovala morda slabšo robo po isti, ali Pa celo po višji ceni, kot jo ponujajo drugod. V podjetjih so plače različne za ista delovna mesta. Prav zaradi tega bo ustanovljen posvetovalni organ pri občinskem ljudskem odboru, ki bo spremljal tarifno politiko v občini Videm-Krško in jo pravilno usmerjal ter s tem pripomogel k dvigu storilnosti. -a- STT v Trbovljah za naše rudarje * Strojna tovarna v Trbovljah je skončala tretjo serijo jeklenih opornikov — Jamskih stojk za premogovnike. močno konkurenco. Grosistična zanimanje za jeklene jamske INDUSTRIJA JE SE NEZADOSTNO RAZVITA Rudnik rjavega premoga Zagorje je navzlic povečani proizvodnji nasproti letu 1955 za 20.000 ton presegel družbeni pkm za leto 1956 za 6,3%. Kljub zvišani produkciji —■ na rudniku so lani nakopali 595.000 ton premoga — pa je zagorski rudr nik kril potrebe potrošnikov le z 90,48% Za kritje potreb železnice, železarn, termoelektrarn in ostalih potrošnikov, M so stalni odjemalci zagorskega premoga, bi bik) treba lansko leto nakopati 630.000 ton premoga. Rudnik Zagorje ima perspektivo nuditi več pomoči pri investicijah, ki jih nujno potrebuje za dokončno izgradnjo svojih objektov in za izpopolnitev strojnega parka Tovarna namerava v letih 1957 do 1959 razširiti svojo dejavnost na vse tekst 11- imele v pritličju lokale za trgovino. Omeniti velja še prodajo mesa, predvsem njegove cene, ureditev poslovalnic in izložb, higienski prevoz mesa in kulturno postrežbo. Cene mesa je mogoče ne veje — konfekcijo, krojaško znižati O tem je treba govoriti prav sedaj, če hočemo izboljšati življenjski standard. in šiviljsko ter pletilno obrt in osnovati tekstilni kombinat »Sava«, ki bi imel okoli 300 zaposlenih. VEC POZORNOSTI TRGOVINI Trgovini bo treba posvetiti več zanimanja kot doslej. 2e v družbenem planu za leto 1956 so bile dane smernice, da bo treba GOSTINSTVO IN TURIZEM Za izboljšanje gostinstva je trebe organizacijsko in komercialno urediti podjetja, urediti prostore in doseči tudi, da se bodo ljudje v gostiščih lahko oskrbovali s toplimi in mrzlimi jedili. Boriti se bo treba za večjo izbiro in boljšo kvaliteto vin. Skrbeti bo treba tudi za kulturno postrežbo in skrbeti za prenočišča za tujce. Tudi turizem je važen faktor. Zadnje čase se v tem pogledu precej dela, odkar je bila ustanovljena stalna komisija za turizem in gostinstvo pri Svetu za gospodarstvo. Izdelan je že 10-leten načrt za razvoj turizma. V turizem pa bo treba vložiti precejšnja investicijska sredstva, predvsem za prometna sredstva m za obnovo oziroma rekonstrukcijo cest, postavitev ški, kleparski, mizarski in zidarski stroki. Na račun šušmar-jenja si nekateri boljšajo svoj življenjski položaj. Proti temu škodljivemu pojavu bo treba najodločneje nastopiti. Najti bo treba način, da se odpre nekaj obrtnih delavnic, vajenski kader pa usmeriti v stroke, ki izumirajo. Promet se je v zadnjem času precej izboljšal V prihodnje pa bo treba nadomestiti izrabljena in že doslužena vozila z novimi, ki bodo nudila ljudem hitrejšo uslugo in prihranila tudi delovne moči, V podjetju »Avto-prevoz« bo treba rešiti vprašanje zelo visokih cen uslug. PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1957 Po pregledu je bil družbeni plan na območju občine Zagorje v lanskem letu dosežen povprečno s 96,56% in sicer: v industriji s 96.22%, v obrti s 93,14%, v trgovini družbenega sektorja s 101,35%, v trgovini zadružnega sektorja s 105,47%, v gostinstvu s 87,59% in v prometu s 110%. Družbenega plana niso dosegli v Tovarni konfekcije »Sava« zaradi štirimesečne redukcije električnega toka, v podjetja, ki so bila ustanovljena v prvih povojnih letih, imajo boljše pogoje za delo, ker so si lahko v tem času preskrbela dovolj prevoznih sredstev, zlasti tovornjakov, ki so za podobna podjetje neogibno potrebni. Taka podjetja ostro konkurirajo novoustanovljenim pod' stojke je v naših rudnikih vedno večje, ker se z uporabo jeklenih stojk prihrani zelo veliko dragega jamskega lesa in se z njimi ustvarjajo ugodnejši pogoji za mehanizacijo rudnikov. Tako je tovarna preteklo leto izdelala 5700 stojk, letos pa je proizvodnja teh stojk zaradi ve- jetjem. tako da celo prodajajo Ukega povpraševanja po njih po-nckatere proizvode pod ceno. večana od prvotnih 8000 na 12 Poleg lojalne konkurence pa se tisoč kosov. Tovarna upa, da bo včasih pojavi tudi nelojalna. Tako je n- pr. predstavnik sosednje občine prepovedal nakupovanje od »Grosista«, Videm-Krško, in sicer zato, ker imajo v njihovi občini tudi grosistič- dobila dovolj materiala na razpolago za izdelavo jeklenih stojk. Glavni dobavitelj je Železarna Sisak, ki mora letos poslati za proizvodnjo teh stojk 650 ton jeklenih, brezšivnih cevi. Iz naših delovnih kolektivov Rekonstrukcija v hrastniški Kemični lepo napreduje povečati produkcijo do matne proizvodnje premoga v letu 1959 na 770.000 ton premoga. Po načrtu bo proizvodnje v naslednjih letih naraščala do maksimalne zmogljivosti v letu preskrbeti več za potu jo- skem Podjetju zaradi nepravil- nih tarifnih postavk, v Tovarni B ' keramičnih izdelkov na Izlakah OBRTI GROZI SuSMARSTVO zaradi težkoč v I; polletju ter V družbenem planu za lansko trgovski podjetji »Preskrba« in -.te aaa-saraa jSrzszrzn srar-rsavt: sss&csn&ss* ejs ‘strtih - SREDIŠČE ZAGORSKE INDUSTRIJE ia» »«,SUiSraH attiSs 10,1% več kot leta 1955, leta samega poslovanja v trgovini bo ^°nJj^č krtv!°^ ptfteth od 2°877 ni 2954 delav- ni še nič popravilo. Pereč pro- leto 1957. Pri ustvarjanju bruto produkta je bilo lani zaposleno 1958 na 630000 ton ali za 16.3% več kot predlansko leto in leta 1959 na 770.000 ton premoga ali 30% več kot leta 1955. Za dosego te maksimalne proizvodnje bo potrebno vsa jamska polja v glavnih večjih revirjih eksploe-tirati s širokočetoim, mehaniziranim odkopavanjem. Vzporedno z naraščanjem pridobivanja premoga se bo dvignil tudi stalež delavcev in pa rudniška storitev. Lansko leto Je bilo na rudniku zaposleno povprečno 2365 ljudi, leta 1959 pa bo stalež zaposlenih naraste! na 2500 ljudi. Kakor smo že omenili, se bo z naraščajočo proizvodnjo povečala tudi rudniška storitev. Četudi se je število stanovanj v primerjavi z letom 1945 povečalo za 392, stanuje vendar dobršen del rudarjev v nehigienskih in tesnih stanovanjih, 300 delavcev pa je trebe dnevno prevažati na povprečni razdalji 13 km z avtobusi, ker stane letno, nad 9 milijonov dinarjev. Za dosego maksimalne proizvodnje bo treba povečati stalež delavstva za 17,6%, iz česar sledi, da bo treba vzporedno povečati število stanovanj minimalno za 100 družinskih in 200 samskih stanovanj. Proizvodnja rudnika se bo večala in že v letu 1958 sedanja separacija tudi pri enakomerni kapaciteti ne bo več zadostovala. Zaradi tega se bo rudnik lotil rekonstrukcije separacije na zmogljivost 2500 ton prodajnega premoga oziroma 2800 ton rovnega premoga na dan. Za rekonstrukcijo ima rudnik že pripravljene potrebne načrte in investicijske programe. V Industriji gradbenega materiala v Zagorju v letošnjem letu dograjujejo novo jaškovo peč, ki bo začela poskusno obratovati v februarju. V obratu »Cementnine« bo treba razširiti asortiment izdelkov za potrebe gradbeništva in novega načina pri vgrajevanju jamskega oporja na rudniku z izdelavo ustreznih betonskih opornikov oziroma stojk. Precejšnje težave pa ima podjetje zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Konfekcijski tovarni »Sava« v Zagorju pa bo treba v prihodnje trebe, da v to vložijo največ naporov sami delovni kolektivi Družbena kontrola pa lahko še mnogo koristi s potrošniškimi sveti, ki pa žal niso aktivni Primanjkuje nadalje še nekaterih specializiranih trgovin, predvsem trgovine z železnino. V kratkem bo ta trgovina že začela obratovati, s čimer bodo mnogo pridobili razni graditelji hiš in obrtniki ki so sedaj navezani na Ljubljano in delno na Trbovlje. V trgovini zadružnega sektorja pa bo treba izboljšati organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in v zvezi s tem ustaliti in postopno pričeti z znižanjem cen teh pridelkov. Trgovina je še nezadostno razvita, zato bo lo razvito šušmarstvo v občini, to še posebej v šiviljski, kroja- čev in nameščencev in od 24 na 25 vajencev. čeprav opravljajo v hrastm-ški Kemični tovarni vsa rekonstrukcijska dela s svojimi lastnimi sredstvi, ista lepo napreduje. V tovarni sodijo, da bodo konec januarja že lahko pognali tri nove rekonstruirane obrate, in sicer: obrat za izdelovanje Glauberjeve soli, obrat za izdelovanje kristalne sode in obrat za izdelavo magnezijevega fosfata. Ti trije važni obrati bodo omogočiti, da bo tovarna letos izdelovala tudi takšne proizvode, po katerih je veliko povpraševanje in od katerih so morale naše tovarne enega celo uvažati. Sicer pa tovarna vedno bolj izpopolnjuje izdelovanje različnih izdelkov. Trenutno izdelujejo že 33 izdelkov in ni dvoma, da bodo v bodoče število še prekoračili. Hkrati z novimi obrati sodijo, da se bo letos povečala proiz- Iz naših delovnih kolektivov V hrastniški Steklarni osvajajo nove izdelke {rim steklarskim izdelkom Hrastniska Steklarna je ime- kreditov, ki jih včashi niso mola lani nekaj precejšnjih težav, gli pravočasno dobiti, ki so ji onemogočile, da bi še Sicer pa je delovni kolektiv ____ __ bolj presegla proizvodnjo, kot lani močno spremenil običajen treba pri reševanju stanovanj- so nedvomno vsi steklarji žele- način proizvodnje. Predvsem so skega vprašanja reševati tudi ti. V prvi vrsti zaradi povod- začeli izdelovati okrog 50 oblik problem trgovin — da se v pri- ne, ki jim je napravila pre- novega stekla, taksnega, ki gre hodnje grade