Uredništvo in upravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina listu:
Celo leto			K
Pol leta . . . , .	. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin, od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 114
Maribor, dne 29. septembra 1909.
Letnik I.
Zadnje četrtletje je tukaj. Zato se nam zdi umestno opozoriti vse naše cenjene bralce in naročnike, da ponove naročnino in skušajo kolikor največ mogoče pridobiti novih naročnikov „Straže“. Stane do novega leta 3 K. Naj ne bo somišljenika, ki bi ne bral, na-roöil in plačal „Straže“!
Narodni izdajalci.
Tekoče deželnozborsko zasedanje v Gradcu lepo dokazuje, da si je štajersko slovensko katoliško ljudstvo izvolilo prave može za srvoje deželne poslance. Vsi, tudi treznomisleci liberalci;, odobravajo in občudujejo njihov možat, odločen m neustrašen nastop za pravice slovenskega jezika. Dregnili so naši poslanci v nemško gnezdo in završalo je po vseh nemških listih. Završalo je pa tudi po dveh njihovih zvestih 'zaveznikih, takozvanih ^narodnih“ listih v Celju.
„Narodni Dnevnik“ dan za dnevom strupeno napada naše poslance. In čemu ti napadi? Naši poslanci so storili velikansk narodni greh, ker so se drznili brez dovoljenja 'celjskih' liberalcev in njihovega generala dr. Kukovca nastopati v deželnem zboru za pravice slovenskega ljudstva in njegovega jezika. To je po mnenju „Narodnega Dnevnika“ nezaslišan Škandal, ki zasluži najostrejšo obsodbo. Naši poslalnci bi morali po vzgledu dr. Kukovca staviti samo nemške interpelacije, morali bi govoriti v deželnem zboru izključno nemški, kakor dela to „vse-nemščinar“1 dr. Kukovec, hoditi bi morali roko v roki z zagrizenimi nasprotniki Slovencev, socialnimi demokrati, 1 odobravati bi morali sofvraižni! nastop nemšikih krščanskih socialcev in nacionalcev proti Slovencem In kar je glavno, sprejeti bi morali v svojjo »sredo in muj dati vodilno vlogo narodno-rde-čega generala dr. Kukovca. Ako bi naši poslanci vse to storili, potem bi jih gotovo v deveta nebesa povzdigoval tudi ^Narodni Dnevnik.“ Ali naši poslanci so tako zelo trdosrčni, da ne marajo uslišati pobjožnih želj celjskih liberalcev in zato izlivajo ti sedaj svojo jezo po svojih umazanih listih.
Postopanje dr. Kukovca v deželnem zboru in napadi celjskih listov na naše poslance radi njjiho-vega, radikalnega nastopa proti Nemcem je zopet nov dokaz, da narodnost naših liberalcev, katero ob vsaki priliki tako radi povcVarjajo, ni vredna piškavega oreha. Vsakdga poltenega, Slovenca moraj v
PODLISTEK.
Praporščak.
(Konec.)	\
IV*
Tudi tu je bilo vse živo. Meščani so kričali in krilili z rokami in se razburjati, reputacije so prihajale tresoč ise mimo, da bi šle k maršalu, Hor-uus pa ni ničesar videl in slišal, po cesti hiteč je govoril sam s seboj:
— Meni hočejo moj prapor vzeti? ».Zakaj le; Je-li kaj takega mogoče? Imajo-li pravico? Naj dajo Prusom, kar je maršalovega, njegove pozlačene kočije in njegovo lepo namizno opravo, ki jo je iz Mehike! prinesel!. (Prapor pa je» moj ijn ne briga nikogar drugega, ta je moja Čast in jaz prepovem vsakemu, dotakniti se ga!
Vse /te stavke je govoril v presledkih, deloma zaradi hitre hoje, deloma ker je jecljal, toda starec je imel ven;da<r svoje misli in» ijasen, trden namen: prapor mora vzeti in ga vi sredino polka zanesti in sovražne Pruse z vsemi tovariši, ki bi ga spremljali, napasti.