stavbe, ki bodo cejšnjo škodo, in seve zaradi bolje v prodajo. NAS KOMENTAR Poljske volitve Med najvidnejše dogodke minulih sedem dni velja pač prišteti poljske parlamentarne volitve. Velikanska zmaga kandi- skem aparatu povzročile, da datov Ljudske fronte je najboljši dokaz, da je poljsko ljudstvo sprejelo novo politiko svojega vodstva. Po lanskem oktobru, ko so voditelji Poljske Združene delavske stranke skupno s koalicijskimi partnerji odločno stopili na novo pot in pretrgali s staro, okostenelo politiko, so bile nedeljske volitve najvažnejši dogodek v politični zgodovini Poljske zadnjih let. Pomembne so bile posebej zaradi tega, ker na njih ni šlo zgolj za izbiro kandidatov v Sejni, temveč tudi za potrditev tako imenovane oktobrske politike. Bile so torej plebiscit v pravem pomenu besede. Odločitev poljske Ljudske fronte, ki je le kratke tri mesece po pomembni spremembi v poljskem političnem življenju razpisala nove volitve, je bila dokaj junaška. Pomisliti je namreč treba, da so široka demo- kratizacija političnega življenja čeli uvajati delavsko samoto velike reorganizacijske spre- upravljanje. Razvoj teh organov meml>e v državnem in partij- delavske samouprave terja vse- je kakor podrobno proučevanje, prišlo do različnih premikov in zlasti tam, kjer jih šele uvajajo, da vratc Ljudske fronte, katere Spodbudno pa je, da sc prav na so očistili raznih nazadnjaških Poljskem delavci najbolj zanl-to stalinističnih elementov, niso majo za to vprašanje in da vla-bile na zunaj tako trdne, kakor da ter poljska partija kažeta v normalnih pogojih. Toda vod- živo zanimanje za sodelovanje stvo PZDP z Vladislavom Go- delavcev pri upravljanju druž-mulko na četo je pogumno za- bene lastnine, stavilo vprašanje: »Za ali proti V kratkem razdobju treh me-poljski poti v socializem?« Od- secev je Poljska doživela dva govor je danes znan! Ogromna dogodka, ki bosta v njeni bogati večina poljskega ljudstva se j« zgodovini ostala zapisana z zla-izjasnila za program Ljudske timi črkami. Poljsko ljudstvo fronte in tako potrdila, da je s stopa danes po novi poti, ki so svojim vodstvom enotna v vseh vprašanjih, ki stoje pred njim. Poljski Sejm bo pričel zasedati približno čez mesec dni. Vrsta problemov stoji pred njim. Gospodarske težave izvirajo še Iz minulih let in poljski parlament bo februarja govoril o njih. Dalje so na dnevnem redu pomembna vprašanja delavskega samoupravljanja. Znano je, da so na Poljskem pri- jo zaznamovali oktobrski dogodki. Ohranitev to uveljavljanje oktobrskih pridobitev ostaja danes njegova glavna naloga, v istem duhu pa bo deloval tudi novi Sejm, v katerem je le 80 poslancev starega parlamenta. Družbcno-polltične spremembe so terjale tudi kadrovske spremembe. In Poljaki so dokazali, da sedanjim poslancem v polni meri zaupajo. Največ pa jim bo k temu tudi v bodoče pripomogel nov slikarski obrat v katerem je zaposlenih 30 delavcev več. Po de-koriranem steklu je _ veliko povpraševanje in hrastniški steklarji bodo ustregli tudi tej želji. Sicer pa so navezali tesne stike tudi s Centrom za pospe-,še vanje gospodinjstva v Ljubljani. Omenjeni zavod bo lahko tovarni dajal dragocene nasvete, Itako še bolj približati svoje izdelke potrošnikom. V tovarni se že sedaj pripravljajo na izdelovanje novih patentnih kozarcev. Le-ti bodo prišli pravočasno v prodajo z vodnja po vrednosti za kakih 70 milijonov dinarjev. Tovarna je že sedaj izvažala nekatere svoje izdelke, računajo pa še na novo tržišče, zlasti v Egiptu in drugih državah Bližnjega vzhoda. Svoj lanskoletni proizvodni načrt je tovarna, izpolnila s 104%, v apneničarskem obratu pa celo več. (v) DOMAČE GOSPODARSKE NOVICE • DOMAČE ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE. Združenje elektroindustrije je iz štirih podjetij — »Rade Končar«, »Sever«, »Elek-troSrbija« in »Svetlost* — ustanovilo kooperativno skupino, ki bo po tuji licenci začela izdelovati električne lokomotive za potrebe naše železnice. • LETOS MNOGO ELEKTRIČNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO. Predvidevajo, da bodo letos naše tovarne izdelale nad 900.000 raznih električnih aparatov za gospodinjstvo. Od tega samo kuhalnikov okrog 500.000. • NOVO POMORSKO PODJETJE. V Splitu je bilo ustanovljeno še eno pomorsko podjetje za prekomorski tovorni promet, Id nosi ime »Prekomorska svobodna plovba«. i«' TEHNIČNA POMOČ JUGOSLOVANSKEMU KMETIJSTVU. Po podatkih iz Zveze kmetijsko-gospodarskih zbornic je po končanem programu ameriške tehnične pomoči namenjena jugoslovanskemu kmetijstvu v letu 1957 določena vsota 584,575 dolarjev. • DRUGI SEJEM MODE IN USNJA V LJUBLJANI. S sodelovanjem domačih in tujih razstavljal cev bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 30. marca do 7. aprila II. sejem mode in usnja. Na njem bodo pri- vsemi potrebnimi navodili. Upa- kazane naj novejše pomladanske jo, da bodo s tem zelo ustregli to poletne tkanine, oblačila, mo- gospodinjam. 2e doslej je tovarna izvažala precej svojih izdelkov v Anglijo in Švico. Letos pa sodijo, da sc bo izvoz v ti državi povečal za najmanj 50%. Z lanskim oktobrom je tovarna znižala cene nekaterim iz- deli modeme obutve, usnje in galanterija, stroji za tekstilno, usnjarsko in čevljarsko industrijo itd. # SEJEM PROMETNIH SREDSTEV. Po tej razstavi bo na tem razstavišču še sejem prometnih sredstev, na katerem bodo prav delkom za 20%. Torej so za pro- tako sodelovali tuji razstavljal ci. Tu bodo prikazana razna vozila: avtomobili, motoma kolesa in druga prometna sredstva. ® NASE LADJE ZA TUJINO. Splitska ladjedelnica je sklenila pogodbe za gradnjo 11 prekooceanskih ladij za Poljsko, Švico, Švedsko in Norveško. • DOMAČI TRANSPORTNI TRAKOVI, v tovarni »Sava« v Kranju bodo letos izdelali okrog 10.000 metrov gumijastih trakov do 1,2 metra širine. S tem bodo prihranili naši državi mnogo dragocenih deviz, kajti doslej smo morali te trakove izključno uvažati. dajo sedaj mnogo boljši pogoji. Na drugi strani pa ima tovarna nekatere večje težave. To velja predvsem pri gradnji stanovanj. Praktično tovarna nima kje graditi hiš. Na drugem bregu Save, kjer so že pred leti zidali nove hiše, to sedaj ni mogoče. Predvsem zaradi prahu. Id se vali iz trboveljske Elektrarne. Dokler'torej ne bo rešeno to vprašanje, tovarna ne more začeti z graditvijo. Je P« res, da nekateri steklarji domujejo v zelo neprimernih stanovanjih in da se mnogi stiskajo v docela nemogočih bivališčih. iv) Tržna inšpekcija na sledi i Okrajni in občinski inšpektorati so ob pregledih v letu 1956 ugotovili nedovoljeno pridobljeno premoženjsko korist v znesku 1,881.000 dinarjev in gospodarsko škodo v znes:u 11,347,323 dinarjev Okrajni in občinski tržni in- tem področju dela mnogo špektorati so ob pregledih v le- storiti, tu 1956 ugotovili nedovoljeno pridobljeno premoženjsko korist Zakaj nastajajo več inšpekcija dognala v gostinskem podjetju v Vidmu-Krškem. Tako je, imelo podjetje okrog 800.000 din obratnih sredstev, primanjkljaj pa je znašal nad 1 milijon dinarjev. Primanjkljaji so nastali že prej, kar da slutiti, da so bile vse inventure poprej narejene nezanesljivo, ali pa bile celo ponarejene. Sam upravnik podjetja je svetoval poslovodki-njam, ko je zvedel za primanj- Od osem občin trboveljskega blema, saj znašajo komaj 4V“. m! to mamo pSoJStSe^e' im .. . okraja imajo trzne inšpektorate Problem pajev nečem drugem, šnekciia uentmnla ns ital to slkaJ ' le v treh občinah in sicer v Tr- in sicer, da primanjkljaj izka- costinskerrT nnriinti,, »r JntofJ1 stanje bovljah, na Senovem in v Vi- zujejo lc nekatere trgovine. gostlnskem Dodlet]u »Celuloza« ------------------• dmu-Krškem, Tržni inšpektorat Tržni inšpektorati so si mnogo je bil tudi v občini Brežice, ven- prizadevali, da bi dognali po- dar so ga opustili, ker je tržni bližje vzroke tega pojava in ka- inšpektor odšel v drug okraj, ko ga odpraviti. Največkrat je V statutih vseh občin so pred- krivda v tem, da trgovska pod- na promet v gostinskih lokalih. V zadnjem času je bito ugotovljeno v vinorodnih krajih, da se vedno več ljudi ukvarja s prekupčevanjem vina. v znesku 1,881.000 din in gospodarsko škodo v znesku 11 milijonov 347.323 din. Tržne inšpektoriate v vse občine primanjkljaji v trgovinah? Kaj reden pojav so primanjkljaji v trgovskih poslovalnicah, ki spričo velikega prometa sicer ne predstavljajo posebnga pro- Kontrola v 322 obratih živilske stroke Največ pregledov so inšpekcije izvršile v obratih živilske stroke in sicer v klavnicah, mesnicah in trgovinah. V okraju je 491 živilskih obratov, komisije pa so jih pregledale tri četrtine. Komisije so bile pri teh pregledih prav kritične in so mar-pgotovile. Najbolj kritično so našle v mesnicah in klavnicah. Tako je bito začasno zaprto kar 12 obratov, za stalno pa pet. Po razmerah, v kakršnih so komisije našle te obrate, bi jih bilo treba zapreti še več, gostinskem podjetju »Celuloza« na VidmUi tako je dognala primanjkljaj 1047 1 vina, 108 1 žganja in več 10 litrov likerja itd. Knjigovodstvo so opravljali ac kar »po domače«, vendar jih zaradi krajevnih po- cah, Krškem in drugje. V šenov- S težavami sc bori tudi trgovsko Z eno kruh z drugo denar.. šlci občini so kar štiri klavnice, a niti ena ni izpolnjevala pred- treb niso mogle. Pri pregledih pa so inšpekcije ugotovile, da bi bito mogoče pisanih pogojev. Klavnica v Bre-ma.sikaj izboljšati, in to zmajh- žicah ne ustreza niti v gradbenimi sredstvi. Treba bi bilo .sa- nem pogledu Ta klavnica je mo malo več prizadevnosti sa- stara in je za podreti. Pregleda-svoje mega osebja, pa tudi potrošniki nih je bito nadalje okrog 30 me-bi lahko vplivali na boljšo ure- snic. Najboljše urejene mesnice ditev teh prostorov. Tako je komisija ugotovila nerodnosti pri podjetju »Rog« v Trbovljah, posebno stanje je komisija ugotovila tudi v klavnici v Hrastniku, v Sevnici, na Raki, v Breži- podjetje »Krka« na debelo v Brežicah Njegova skladišča so majhna in polna in kvečjemu primerna za ena napišejo številke trolejbusov ali metroja, s katerim prideš od ti&n, kjer si, na zaželeno mesto. Pa ne samo to: za 50 kopejk zveš tudi lahko adreso vsakogar, ki ga iščeš, seveda če veš, kako se piše. JMa informacijo pa moraš čakati eno uro. V teku časa smo zvedeli, da so to res pravi informacijski uradi, saj ti odgovore skoro na vsako vprašanje. Seveda je cena in čas, v katerem dobiš odgovor, odvisna šah prometnih prekrškov — saj so ceste nabite z najrazličnejšimi vozili — vedno pa je miličnik v takšnem primeru nastopal s smehom, tako da sem dobil vtis, da je samo pol zares, pol pa za šalo. Ves promet urejajo avtomatska svetlobna znamenja — semaforji, na vsakem križišču v Resnično: moskovski Metro od zapletenosti. Se celo na pravna vprašanja odgovarjajo. Sicer nam takšni odgovori niso bili potrebni, ker smo skrbeli, da nismo prišli v navskrižje s sovjetskimi oblastmi, razen tega pa smo bili kot tuji državljani imuni. Sicer pa je milica zelo vljudna Videl sem nekaj manj- najiepšimi svetu! vzvišeni stekleni hišici je miličnik, ki promet samo opazuje. V primeru prometnega prekrška zažvižga na piščal in pokliče krivca k sebi na izpoved. Prehodi preko ceste so naznačeni, vendar pa imajo pešci vse pravice pred avtomobilisti. Ccz cesto, greš lahko tudi tedaj, ko je zaprta, vendar le v zaznamovanem pasu. Nekemu tovarišu iz naše skupine se je dogodilo, da je hotel čez cesto izven dovoljenega pasu. Ogledoval si je zgradbe in je enostavno pozabil na ta predpis. Žvižg piščalke ga je sicer takoj‘spomnil, da se je pregrešil, vendar je bilo že prepozno -— moral je na zagovor k miličniku To se je zgodilo zadnje dni, ko smo vsi popolnoma razumeli rusko, zavedati pa smo se tudi, da smo kot inozemci, posebno pa še kot Jugoslovani, nedotakljivi. Ko je miličnik začel svojo pridigo, mu je ta odgovorih da ne razume rusko. Miličnik ga je tako) vprašal, kdo je. Ko je zvedel, da je Jugoslovan, je miličnik kar zažarel od veselja: zlezel je iz svoje hišice in ga osebno peljal čez cesto! Verjetno bi bilo pred nekaj leti drugače. Nejlepša pa je moskovska podzemeljska železnica — Metro, ki ima dnevno skoro 3 milijone potnikov. Dvotirne proge so razdeljene tako, da sestavlja center velika krožna proga okrog Kremlja, to pa prečkajo tri diagonale. Nikjer pa ni nobenega križanja. Na križiščih so izpeljane proge ena iznad druge. Skupna dolžina tunelov je preko 60 kilometrov, vendar jih gradijo nepretrgoma naprej. Te proge povezujejo posamezne industrijske centre velike parke, stadione in 7 največjih moskovskih železniških postaj s cen- trom mesta. Normalno pelje vlak s 6—7 vagoni vsake tri minute, v času najVečjega navala, pred službo In po njej, pa vsako minuto in pol. Na peronu vsake ppstaje je velikanska ura, ki kaže, pred koliko sekundami je odpeljal zadnji vlak. En sam pogled tl takoj pove, kako dolgo boš moral čakati. Arhitektonska in umetniška oprema vsake postaje je popolnoma svojstvena in se tl takoj vtisne v spomin, ne da bi si moral zapomniti ime. Razen tega služi kot osnovna misel arhitekture vsake postaje kakšen važen dogodek iz zgodovine »H pa iz mirnodobskega ustvarjenja. Tako so na primer stene postaje »Dinamo« okrašene z bos reliefi, ki predstavljajo posamezne prizore iz življenja fizkultumikov, medtem ko so na postaji Trga revolucije postavljeni bronasti kipi borcev za svobodo. Stene so prekrite z raznimi vrstami marmorja, granita, keramike in porcelana, okrašene pa s skulpturami, bas reliefi in mozaiki. Vsaka postaja je popolnoma različna od druge, povsod so vgrajene klimatske naprave tako, da vlada pozimi in poleti enaka temperatura. Zrak je svež in vse je zelo čisto. V primerjavi z moskovskim je pariški Metro zanemarjen in umazan. Zaradi valovitosti terena in zaradi križanj leži Metro precej globo-postaje zgrajeno v globini okrog 80 metrov. (Nadaljev. sledi) IM <0> V I © I II I M S /A\ ¥ J M VIDEM-KRSKO RADEČE O V Radečah so sredi kulturne sezone. Njihova kronika je že zapisala nekaj uspelih prireditev domače »Svobode« in drugih društev. Posebno doživetje za ta kraj pa so v tem času prav gotovo gostovanja celjskega Mestnega gledališča, ki uprizarja tu svoja kvalitetna dela vsak mesece. Kulturno in družabno življenje v Rfcdečah še ni bilo nikoli tako živahno kot v teh letih. To pravijo vsi, ki so poznali Radeče nekoč. »Svoboda« žanje čedalje lepše uspehe. Njeno delo pa se zadnje čase usmerja tudi na skrb za ostala kulturna društva v občini. Tako so Svobodarji med drugim sklenili, da bodo iz svoje knjižnice, ki ima precejšnje število bralcev in tudi kar lepo število knjig, zbrali vsa dobra dela, ki so v dvojniku ali več izvodih in jih poklonili vaškim društvom, katerih knjižne police krasi le malo knjig. Hkrati pa nameravajo y kratkem pripraviti za režiserje vseh teh društev tudi tečaj, na katerem se bodo ti seznanili z novo režijo, sceno itd. TABORNIKI BODO GRADILI • Ali ste že slišali za radeške tabornike? Prav gotovo še ne. Sej so stari vsega šele nekaj mesecev. Pa verjemite ali ne, da So v tem času že mnogo storili. Veliko časa so posvetili zbiranju novih članov in drugim organizacijskim delom, imeli pa so lansko poletje tudi že prvo taborjenje. S pomočjo ZTS so dobili tedaj dvanajst šotorov, DPM v Radečah pa jim je odstopilo dvanajst montažnih hišic, kuhinjske potrebščine in razno drugo potrebno orodje. Nej večja želja radeških tabornikov, katerih število se Je •sedaj povzpelo že nad 100, je gradnja lastnega doma. Ta naj bi stal pri starem gradu. GLEDALIŠČE • Prebivalci tega najmanjšega zasavskega mesteca so kaj ponosni na svoje gledališče, ki si je v teh letih s svojimi kvalitetnimi nastopi ustvarilo lep sloves. Tud letos ne drže rok križem. Resda se je doslej predstavilo samo z reprizami in še *i dalo nobene premiere, bo pa Cene na tržišču v našem okraju Da bi potrošniki lahko primerjali cene nekaterih kmetijskih pridelkov v različnih krajih, je uredništvo sklenilo, da bo v prihodnje vsaj enkrat na mesec poročalo o gibanju cen v Zasavju. V naslednjem objavljamo cene nekaterim kmetijskim pridelkom in živilom v Trbovljah, v Hrastniku, v Radečah, v Krškem, v Zagorju in ne Senovem: TRBOVLJE: mast 326, jedilno olje 336, bela moka 75, krušna moka 56, riž 120 do 220, mleko 36, jajca 26, krompir 17, jabolka 40, kislo zelje 60, čebule 70 do 100, fižol 40 do 85 in vino 11 vol.% mal. 190 din za kilogram, liter ali kos. ZAGORJE: mast 325, jedilno olje 330, bela moka 76, krušna moka 56, riž 110 do 250, mleko 30, jajca 25, krompir 16, jabolka 35, kislo zelje 60, čebula 100, fižol 70, govedo (živa teža) 112 do 117, teleta 145 in prašiči 175 din Za kg, liter ali kos. SENOVO: mast 360 do 370, olje 330, bela moka 76, krušna moka 57, riž 110 do 260, mleko 30, jajca 22, krompir 16, jabolka 28 do 35, čebula do 100, fižol do 60, vino 11 vol. % mal. 180 do 200, govedo (živa teža) 87 do 116, teleta 140 do 150 in prašiči 160 do 200 din za kg, liter ali kos. HRASTNIK: mast 326, olje 336, bela moka 76, krušna moka 56, ri* 140 do 220, mleko 40, jajca 21, krompir 13, jabolka 45, zelje 50, čebula 100, fižol 90, vino 11 vol. % mal. 210, govedo (živa teža) 110 do 120, teleta 145 do 160 in prašiči 185 do 190 din za kg, liter ali kos. RADEČE: mast 324, olje 334 bela moka 75, krušna moka 56, riž 80 do 280, mleko 25, jajca 20, krompir 18, jabolka 33, čebula 80, fižol 35 do 70 in vino H vol. % mal. 180 din za kg liter ali kos. VIDEM-KRSKO (desni breg) mast 322 do 347, olje 329, bela moka 75. krušna moka 56, riž 110 do 200 mleko 30, jajca 22, krompir 13, jabolka 35, čebula 100, fižol 35 do 70, vino 11 vol. % mal. 190 do 200, govedo (živa teža) 50 do 110, teleta 140 do 150 in prašiči 150 do 170 din za kg, liter ali kos. V mesnicah zasavskega okraja so nedavno občutno znižali cene mesa, tako da bodo sedaj Prodajali govedino po ceni od 160 do 220 din, teletino po 240 din in svinjino po ceni od 260 do 280 din za zato toliko več užitka v prihodnjih mesecih. Kot prvo delo pripravlja duhovito komedijo »Skupno stanovanje«, V načrtu pa ima še nekaj drugih iger. Poleti namerava, če bo šlo vse po sreči, razvedriti Radečane in okoličane z »Mlinarjevim Janezom«, ki naj bi ga igrali na prostem. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V OKOUCI • Sneg je zamedel poti v okoliške vasi. Kako žive v teh dneh , naši kmečki ljudje? Na pot si .vendarje ne drznemo, toda naša radovednost je velika. Pa smo tudi tokrat zvedeli, kar nas je najbolj zanimalo: Zimsko izobraževanje je precej živahno tudi v teh odročnih krajih. Skoro povsod imajo razne poučne tečaje ali predavanja. Na Svibnem je začela z delom Kmetijsko-gospodarska šola, prva v tej občini. Zavarovancem v Korist (Nadaljevanje s 3. trani) Gostovanje Celjanov. — Člani Mestnega gledališča so prejšnji petek že drugič gostoval; v Radečah. To pot so se predstavili z Nashovo romanco »Vremenar«. Uprizoritev je odlično uspela. Omembe vredno je povedati, da so se celjski gleda- reševalnega avtomobila. Na ra-liščnilfcj žeto pohvalno izrazili o čun teh vozil je bilo v Hrastni-radeškem občinstvu, ki je po- ^ & gIišati ye6 dovti kako kazalo veMto razumevanje za , , .. . gledališko umetnost. 