Ko je prišel do cilja, ga niso pustili kar niti vstojpijti/ Stotnik,, od jeze;, t|udjj tyes| izt sebe»,, ni hotel nikogar videti, toda Hornu» se ni dal tako lahko odpraviti.
srce boleti, ko vidi, da se dobijo na Slovenskem ljudje, ki se sicer prištevajo narodnjakom,, pa v tako važnem trenutku izdajajo slovenski narod s tem, da pomagajo našim ljutim sovražnikom Nemcem in jim dajejb orožje v roko proti poslancem »Sj. K. Z., ki se borijo za pravice slovenskega jezika v deželnem ztpru. In ti ljudje so še ;ta,ko drzni, da se v „Nar. Dn.“ hva/lijo s tem, da vlaga dr. Kukovec, zastopnik slovenske štajerske ..inteligence“,, samonemške interpelacije. Od 'takih ljudi se mora vsak pošten Slovenec s studom obrniti in pretrgati ž njim vse zveze. Taki ljudje ne zaslužijo nobenega vpošteva-nja več, oni so mrtvi ž<a slovenski narod. Zato pa z obema rokama podpišemo besede, katere je zapisal ljubljanski „Slovenec“ v pondeljkovi 'številki:
„Štajerski katoliški Slovenci! Vi bi si le roke umazali, ako bi na to kaj odgovarjali — le pribiti je treba to pisanje, kajti noben pošten Slovenec in tudi noben liberalec, ako je še kaj poštenih ljudi po zmoti. jv tej propali stranki, ne more odobravati takega početja. Poslanci Kmečke zveze pa morajo na tem vztrajati, da nimajo z dr. Kukawitzem nobene zveze. ' Treba je s poslancem, ki kaj takega piše, prekiniti v. imenu narodne stvairi tudi vsako osebno zvezo! Dr. Kukawitz naj vstopi v klub nemšikih poslancev, kamor ga tako vleče! Slovensko ljudstvo ne samo na Štajerskem, ampak po vseh slovenskih deželah zahteva,, da dr. Kukapvitz ostani čisto sam ali pa se vpiše med Nemice! Naši štajerski slovenski poslanci se morajo stvarno in osebno tako vesti, kaikor da dr. Kukawitza sploh ni! Slovenci ne poznajo Kukawitza.“
Deželni zbor.
V včerajšnji seji hi 'radi Nemci prišli na dan z Wastianovim predlogom, da je v Štajerskem deželnem zboru dovoljeno le nemški razpravljati. Ta predlog so dosedaj podpisali krščanski socialci in nemški nacionalci. Veleposestvo dosedaj v stem oziru še ni storilo nobenega obveznega sklepa. Gotovo pa je, da nekateri poslanci iz veleposestva ta predlog odklanjajo in se trudijo, nemške napionalce in krščanske socialce pripraviti do tega., 'da prekličejo svoje podpise. Ker pa Nemci tudi dobro vedo, da bi poslanci S. K. Z. » uporabili najsfajasitnejša sredstva, da. se ne bi moglo razpravljati o tem tako krivičnem predlogu in da bi imel ta predlog za posledico lahko tudi razbitje deželnega zbora öd strani naših poslancev, se ga niso upali staviti.
„Grazer Volksbt.“ zato žalostno Javka: „(Ostalo bo tedaj pri starem in Slovenci bodo nemoteno vlagali slovenske predloge, stavili slovenske i/nter-
Klel je, in kričal, in ‘dirjal in potisnil stražo na stran.
—	'Moj prapor, dajte mi%noj prapor!
Slednjič se je odprlo okno.
—	Ah, ti si, Hornus!
—	Da, stotnik, jaz sem —
—	Vsi prapori so v arzenalu; pojdi tja in dobiš svojo odpustnico.
—	Odpustnico, zakaj ?
—	Tako se glasi maršalovo povelje.