80 vozdl bolnika v bolnišnico, a SZDL Radeče. — Terenska med potjo ostali zaradi defekta, organizacija SZDL Radeče je y ta namen sta v kraju na raz-imela prejšnji leden svoj redni p0iago dva avtomobila, vendar Si ™ - «*»• bila diskusija pre- ker je drugi v zelo slabem sta-malo živahna. nju. En reševalni avto za Hrast- Ureditev drsališča. -- Osnov- nik in Dol ^ ]e odločno pre- na organizacija mladine v To- malo. Zato bi bilo prav, da bi varni papirja ureja na odboj- . . .. ... . karskem igrišču drsališče, ki bo vsi poklicani Čmitelji - mest-papirniški in ostali mladini slu- na občina in podjetja — poka-žilo za prijetno razvedrilo. Sin- zali potrebno razumevanje za dikalna podruzmea podjetja je jega perečega vprašanja. Že takrat, ko je na videmskem bazenu bilo še vse živo, so razpravljali 0 večerni gimnaziji, ki naj bi bila v Vidmu-Krškem. Zal pa je takrat ostalo le pri besedah. Marsikateri delavec bi želel, da bi se to prerokovanje tudi uresničilo, kajti s pomočjo te šole bi si pridobil znanje, ki bi mu koristilo pri delu in kvalifikaciji. Kopanja ni več. Smo sredi zime in po polletnem presledku so se spet oglasili klici po večerni gimnaziji. Tokrat izgloda, da ne bodo naleteli na gluha ušesa, ker se bodo vse sindikalne organizacije zavzele in v najkrajšem času zbrale pristopne izjave za vpis v večerno gimnazijo. Kolikor bo dovolj interesentov in če bodo priglasitve pravočasno dostavljene občinskemu sindikalnemu svetu, bi s poukom lahko pričeli že v prvi polovici meseca februarja. -a obljubila priskočiti pn nakupu drsalk. na pomoč SENOVO V občini Videm-Krško ste dve nižji gimnaziji in sicer v Vi- , . . . , , . . , dmu-Krškem, ki ima 356 dijakov ševalnl avto kakšnega bolnika v in y Leskovcu z 223 dljaki_ Na Nujno sta potrebna dva reševal-Z. j. na avtomobila, kajti če pelje re- volti! dosedanji odbor, ki je z marljivim delom pokazal, da je vreden zaupanja članov. * celjsko bolnišnico, se zgodi, da mora kak drug bolnik ali porodnica čakati tudi po cel dan, da pride na vrsto. Na srečo se kaj hudega zaradi tega sicer še ni pripetilo, možno pa je vsak Seminar e* sindikalne funkcionarje. — Občinsk; sindikalni svet na Senovem je minuli teden uspešno zaključil svoj 5-dnevni seminar, namenjen nedavno uspelo mladinsko kan- vprašanje pravočasno reši ka-emiinarja je bila tokrat nadvse ferenco. Ob rekordni -udeležbi, k°* Pa da se zgodi, da bo zdrav-začkvoljiva, saj je bila sejna skrbno In dobro pripravljenih niška pomoč na račun tega mor- Na Senovem so imeli tega trenutek. Bolje je, da se to referatih in plodni razpravi je da že Prepozna. bila to nedvomno ena Izmed dvorana občinskega doma vse dni nabito polna. Pred'dn!evingerla. S skoro polnoštevilnim obiskom ga je počastil pevski zbor »Zarja« iz »Svobode-Center« v Trbovljah. Shakespeare prvič v Trbovljah V okviru I. študentskega festivala v Trbovljah bo v soboto,, 26. januarja, ob 16. in 20. uri gostovala v novem Delavskem domu Akademija za igralsko umetnost s Shakespearovo pastoralo »Kakor vam drago« in Molierovo komedijo »Sganerelle*. Obe deli bodo gojenci Akademije za igralsko umetnost uprizorili na popoldanski in večerni predstavi. Ko so gojenci Akademije z istim programom nastopili na Linhartovih slovensnostib v SNG v Ljubljani, je kritika Šele eno leto je preteklo od ustanovitve zbora, niti toliko ne od prvega koncerta, a že se je nabralo pesmi za nov koncert V prvem delu koncerta so bile nove (še ne dovolj izdelane, da bi polno zvenele), v drugem delu pa so zapeli že znane, oziroma bolj naštudirane. Zenski zbor preživlja trenutno stagnacijo prve utruienosti oziroma mrtvila, moški zbor pa se še ni do kraja zavedel pomembnosti sistematičnega in nepopustljivega dela, into je vzrok, da je trajalo več kot pol koncerta ne-koncertno vdušje, da se pevci niso mogli sprostiti in pokazati točne stopnje svojega uspeha. Toda po prebroditvi te kr.ze je ženski zbor zazvenel v Bučarjevem »Studenčku« in je moški zbor razvnel dvorano z Adamičevo •Vse rožce rumene«. Od teh pesmi navzgor sta oba zbora rasla v efektu in precizni izraznosti — o kot smo omenili, je to rezultat, ki samo potrjuje pravilo, da vaja naredi mojstra. Upamo, da bodo te pripombe dale vzpodbudo za nadaljnje delo. J. Z. V NEDELJO, 20. JANUARJA, SO V TRBOVLJAH V NOVEM DELAVSKEM DOMU SLOVESNO ODPRLI RAZSTAVO 12 MLADIH UMETNIKOV, SLUŠATELJEV AKADEMIJE ZA UPODABLJAJOČO UMETNOST V LJUBLJANI. NA RAZSTAVI, KI JO JE PRIREDILO V OKVIRU I. ŠTUDENTSKEGA FESTIVALA REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO V TRBOVLJAH, JE ZASTOPANO Z RAZNIMI DELI KIPARSTVO, SLIKARSTVO IN GRAFIKA. Deski pevski zbor v Trbovljah Glasbena šola v Trbovljah išri svojo dejavnost. Tako se v njenem okrilju uspešno vzgajajo najmlajši Cicibani, formacija mladih simfonikov in pevski zbor, ki se že dalj časa ni predstavil občinstvu. Obseg šole se je simpatično razširil na odsek za solo petje, ki ga vodi prof. Janez Triler, in odsek za balet pod vodstvom prof. Ika Otr.na, ki se nam bosta 16. februarja predstavila v koncertno-balet-nem večeru v gledališki dvorani novega Delavskega doma. Ravnateljstvo šole je pa skle- nilo ustanoviti še komorni deški zbor. V tej v Trbovljah prav gotovo možni realizaciji se bodo člani tega zbora strokovno vzgajali in prirejali predvsem umetniške koncerte. Vodstvo šole vabi zainteresirane fante od 9 do 13 let starosti, da se priglasijo k sprejemu. Vsak naj prinese s seboj polletno šolsko spričevalo. Vpis je v Glasbeni šoli v Trbovljah vsak dan do 10. februarja med uradnimi urami od 12. do 18. ure. rem so pregledali delo v prvem polletju. Prirodoslovni krožek je organiziral dne 9. t. m. poučno kino predstavo s filmi »Otok galebov«, »Inspiracija« in »Od lesa do papirja«. D. J. IZ NAŠIH mladinskih organizacij RADEČE. — Kakor smo že poročali, so bile občinske mladinske konference že po vseh občinah našega okraje. Najuspe-lejša je bila konferenca v Radečah, ki je pokazala, da je tamkajšnja mladinska organizacija res najboljša v okraju. Konferenca ni bila uspešna samo po dobri pripravi in udeležbi, marveč tudi po svoji vsebini. Delegati so namreč predlagali marsikaj pametnega in koristnega za bodoče delo. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik CK LMS tov. Franček Mirtič, sekretar OK LMS tov. Stane Kranjc in sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesenšek. — O problemih, na katere je opozorila radeška mladinska konferenca, bomo še posebej poročali. SEVNICA. — Na občinski mladinski konferenci v Sevnici so obravnavali tudi akuten problem vajencev. Gre namreč za to, da je še vedno precej vajencev, ki jih privatni mojstri izkoriščajo, ker jim ne odobrijo zimskega dopusta, jim ne dajejo mesečnih nagrad itd. Mladinska konferenca je razpravljala tudi o zimskem izobraževanju mladine- , .... • HRASTNIK. — V hrastruski občini je še precej mladine, ki stoji izven organizacije LMS, vendar so se organizacije, ki obstajajo, čeprav maloštevilne, v zadnjem času organizacijsko m politično utrdile. Konferenca v Hrastniku je ugotovila, da je bilo delo občinskega komiteja m osnovnih organizacij LMS v vseh pogledih uspešno. BREŽICE. — Razveseljivo je, da je mladinska organizacija v brežiški občini zadnje čase lepo napredovala. Ce se spomnimo, kakšen je bil položaj pred meseci, vidimo, kako uspešni so bili mladinci v zadnjem času. Konferenca v Brežicah se je odlikovala zlasti po živahni m konstruktivni razpravi, v kateri je sodelovala malone četrtma delegatov. ZAGORJE. — Občinska mladinska konferenca v Zagorju je ugotovila, da je bila mladina posebno aktivna pri_ gradnji raznih komunalnih, športnih m drugih objektov. Mladinska delovna brigada »Toneta Okrogar-ja-Nestla«, ki so jo sestavljali v glavnem vajenci kraja, je sodelovala pri gradnji raznih objektov v Krškem in je za dosežene uspehe dobila naslov trikratne udarne brigade. TRBOVLJE. —■ Razprava na občinski mladinski konferenci je bila živahna. Mladinci iz številnih trboveljskih podjetij in šol so prinašali razne predloge j,n želje: grajali so, kar je treba grajati, in pohvalili vse dobro. Zelo ostro so zlasti nastopili proti nekaterim starejšim tovarišem, ki kvarno vplivajo na mladino. Izrekli so mnenje, da je temu treba napraviti čim prej konec. Delo trboveljske mladine seje v zadnjem letu precej razgibalo. Na terenu so ustanovili še nekaj novih osnovnih mladinskih organizacij itd. igro ocenila takole: »Perspektive, ki jih odpira nastop slušateljev Akademije, so zelo ugodne in prijetne. S svojimi najbolj uspelimi letošnjimi predstavami niso dokazali le obvladanja določenih stilov, temveč v precejšnji meri tudi upoštevanja vreden igralski talent.« Nastop v Ljubljani je bil z aplavzom sprejet.. Prepričani smo, da bodo tudi v Trbovljah toplo pozdravljeni in da jim ne bo težko vzpostaviti kontakta z avditorijem. Na sliki: Baletni prizor iz »Kakor vam drago« v izvedbi Akademije. Koreografija: Pino Mlakar. VRAGI Napisal: Jack London MA FUATINU Riše: Bernard Emerik UPRAVI Znamka • za 10 din ZASAVSKI TEDNIK TRBOVLJE Trg Revolucije štev. 28 13. 13. Bilo je ko okroglo jezero, ki je imelo v premeru kakih pet milj; od vseh strani ga je obrobljala bela koralna obala, s katere so se neposredno dvigala zelena pobočja gor h grozečim stenam vulkanskega žrela. Vsepovsod je bujno bohotelo zelenje. Tenki potočki vode so padali kakor rahle, prozorne meglice sto in sto čevljev globoko v prepad In da bi bila vsa pokrajina še bolj očarljiva, je v vlažnem toplem zraku opojno dehtelo po rumenem cimetovem cvMju. Škuner »Rattler« je križaril proti rahlemu vetrcu, ki je pi- hal z otoka, in se je bližal obali. Grief je dal čoln potegniti nazaj k ladji in je opazoval obalo s svojim daljnogledom. 14. Bila je vsa ko izumrla. Nikjer ni bilo žive duše. Na severni strani obale, tam kjer je vrsta kokosovih palm zakrivala vas, je videl temne konce čolnov, in visoko gori na obali je ležal tuji škuner. Nič se ni ganilo na ladji in okrog nje. Grief se je usidral šele kakih 50 metrov pred obalo, kjer je bila voda štirideset sežnjev globoka. Na sredi lagune je nekdaj, to je bilo pred mnogimi leti, meril globočino in pri tri sto sežnjih še ni dosegel morja. 15. Ko »e je sidrna veriga rožljaje spuščala skozi odprtino v morje, je opazil, da je pribi- le. tela na krov tujega škunerja razen na onem tujem škunerju kopica lepo raslih žena, kot jih še kje drugje kaj živega, sploh najdeš v Polineziji. Na se- ko je pretekla druga ura, je bi so imele samo vihrajoče ahu- kapitana Giassa, ki je ležal pod se in bile so vse ovenčane s cej0 Roro odej, prenehala tresti cvetjem. Dalje je opazil, česar mrzlica, nihče drug ni videl, kako je m-h.ii. stava prek krova, se spustila z ladje na obalni pesek in nato izginila v zavetju zelenega gr- »'es otok mo v ja. 16. Medtem ko privezali jadra, razpenjali platneno streho in opravljali še ne- »V pol ure bo vse dobro,« jc Je je odgovoril Grief. ko izumrl. Grem na obalo, da obiščem Mataaro so mornarji 'n malo pozvern, kako in kaj.« »To vam je prav razbojniška drhal. Le dobro se pazite!« ga je katera druga dela, se je Grief svaril kapitan. »Ce se ne boste sprehajal po krovu in je zaman mogli v eni uri vrniti, mi po oprezoval, da bi dognal, ali jekom sporočite.« Strelska družina „Celuloza“ najboljša v cbčini Videm-Krško UVEDLI BODO REDNO STRELJANJE S ŠOLSKO MLADINO V občini Videm-Krško je pred strelska družina »Celuloza« kar sodniku tov. Albinu Danku in leti delovalo več strelskih dru- 11 srečanj na domačem in tujih Pavlu Krosi ju. žili. Nekatere so bile bolj, druge streliščih. Ker je med njimi ne- V zimskih mesecih bodo na-spet manj aktivne. Danes, ko je kaj izkušenih strelcev, je bil te- daljevali s strelskimi vajami z v Vidmu-Krškem moderno stre- mu primeren tudi uspeh tekmo- zračno puško dvakrat tedensko, lišče, je aktivna le še strelska vanj. Prvo mesto so zasedli na tako da bodo v toplejših mese-družina »Celuloza«, v katero se okrajnem strelskem prvenstvu, dh lahko z gotovostjo prijeli za Smučarski skcki v Kisovcu V nedeljo so bile na 30-metr-ski skakalnici SD »Svobode« v Kisovcu meddruštvene tekme v smučarskih skokih. Nastopilo je 25 tekmovalcev, članov »Usnjar, ja« Iz Šoštanja, ŠD »Dobrna« in SD »Ti Z občnega zbora TVD „Partizan“ Videm-Krško Redna vadba in smučanje šport številka 1 »Trbovlje«, ŠK »Zagorje« in povezujejo družin. tudi člani ostalih na tekmovanju za pokal JLA vojaško puško, okraja Trbovlje, na športnih Želja strelske družine »Čelu Občnega zbora TVD »Parti- Na zboru so sprejeli obširen _. . . .. - zan« v Vidmu-Krškem, ki je bil program dela za letošnje leto,ki prireditelja Posebej velja pou- pred nedavnim, sta se poleg čla- obsega tečaje, razna tekmova-dariti, da je domače društvo iz nov udeležila tudi zastopnika nja, nastope, izlete, posvetova-Kisovca poslalo na tekme precej okrajne zveze tov. Rupnik in nja, seminarje itd. mladih skakalcev tov. Kužnik. Predsednik društva S sistematično telesno vzgojo Rezultati: PIONIRJI: 1. Pavel tov. Agrež, kakor tudi ostali se ukvarja pri TVD »Partizanu« Prosenc 148,5 (18,17); 2. Janez funkcionarji so podali obširna 270 članov. Kljub temu, da ima- Rožina 142,0 (18,19); 3. Brane poročila o delovanju, uspehih jo svojo telovadnico, vsi ti telo- Ko je bila pred štirimi leti ta igrah Industrije papirja Slove- loža« je, da bi se sčasoma usta- b^fe^Kjscrvec Vsi ”Svo" in problemih v preteklem letu. vadci vadijo v zimskih mesecih družina ustanovljena, so takoj začeli razmišljati o gradnji primernega strelišča, s čimer so tudi uspeli. Zanimivo je, da je bilo prav to strelišče čestokrat mu odboru, predvsem pa pred- ne. ni je ter na raznih meddružin- novile strelske družine še ne skih tekmovanjih. Na republi- Raki. in na Velikem Trnu, Moškem prvenstvu sta najboljša vim družinam bodo nudili stro- strelca dobila dve srebrni in kovno pomoč. Kot glavno nalo- dve bronasti znački, mojstra go pa so si zadali, da bodo predmet žolčnih razprav. Žele- strelca in dobrega strelca s pi- uvedli redno streljanje medšol-zniška direkcija se je kar kma- štolo, in vojaško puško. sko mladino po vaseh, nakar bi lu pritožila, da je v nevarnosti 23 dosežene uspehe je treba v novoustanovljene cferužine po železniški prpmet. Zato so stre- dati vse priznanje zelo aktivne- vaseh pritegnili še starejše Be- lišče nekoliko zavarovali, da je ta strah odstranjen. Pri vajah se je od časa do časa dogodilo, da so se krogle odbile od obrambnega zidu oziroma zemlje in p>o mišljenju nekaterih ogrožale prebivalstvo. O vsem tem so razpravljali na zadnjem občnem zboru. Ugotovili pa so, da je strelišče še v nadalje uporabno. Ne bodo pa smeli strd jati na njem začetniki. Zato bodo pričeli s sistematičnimi treningi z zračno puško, kjer si bodo pridobili potrebno rutino, saj bodo vadili pod strokovnim vodstvom. V preteklem letu je imela (Z^^mo1- (22 * 23) <3nSte£ailIO^Sc (Sv<Č ' v P^tew in^dru^e^prhedh^0 (22, 23); 3. Stefan Ocepek (Svo- po6astitev rojstnega dne mirta- Je nač za sedai še edina dvora- t*eLAhn:,° l'2 Jelo^Cestitik (Tr- Z:^1' bovl je) 186,5 (23,5, 24); Z Silvo Kastelic (Zagorje) 183,0 (23,5, 24>j 3. Joče Gorenc (Dobrna) MUS (234, 24). sodelovali so na okrajnem tekmovanju v ljudskem mnogoboju, kakor tudi nastopu v Breži- je pač za sedaj še edina dvorana v Vidmu-Krškem in je nujno, da služi skratka za vse. Novoizvoljeni odbor bo imel precej dela, če bo hotel uresni- cah ter na vseh proslavah, H- čiti vse sprejete sklepe. Prav tovi štafeti, in spomladanskem gotovo bodo uspeli, če bodo ho- Hrastniški telovadci drugikrat osvojili pokal OLO Trbovlje krosu. Vredno je pohvaliti skrb, ki jo posveča odbor mladim smučarjem. Lani so priredili san-karske in smučarske tekme, katerih se je udeležilo 173 tekmovalcev. Na okrajnem prvenstvu __ za telesno vzgojo so člani »Par- Prejšnjo nedeljo je bilo v do- najboljših v držami in se lahtoo V bodoče bi bilo treba take tizana« Krško v slalomu zasedli mu TVD »Partizana« v Trbov- enakopravno bori za prvo mesto prireditve delati javno. Nastjo- prva mesta. Pionirjem bi bil ta ljah tekmovanje orodnih telo- z Zagrebom v mesecu februarju pov orodnih telovadcev je že zimski šport prav gotovo .otež-vadcev za pokal OLO Trbovlje, v Hrastniku. tako malo in ljubitelji te pano- kočen, marsikateremu pa . celo Tekmovale so telovadne vrste iz Vrsta »Partizana* iz Zagorja ge skoraj nimajo priložnosti vi- onemogočen, če ne bi društvo po-Hrastnika in Zagorja, medtem je kljub slabim pogojem (mrzla deti ree kvalitetne tekme. Okraj- darilo svojim članom preko 100 ko sta domače društvo zastopala telovadnica, brez vodnika) poka- na zveza »Partizana« v Trbov- parov smuči. Tudi letos so pre- le ženska vrsta im dva posameznika. zala precej znanja in bi pod boljšimi pogoji zelo lepo napre- »iHHiiniiHiiiiiiittiiiiiiiffliHiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiii RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 134)0, 154)0, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddaja »Želeli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00 nre. NEDELJA, 27. JANUARJA 6.00—7.00 Vesele poskočne za prijetno nedeljsko jutro. 9.02 Slovenske narodne pesmi. 9.45 Se pomnite, tovariši: Andrej Pagon-Ogarev: Iz cerkljanskih bojev. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.15 Zabavna glasba. 18.20 Melodije za dobro voljo. 19.30 Zabavna glasba. 21.00 Kulturni razgledi. 22.15 Zaplešimo. PONEDELJEK, 28. JANUARJA 11.00 Uvodni takti. 11.20 Slovenske narodne poje Branka Strgar, spremlja jo Avgust Stanko, vmes igrajo Veseli planšarji. 12.40 Igra Mariborski ansambel domačih napevov in plesov, poje Miro Gregorin. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 15.40 Utrinki iz literature — Ferenc Molnar: Dve zgodbi. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku 18.00 DruZlnskl pogovori. 18.10 Igra kvintet bratov Avsenikov, poje Marija Agačič. 18.30 Radijska univerza — dr. Lušickp: Zimsko spanje. 20.00 Mladinska oddaja. 22,15 Igrajo domači zabavni ansambli. TOREK, n. JANUARJA 8.50 Igra Kmečka godba, poje vokalni kvintet 9.15 Reportaža. 10.45 Vedre melodije. 11.15 Za dom in žene. 12.00 Iz Gorenjskega in belokranjskega glasbenega folklora. 13.15 Igra trio Darko Skoberne. 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike. 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik. 18.30 Dva Straussova valčka v priredbi Godovskega Izvaja pianistka Edith Farnadi. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Pesmi na motiviko iz NOB poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. SREDA, $0. JANUARJA 11.00 Igra trio Avsenik, poje Zenski vckalni kvintet. 12.40 Ameriške narodne ljah je zamudila izredno prilož- jeli mladi smučarji več parov nost, da prtredive ni izvedla smuči. javno: po eni strani bi bSa to Vrhunec športnega delovanja nagrada za telovadce, po drugi v Vidmu-Krškem je bil jubilej, pa so Mi vse ljubitelji orodne 30. obletnica nogometa v tem telovadbe oškodovane za lep kraju (o čemer smo tudi že po-šiportm užitek. U. M. ročali). Hrastniški športnik.! v Rogaški Stotini Pred dnevi je kolektiv Ste- movanju so podrli 191 klinov, v klame v Rogaški Slatini prazaio- drugem pa 218. Tudi ti so dobili val 30-letnico svojega dela. Ta v nagrado lep pokal, jubilej so povezali tudi s prire- Posebno pozornost pa je vzbu-ditvijo raznih športnih tekmo- dila mlada ekipa v namiznem dili po stopinjah starega odbora, ki je nesebično, požrtvoval- . no in brez nezdravih ambicij opravljal svoje delo. -a KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do torka amer. film »Upor na ladji Baun-ti«; v sredo in četrtek pa amer. film »Jack London«. Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. kavb. film »Proč od Diabla«. Kina Sevnica: 26. in 27.. jan. amer. film »To je moj sin«; 2. in 3. febr. amer. film »Trinajsta ura«. Kino Brežice; 26. jan. amer. barvni film »San Antonio«; 27. jan. češki film »Divja Barbara«; 30. in 31. jan. amer. zabavni film »Abot in Costello v Tujski legiji«; 1. do 3. febr. amer. film »Beli Jorgovan«. (Jeannette Mac. donald in Nelson Eddde.) Kino Brestanica; 26. in 27. jan. amer. barvna komedija »Generalni inšpektor«; 30. in 31. jan. vanj Tudi športniki hrastniške tenisu, kjer so mladinci Žlindra, amer. film »Ester Voters«; 2. in v 1____ __ __ i« Vocrto.1 ir» xr VrnzJi Irrvn- o _______________ m_____________ Steklarne so se udeležili tega Ojstrtek in Kastelic v hudi kon . tekmovanja in dosegli prav lepe kurenti prav tako dosegli L me-uspehe Nogometno moštvo sto in prejeli kot darilo lep po »Bratstvo« iz Hrastnika je dose- kal. Hrastniški šahisti so z 12,5 glo I. mesto v nogometu. Odi- točke med osmimi sodelujočimi gralo je dve tekmi, in sicer s steklarji iz Samobora, kjer so moštvi dosegli IV. mesto; na tem tekmovanju so se dobro iz- riftgpgli rezultat 3:0 v svojo ko- kazali Kavšek, Gojgič, Savič in rist. v finalni tekmi so se po- Bedena. merili z moštvom iz Straže in Po uspešnem zaključku tek-dosegli 4:0, s čimer so si osvo- movanj so imeli športniki zaku-jili krasen pokal. sko, ob katere priložnosti so V kegljanju se je ob tej pri- zmagovalci prejeli pokale. Takš-ložnosti pomerilo 6 moštev iz na tekmovanja naj bi se prire-naših steklarn. Kegljači »Brat- dila še večkrat, kjer se bodopo-stve« iz Hrastnika so prav tako samezni kolektivi zbližati med dosegli I. mesto. V prvem tek- seboj. R. V. Šah v Trbovljah * Občni zbor šahovske sekcije je uspel — Pred kratkim je imela šahovska sekcija SD »Rudar« v Trbovljah občni zbor, ki ee ga je udeležilo 35 pristašev igre na čmo-belih poljih. Šahovska sekcija tega trboveljskega društva je poleg nogometne sekcije edina, ki je aktivna že vse od osvoboditve. Sahisti so imeli v minulem letu i^jor^r^o rlsmTVpleli in Bizjakova pri ženskah so ^vo- jo nalogo temeljito opravili. Rezultati tekmovanja: Vrste: »Partizan« Hrastnik Greben je bil najboljši na krogih Tekmovanje je bilo brezhibno dovala. Žalostno pa Je, da »Par-organizirano. Bizjak in Cestnik tizan« v Trbovljah s tako tra-pri moških in tov. Vošmerjeva dicijo ni mogel sestaviti svoje Rešitev magičnega kvadrata iz 3. številke ___________o _____________Tudi nač magični kvadrat, ki moške vrste. V bodoče bo mora- smo ga priobčili v predzadnji Jugoslovanskih narodov. 14.05 Za šolarje — Franc Severkar: Petelinje pero. 15.40 Utrinki lz literature — M. H. Hei-kal: Zalnablna smrt. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.30 Znnanje-politični feljton. 19.30 Zabavna glasba. Četrtek, 3i. januarja 11.00 Pesmi za naše male. 11.15 Cicibanom — dober dani (Matej Rode: Prašiček sl želi zavihan rep). 12.00 Lahek opoldanski koncert. 13.15 Igra Kvintet Jožeta Katnplča. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki Iz literature — Allan Roy Evans: Kaasov odhod. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Radijska univerza — dr. Alojzij Sel: Pospeševanje telesnega razvoja ln telesna vzgoja. 18.45 Umetne in narodne pesmi poje Komorni moški zbor lz Celja p. v. Egona Kuneja. 20.00 Tedenski notranje-političnl pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi le napevov. PETEK, 1. FEBRUARJA 8.00 Pojo naši amaterski zbori. 9.45 Za šolarje. — Slcnklewitcz-Maks Sajko: Ugrabljena otroka. 10.16 Popevke in ritmi. 12.00 Pol ure vas bo zabaval Vaški kvintet s pevci Reziko ln Sonjo ter Bolom ln Miškom. 13.15 Od melodije do melodije. 14.05 7a šolarje — A. Dreyer: Hvaležne živali. 15.40 Utrinki Iz literature: Se gola je češnja in mrtva je trta. Zabavna traku. 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Beseda naše mladine. 18.15 Stare slovenske volaške pesmi poje Planinski oktet. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.02 Vedre melodije. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih. SOBOTA, 2. FEBRUARJA 11.00 Igra Ljubljanski plesni sekstet, Poje Zlata Gašperšič. 11.15 Dober dan, otroci! (Koroška narodna: Gozdni škrat). 11.30 Skladbe slovenskih avtorjev. 12.40 Zabavne melodije. 14.20 Zanimivosti In znanosti Iz tehnike. 15.40 Novi filmi. 16.00 Glasbena uganka. 17.10 Kaj bo Prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne la narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 20.00 Veseli večer. 21.00 Za Ples ln razvedrilo. 22.15 Oddaja za naše Izseljence — na valu 327,1 m. lo društvo posvečati večjo skrb tej vrhunski panogi v »Partizanu, če bo hotelo še kaj poroe- 367.9 točk, »Partizan« Zagorje niti v orodni telovadbi. 314,1 točko, »Partizan« Trbovlje 142.9 točk (samo ženske). " Posamezniki: 1. Joče Senica (Hrastnik) 56,5; 2. Ivan Truga-r (Trbovlje) 56,1; 3. Silvo German (Hrastnik) 55,5; 4. Viktor Dolanc (Hrastnik) 55,2; 5. Stane Greben (Hrastnik) 54,2 točiti. Posameznice: 1. Milena Smodiš (Trbovlje) 39,1; 2- Fani Tav- Ustanovni občni zbor šahovske sekcije pri „Svobodi“ II v Hrastniku Ustanovni občni zbor šahov- v čer (Hrastnik) 37 9; 3. Erika Go- ske £ekdje prf ,Svobodj )«3?£ 4o Hrastniku obeta kar dobre per- SM. 5- Dragi Smodiš spcktive Do sedaj je to sekdja 36/2 točki delovala v okviru SD »Brat- Pri moških je bila za razred ^tvo«. Vseh 40 članov ________ šabi- boljša hrastndska vrsta, medtem stoV je pristopilo k »Svobodi ko je bila pri ženskah večja ize- n« Glede tekmovanja izven načenost. Hrastničani so tekmo- Hrastnika so se pogovorili, da vali kot še nikdar. Vrsta je bila bodo tekmovalne ekipe vedno homogena in je borba za prvo izbrali iz šahistov »Svobode I« mesto trajala, dokler ni Senica in »Svobode II« in to zaradi kot zadnji skočil z droga s kra- boljše medsebojne povezave. — sno izvedenim salto. Občni zbor je dosegel svoj na- Ta tekma je potrdila mnenje, men — sedaj pa na delol 17.10 Športniki, pozori 17*30 da je hrastniška vrsta ena izmed R. V. ln plesna glasba na tekočem Komisija za razpis mesta direktorja Mizarskega podjetja v Dobovi razpisuje po členu 89. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) in 10. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, ČL 34/55) * MESTO DIREKTORJA MIZARSKEGA PODJETJA V D )BOVI Pogoji: mizarski mojster z večletno prakso. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazom o strokovni izobrazbi je poslati na Občinski ljudski odbor Brežice do 15. februarja 1957. številki našega lista, so mnogi naši mladi bralci in bralke pravilno rešili. Rešitev se glasi (vodoravno in navpično): 1. okno, 2. kres, 3. Neža, 4. osat. Žreb je prisodil prvo nagrado Jožetu Goršku, učencu III. a razreda osnovne šole v Trbovljah II. — drago nagrado pa dobi po odločitvi žreba Matilda Kralj, učenka IV. razreda osnovne šole, pošta Raka pri Krškem. Obema bomo poslati knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem ln pionirkam za obilno pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za pionirje Boste uganili naslednjo šaljivo uganko? No, poskusite jo! Tudi za rešitev te uganke imamo pripravljeni dve knjižni nagradi po odločitvi žreba. Kaj imata Ljutomer in Litija čisto spredaj, Celje natanko v sredini, kol in vol pa prav na svojem zadnjem konca? Rešitev .uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 3. februarja opoldne na naše uredništvo. Ce nam boste odgovorili po pošti, napišite svoj odgovor namesto v pismu na navadni dopisnici. S tem boste prihranili na poštnini 5 dinarjev. Pri odgovora ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! Uredništvo kar 70 nastopov, na katerih eo dosegli več prav lepih uspehov. V bodoče bo delo te sekcije še bolj posvečeno skrbi za dvig članstva in za njegovo izobraževanje. V ta namen bodo pripraviti tudi nekaj predavanj iz teorije otvoritev. * Prvenstvo šahovske sekcije »Rudar« se je končalo — Po dolgem času se je končal prvenstveni turnir SD »Rudar«. Zmagala sta drugokategomika — Jože Drobež in Hinko Jazbec ml. Slede pa jima Drnovšek, Rugel, Jazbec Hinko st. itd. miiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiii POSAVSKI AKADEMSKI KLUB priredi II. PLES 9. H. 1957 OB 20. URI V DOMU ARMIJE V BREŽICAH VABLJENI niiHiMiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiii Vremensko napoveo Nestalno s pogostimi padavinami, povečini sneg. Zboljšanja ozir. razjasnitve, ki pa ne bodo trajale več kot 3 dni, pričakujemo v začetku in proti koncu prihodnjega tedna. Temperatura se bo sprva dvignila, možno je celo prehodno južno vreme, toda pozneje bo zbpet padla. Dr. V. M. 3. febr. amer. film »Tarzanova jeza«. KZ TRBOVLJE razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Nastop službe takoj oz. po dogovoru. Pogoj: praksa in znanje v knjigovodstvu. Pismene ponudbe pošljite na naslov KZ Trbovlje PRODAM MALO SOBNO PLOČEVINASTO PEC s Samotnim vložkom, in nošen tem-noplav ženski plašč, dobro ohranjen. — Radna št. 9, Bo— Stanj. PREKLIC! Kar sva podpisana Albin in Martina Jenčič iz Loke Pri Zidanem mostu ŠL 42 žaljivega govorila o Mariji Stegenšek iz Loke, s tem preklicujeva kot neresnično ter izjavljava, da nimava Stegenškov! glede njene poštenosti ničesar očitati,- in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. — Albin in Martina Jenčič. SADOVNJAK s hišo in gospodarskim poslopjem ob glavni cesti v ožji bližini Krškega prodam. Ema Bratuž, Vrtojba št 8, Šempeter, Nova Gorica. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Trbovlje, še posebej pa dr. Kržiščniku in primariju dr. Krasniku za uspešno izvedeno operacijo na želodcu. Franc Koritnik, Trbovlje. ZAHVALA Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA PIVCA se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu društvu, steklarski godbi ter tov. Grumu in Jeranu za poslovilne besede. Hrastnik, dne 22. jan. 1957. Žalujoči: žena Zofija Ln otroci z družinami NAROČILNI C A Naročam »Zasavski tednik« ir> prosim, da mi ga začnete -ošiljati s Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek Kraj . Pošta ulica štev. dne Podpis: 7 dni po svetli Tekmovanje v moto — skjo-ringu, ki so postala v zadnjih letih v Trbovljah že kar tradicionalna, je priredilo letos Avto moto društvo zadnjo nedeljo. Proga je bila speljana od mostu na Trgu revolucije, mimo Trga svobode do »Partizana« in po glavni cesti do cilja pri lekarni. Draksler in Ivče Bergar s časom 1.26,1, drugo mesto pa je pri- Prvo mesto sta zasedla Janko padlo Mirku Bivicu in Habjan Karlu, ki sta vozila 1.30 minute. V času tekmovanja je bila cesta precej poledenela, vendar ni bilo nobenih poškodb. Udeležba smučarjev je bila slaba. ZUNANJE----------- Neodgovorna izraelska okupacija Sinajskega polotoka se bliža svojemu koncu Sile OZN so minuli teden na več odsekih prispele do demarkacijske črte, ki obeležuje mejo med Egiptome in Izraelom. Le Gaza in Akabski zaliv — dve področji nenehnih izraelsko-arabskih sporov, sta še v rokah agresorjev. In prav okoli teh,dveh področij se uteg ne zadeva zaplesti, kajti Izraele: ne kažejo preveč pripravljenosti, da bi Gazo prepustili Egip čanom. Združenim narodom so celo ponudili nadzorstvo tega področja, toda — mar bi bila to dokončna rešitev? Gaza je bila že v preteklosti »jabolko spora« in vse kaže, da utegne tudi sedaj zavreti ugodno reševanje bližnjevzhodnih vprašanj. Kajti Egipt, ki je bil prej v posesti Gaze, sedaj prav verjetno ne bo hotel popustiti — to njegovo stališče je logično opravičljivo, saj gre za ozemlje, ki je bilo po mirovnem sporazumu ob koncu palestinske vojne dodeljeno njemu. Izraelci bodo verjetno trmoglavili, dvomljivo pa je, če bodo pred enotne obsodbo večine svetovne javnosti mogli dalj časa vztrajati pri starem. Drug zanimiv bližnjevzhodni dogodek je bil sestanek premiera Nasera in Asalija ter kraljev Huseina in Ibn Sauda v Kairu. Državniki so enotno zavrnili znano Eisenhowerievo doktrino o praznini na Srednjem vzhodu. Poudarili so, da temelji arabska bodočnost na razvoju arabskih nacionalističnih teženj ter se zavzeli za široko medarabsko sodelovanje na osnovi neodvisnosti. Pomembno je, da se bo Ibn Saud, udeleženec tega sestanka, v kratkem odpravil v VVashing-ton na uradni obisk. Predsednika Eisenhowerja bo tako iz prve roke seznanil z arabskim glediščem do tekočih srednjevzhod-nih problemov, v arabskih deželah upajo, da utegne arabsko stališče vplivati (vsaj delno!) na ameriško politiko, ki je v zadnjih tednih v odnosu do Srednjega in Bližnjega vzhoda pokazala izredno togost in lahko bi rekli celo — nerazumevanje. Novi britanski premier Harold Macmillan je postal pretekli teden tudi uradni vodja konservativne stranke. V Spodnjem domu pa ga je v torek sprejelo ozračje, nabito z elektriko. Laburistična opozicija pripravlja ostre napade na novo vlado, katero čakajo merda prav tako težki dnevi kot Edena sredi decembra, k0 je moral zagovarjati sueško avanturo. Tako zahtevajo laburisti takojšnjo razpravo o gospodarskih problemih, ki jih je povzročila sueška akcija, o vojaških prihrankih ter ciprskem vprašanju. Macmillanu bo pač težko braniti vladne pozicije, zlasti še, ker je laburistični prvak Gaitskell v intervjuju »Daily Heraldu« izjavil, da je letos pričakovati hujše spopade strank, zlasti ker je pri konservativcih prevladalo desno krilo. V Združenih državah z zanimanjem pričakujejo razpravo 0 kašmirskem vprašanju, ki hromi dobre odnose med Indijo in Pakistanom. Pakistanci so minuli teden sicer predložili, naj bi nadzorstvo v tej deželi prepustili silam OZN, Indijci pa so takoj zatem dejali, da bodo predlog proučili. Te dni prične razprava v Generalni skupščini in vsekakor bo zanimivo, kako bodo dolgoletno vprašanje razčistili. Nagla rešitev je sila problematična . V Maroku zadnje čase ni bilo večjih nemirov in kazalo je, da stopa dežela dokaj mirno po poti svojega razvoja. Zadnje dni pa so prišle iz te dežele vznemirljive vesti o uporu nekega berberskega plemena proti sultanu. Zanimivo in značilno je da je upor vodil guverner Adi Bihi, mož, ki je bil nekoč dober prijatelj in sodelavec znamenitega El Glaouija, ki je igral najvidnejšo vlogo, ko so sedanjega sultana Bena Jusefa V. poslali v pregnanstvo na Madagaskar. El Glaoui je bil dober francoski prijatelj. Čeprav so francoske sile sedaj ponudile sultanu pomoč, da bi zadušil upor, so maroške vladne čete same uravnovesile položaj. Adi Bihi je pobegnil in afera stopa v pozabo. Streljanja ni bilo mnogo, zadeva pa je kljub temu zanimiva. Kdo je stal v ozadju? Adi Bihi je bil El Glaouijev sodelavec, slednji pa francoski zaveznik... O skrivnih nitih lahko le sklepa- Žabe pijejo skozi kožo • Žabe ne jemljejo vase tekočin tako kot ostale živali, ampak pijejo vodo skozi svojo kožo. Koža žab je ustvarjena za sprejem tekočin skozi kožo. Tako si žaba lahko pogasi žejo z vlažnim drevesnim listom, NEVERJETNA LJUBOSUMNOST • Marcel Degrelle iz Pariza je bil tako ljubosumen, da je vsako jutro pred odhodom v službo privezal svoji ženi na nogo verigo s težko kroglo. To je delal več mesecev, odkar se je oženil. Zadeva pa je prišla končno pred sodišče. Degrelle je pred sodniki izjavil, da nikakor ni mogel prenesti, da bi njegova žena, dokler je bil v službi, odhajala iz hiše, v kino ali kam drugam. Gospa Degrelle je seveda dosegla ločitev od svojega tako strašno ljubosumnega moža. Politični mozaik EDENOV SIN Ko je angleški min. predsednik Eden dal ostavko na položaj premiera, mu je kraljica Elizabeta po starem običaju, ponudila naslov lorda. S tem bi Eden avtomatično prišel v Dom lordov7. Toda Eden je dal ostavko tudi na svoje poslanska mesto, kar kaže. da se je definitivno odločil za pokoj. Vendar tudi naslova ni sprejel, kar je pravzaprav pokoj'. Pravijo, da ima za to več razlogov. Vsekakor ni storil tega zategadelj, ker bi, denimo, podcenjeval ta visoki naslov. Eden ima sina Nicholasa. Drugi sin je padel v drugi svetovni vojni. Nicholas Eden je star 26 let in je zaposlen v neki londonski banki. Morda Eden sodi. da se bo njegov srn v kratkem začel bavitj s politiko in postati član Spodnjega Z avicnom v šoto doma. Ce bi Eden postal lord, bi po njegovi smrti, avtomatično postal lord tudi njegov sin. Zavoljo tega bi moral iz Spodnjega v Zgornji dom, kar bi pomenilo, da bi še v mladih letih postal politično mrtev, ali bolje rečeno — upokojenec. Morda bo njegov sin bolj srečen, kot oče? KANAL V SALONU V najtežjih dneh egiptovske krize, ko se je Eden skoro zrušil pod stilnimi ubadanji s tem problemom, je Lady Eden govorila in celo zapisala v sv®! dnevnik: »Sueški kanal teče dan in noč skozi moj salon.« Hotela je pravzaprav reči, kaj boli njenega moža, kateri so motivi in pravi vzroki njegovi hduševnih muk in njegove bolezni. Zategadelj so odpotovali na _ Jamaico. Toda, ko so se vrnili, i je Sueški kanal še naprej tekel skozi salon Dovvning Streeta 10. Pred dnevi je nek časnikar zapisal: »Končno je kanal poplavil tisti salon in izvngel njene stanovalce.« Toda šum kanala bo verjetno škodoval miru novega stanovalca. Še dolgo bo ta kanal tekel skozi salone... ELEGANTNI PREMIER Govore, da je 10. januarja zvečer, nekaj ur po imenovanju, novi angleški predsednik vlade, odšel v Turf klub, kjer se sestaja vrh angleške družbe. Bil je tam z nekim prijateljem. Časnikarji so se seve čudili brezbrižnosti novega predsednika. Naročil je namreč šampanjec in ostrige in bil zelo dobre volje. Kasneje so se časnikarji nekoliko pozanimati kal je predsednik sploh počel tisti večer v klubu. Predsednik jim je dejal: »Pogovarjali smo se o konjskih dirkah.« Morda se je šalil, vendar je nek časnikar napisal: »To je elegantnost, a tudi stil. Nekoliko je to izven mode ..;« Za dobro voljo SKRAJNI ČAS JE Oče: »Poslušoj Mirko, tvoje učne ocene so vedno slabše!« Milko: »Res je, oče; tudi jaz mislim, da je skrajni čas, da se temeljito pogovoriš s tovarišem učšteijem...« NJEGOV PROSTOR »Oprostite, ali ne sedite na mojem prostoru?« Marica, Kata in Sima še nikoli niso videle ne voza ne tramvaja ne avtobusa, kaj šele trolejbusa. Nasprotno pa se te tri deklice počutijo v letalu kakor doma. Letenje po zraku je zanje prav tako prometno sredstvo kot za druge avtobus ali kaj podobnega. Sedaj so na Bilingosevem rtu odprli novo šolo in deklice so prispele domov z letalom. Namestnik načelnika letališča J. Ljubomirov se je prišel tik pred odhodom letala od deklic poslovit in jim je želel srečno potovanje in obilo uspeha v šolL tudi Športnik »Kateri Spori največ gojiš?« »Radio šport!« »Kakšen šport pa je to?« »Vsak večer poslušam dobre pol ure radio.« Iz Hitlerjevega zasebnega živcema Dolgoletni Hitlerjev osebni služabnik Heinz Linge je bil zadnji, ki je videl Hitlerja živega, in prvi, ki ga je ugledal mrtvega. Po vrnitvi iz ujetništva je Heinz Linge napisal spomine na največjega, pa tudi najbolj krvavega diktatorja, v katerih je poleg nekaterih splošno znanih obrisov tudi nekaj manj znanih stvari iz osebnega življenja moža, čigar ime je zgodovina zelo neugodno zapisala v svoje strani. Nekatere odlomke iz teh Lingejevih spominov bomo prinesli tndi • našim bralcem. * ALI JE BIL HITLER NOREC? Linge dvomi, da bi bil Hitler duševno zmeden, čeravno ne zanika nekaterih njegovih zelo čudnih navad. Linge pravi, da so govorice o tem, da je Hitler grizel preproge, trgal zavese in razbijal razne stvari, izmišljene. Toda v nekaterih trditvah pride Linge v protislovje. Na primer v opisovanju Hitlerjeve govorniške »umetnosti«. Hitler se je na svoje važne govore zelo temeljito pripravljal. Baje po nekaj noči in dni njegove sekretarke niso imele miru, preden je bil diktator zadovoljen z osnutkom svojega govora. Ko je bil ta napisan, se je vselej vadil pred ogledalom. Naštudiral je baje vsako gesto in se vrtel 'pred ogledalom, dokler ni bil zadovoljen s seboj. Pri vsem tem je bil Hitler kratkoviden in je moral brati z očali, kadar je šlo za tipkopis navadne velikosti. Toda za nobeno ceno se Hitler ne bi pokazal pred ljudmi z očali na nosu. Zanj so morali izdelati posebne vrste pisalni stroj z velikimi črkami, tako da >e mogel pred javnostjo brati brez očal. Teda navada je železna srajca — pravi Linge — in vselej, kadar :e Hitlerja pri govoru zaneslo, je nervozno segel v žep, izvlekel očala in jih držal skrita za hrbtom. Ko je njegova govorniška vnema dosegla vrhunec, je skoraj vselej očala zdrobil v jiesti. Linge ie imel vedno druga očala pripravljena in se sbomtnja n » hm »n j tridesetih primerov, d« ie Hitler očala zdrobil. — Čudno, da Linge v tem ne najde ničesar nenavadnega. * MODRI, RDEČI IN ZELENI SVINČNIKI Na svoji pisalni mizi je imel Hitler vedno nekaj zelenih, rdečih in modrih svinčnikov. Nekoč je Limgeju povedal, da rabi rdečega, kadar piše sovražnikom, zelenega, kadar ei je kaj zapisoval o svojih prijateljih, modrega pa vselej, kadar je imel občutek, da mora biti previden. Toda ti svinčniki so bili vedno žrtev, kadar je diktatorja obsedla jeza. Metal jih je s tako togoto po mizi, da so se polomili. — Za Lingeja, izgleda, to ni nič čudnega. * HITLERJEVA PRIROČNA LEKARNA Linge je povsod nosil za svojim gospodarjem kovček, poln raznih tablet, vstekleničenih zdravil in injekcij. Vsa ta zdravila so bila prirejena nalašč zanj. Pripravljal jih je njegov osebni zdravnik dr. Theo Morell, ki je bil v posebni milosti pri Hitlerju. Poleg tablet za želodčne bolečine je imel vedno kakšnih deset vrst uspavalnih sredstev, kajti diktator je izredno slabo spal. Pred govorniškimi nastopi si je vselej dal vbrizgati pomirjevalno injekcijo. Linge seveda ne pove, da je imel Hitler očividmo kaj malo zaupanja vase in v svoje kulturno zadržanje. Zadnja leta se je Hitler kljub svojim najboljšim letom naglo staral. Njegovo zdravje se je vedno bolj slabšalo. Nihče v »tretjem rajhu« ni vedel, da mu je odpovedala leva roka, da mu je levo oko neprestano mežikalo, da je osivel in da vedno manj vidi. To je bila skrivnost, znana le redkim v najbližji okolici. , * NEMŠKA ENOLONČNICA — POSLEDICA HITLERJEVE SKRBI ZA VITKOST Baje se Hitler ni ničesar bolj bal, kot da bi mogel postati debel. Bil je- naravnost histerično preplašen, če je ugotovil, da je pridobil na teži. Takrat je vedno jemal močna odvajalna sredstva in si z opijem pomirjeval črevesje. Sčasoma se je za svoje zdravje in izgled že tako kal, da so morali zanj pripravljati posebno vrsto zelenjave v posebnih gredicah, ki so bile gnojene s posebnimi gnojili. Zaradi želodčnih bolečin in zaradi strahu pred debelostjo je Hitler začel uživati samo dietno hrano, po navadi s čimmanj maščobe. To je bil pravi vzrok njegove skromnosti pri jedi, ki je postala legendama, da so ji Nemci deloma zaradi pobožnega posnemanja deloma pa zaradi dejanskih težav z živili z uvedbo enolončnice vdano sledili. Toda vse to mu je malo pomagalo. Vedno bolj ga je dajalo. Njegova leva roka se je po padcu Stalingrada tako poslabšala, da jo je moral z desnico podpirati in prestavljati. Na slikah, iti so bile posnete po tem času, je vedno obrnil svoje telo v profil z desne strani Zadnje čase je-svojo levico stiskal k sebi tudi drugače, ali pa jo je z desno roko čvrsto stiskal, da ne bi drgetala tako očitno. Do svojih generalov je bil silno nezaupen. Večkrat je dejal, da se za svoje sive lase nima zahvaliti eovražnikom, temveč svojim generalom, ki so ga pustili na cedilu. (Dalje prihodnjič) HUERTO LOPEZ V O e JI IEMU Z£££N£G^f P£K£^I ROMAN Priredil Vlado Pečar Puma se je v skoku pognal v vodo. Slišal sem čofotanje in pokanje vej. Tedaj sem se zgrudil. Šumenje drevja je utihnilo In dež je prenehal padati. Zagrnila me je noč. Nenadoma sem bil v Riu. Pred menoj je stal sefior predsednik in govoril: »O, Huerto Lopez! Imeli smo te že za mrtvega!« »Vem,« sem mu odvrnil. »Zeleni pekel ne prizanaša. Meni je samo za danes uspelo priti domov, toda že jutri moram biti spet v džungli.« Senci predsednik je odprl vrata predavalnice in me pozval: »Izvoli kolega! Občinstvo te nestrpno pričakuje!« Stopil sem v dvorano. Zadonelo je oglušujoče ploskanje. »Gospoda!« sem kriknil. »Zeleni pekel moramo uničiti! Od vas nihče ne veruje v demone! Toda če bi komu uspelo razjasniti skrivnost Zelenega pekla, bi spoznal, da so se temne sile umaknile pred civilizacijo v džunglo. Ali veste, zakaj Zeleni pekel jemlje in ne vrača? Ali poznate Zeleni pekel? Povem vam, niti slutite ga ne! Za vas je jaguar žival, zame pa je demon, ki ga je rodila narava, da maščuje svoj poraz. Tudi v kačah tiče demoni, ki onemogočajo Človeštvu napredek! Govorim vam v imenu znanosti! Dokler bo obstajal na svetu Zeleni pekel, bo obstajala tudi nevarnost, da narava nekega dne spet pobesni in nam vzame, kar smo ji s tolikim trudom iztrgali. Zahtevam, da krene naša vojska nad džunglo! Zahtevam, da napademo džunglo z atomskimi bombami! Zahtevam mobilizacijo slehernega Američana!« Občinstvo je vstalo in začelo ploskati I< meni je pritekel s e nor predsednik, ves bled v obraz in zavpil; »Huerto, vi ste vendar znanstvenik, pa govorite o demonih! Kakšen nesmisel!« »Oprostite, senor predsednik,« sem mu odvrnil. »Naši eksperimenti v džungli so potrdili mojo domnevo.« »Ne poslušajte ga!« je zavpil predsednik poroti občinstvu. »Demoni ne obstajajo! To je zastarel misticizem!« »Jaz pa pravim, da sem jih videl z lastnimi očmi!« sem prevpil predsednika. »Ne dajte se varati! Sedemnajst ekspedicij je že požrl Zeleni pekel. Naša je bila opremljena z najsodobnejšimi pripomočki! Ali mislite, da je to slučajno?« Občinstvo je začelo kričati. Sefior predsednik si je zatisnil ušesa in zbežal iz dvorane. »Pojdite pred parlament in zahtevajte vodno!« sem zavpil. »Jaz moram nazaj v džunglo. Tam se bomo srečali.« Usedel sem se v helikopter in odbrzel v zrak. Poročnik Alberti se je zvito smehljaL »Senor Lopez, tega gotovo niste mislili resno?« »Zakaj pa ne?« »Selvas je prevelik, da bi ga uničili. Sele iz zraka vidite njegovo neizmernost.« Stegnil sem se skozi odprtino. Pod menoj je bilo vse do obzorja zeleno, tako zeleno, da eo me bolele očL »Dovolj!« sem zavpil. »Tukaj bom izskočil!« Alberti je prevrnil kupolo In kriknil: »Srečno, Huerto!« Padel sem med lijane. V trenutku je džungla oživela. Iz vej so pogledale opice in začele čebljati: »Kdo pa je to?« »Človek.« »A kdo je človek?« »Naš sovražnik. Moramo ga zadaviti.« Tedaj pa so začele bežati. Iz grmovja je stopil jaguar. Začudeno me je gledal. »Ti, bedno človeško bitje, hočeš uničiti moje carstvo?« je prezirljivo dejal. »Jaz sem zastopnik tistega rodu, ki je zavzel že sedem osmin zemeljske ofole,« sem mu ponosno odvrnil »Pha!« je dejal jaguar. »Selvas je nesmrten. Kdor enkrat »topi vanj, se ne vrne več.« Zaslišal sem pokanje, kakor da nekdo lomi suhljad. »Kaj je to?« sem vprašal. »To so vaše atomske bombe. Kakor vidiš, nam ne morejo do živega.« Odprl je gobec in zarjovel: »Zdaj pa te bom požrl!« V grozi sem se prebudil. Džungla je spokojno spala. Dež je prenehal. Nekje daleč je klokotala voda. »Kakšen nesmisel!« sem zastokal in se prijel za glavo. »Kako grozne sanje!« Zjutraj sem videl razdejanje. Nakopičene veje so plavale po blatni vodi, liane eo bile raztrgane in razmetane na vse strani, razrito mahovje pa je v cunjah viselo z grmovja. Zraven mene je ležala razmesarjena pipa. Ne vem, kako je prišla sem. Ves dan sem preždel na prevrnjenem drevesu in čakal, da voda upade. Bil sem strašno lačen. Z gnusom sem prijel pipo ter ji odtrgal bedro. Pogoltnil sem ga, ne da bi ga prežvečiti V negotovosti sem prebil noč. Zjutraj je začela voda upadati. Splazil sem se z debla in padel v blato. Pobral sem se in ril skozi naplavine. Spotikal sem se ob veje, padal, vstajal in spet padal. Končno nisem več mogel vstati. Izčrpan in omotičen gem obležal v blatu. Med vejami je nekaj zašumelo in iz grmovja je pogledala zlobna mačja glava. Bil je jaguar. Molče sva se gledala. Na pol sem se dvignil m zakričal: »Ti lopov! Čarovnik! Ti pošast pragozdna. Končaj svoje delo!« Ni se me bal. Tudi mudilo se mu ni. In tedaj me je nenadoma prešinila strašna groza. Jaguar se je pripravil na skok. Počepnil je in sklonil glavo. Z bliskovito naglico sem dvignil puško. Zver je skočila in strel je zagrmel. Strašen udarec me je pritisnil ob zemljo. Ko sem prišel k sebi, sem videl mrtvega jaguarja na svojem trebuhu. Strel ga je zadel v glavo. Njegova teža me je dušila, toda zaman sem se poskušal izviti iz njegovega objema. Prihajal je konec. Ne vem, koliko časa sem tako ležal. Ko sem dvignil glavo, sem zapazil za dlan velikega strupenega pajka, ki ga je privabil vonj krvL