—	Ampak', „stotnik —
—	Pusti me v miru!
S tem je zaloputnil jezno okno.
Stari iHornus je odšel kakor pijan.
—	Odpustnico, odpustnico?, je ponavljal mehanično, odhajajoč in mislil samo na to, da je njegov praipor v arzenalu in dej gpi mpira na vi&ak način dobiti.
Vrata v arzenalu so bila široko odprta, da bi prišli lahko pruski vozovi notri, ki so Čakali v vrsti zunaj. Hornusa je jnelresel mraz, ko je vstopil. Vsi drugi praporščaki so že bili tu, 50—60 Častnikov, vsi pobiti in tihi. Ti temni vozovi in vzajdi možje odkritih glav, zdelo se je, da je pogreb'.
Vsi prapori Bazainove armade so bili nakupi-čeni v Kotu in razmetani po umazanem tlaku; nič ni bilo žalosimejše gledati, kakbr te (cfunje iz živo-bojne s(vilq,f te ostfankej zlatih; praporov ip drugo v, vse te .vojskine priprave, polne slave, razmetane po tleh, in umazane od dežja In blata; oskrbovalni Častnik je vzel en prapor fea drugim in vselej je stopil
pelacije, govorili slovenski in dražili nemške poslance s slovenskimi medklici.“
Da se Nemci niso upali staviti tega predloga in pa javkanje ,nemških listov radi tega nam dokazuje, da jih je prestrašil odločen nastop naših vrlih poslancev in da so po malem pričeli spoznavati, da bodo morali upoštevati v deželnem zboru slovenščino in pa zastopnike slovenskega naroda. Nemci ge bodo morali ozirati na slovenske poslance, ako hočejo, da bo deželni zbor deloval.
V	seji je dr. Kukovec utemeljevat svoj predlog za podporo po toči oškodovanim v ormoškem okraju. Izpregovoril je samo en slovenski sftavjek,,’. ostalo je govoril nemški.
Za njim je govoril ptujski župan Ornig, ki je čutil potrebo razkrivati svoje slovensko srce v tej nesreči ter pravil, Kako skrbe Ptujcajni za, slovenske kmete in kako jih imajo radi. Poslanci S. K. Z. so mu klicali,, da imajo» nemcurski Ptujčani le tedaj srce za slovenskega jkmeta, kadar hočejo od njega kaj »tržiti in ž njim napraviti kupfčijo.
Poslanec S. K. Z. Vrečko je utemeljeval svoj ppedlog o uirnah popolnoma v »slovanskem jeziku, nakar je postala zbornica nemirna.i Ko je Vrečko končal, predlagal je dr. »Korošec, naj se konstatira razmerje glasov.. Nekaj poslancev» nemške strasnke se je odstranilo, drugi so obsedeli, tako da je bil predlog komaj sprejet z večino 5 glasov.
V	politični odsek je zbornica od Slovencev izvolila dr. Korošca in dr. 'Jankoviča.
Danes ima deželni zbor zopet sejo, »v kateri utemeljuje poslanec dr. Korošec svoj predlog o iz-premembi deželnega volilnega reda na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice.
Politični pregled.
Sklicanje, državnega; zbora.
Vlada namerava kljub temu. da se ze vnaprej lahko sklepa na neuspehe, sklicati državni zbor j n sicer na 19. ali 20. oktobra. Pri pogajanjih, katera se bodo vršila pred sklicanjem, se bo videlo, v koliko bo vplivalo razbitje sporazumne akcije na delovanje državnega jzbora.
Razbita pogajanja.
Z včerajšnjim dnem se lahko smatrajo pogajanja za, delovanje češkega deželnega zbora kot izjalovljena. Danes se sicer Še vrši plenarna seja nem-škiih paslalncev, ' k" pa je le formalnega značaja. Češki klubovi načelniki so naznanili deželnemu maršalu princu Lobkovicu, da smatrajo češke stranke nemške zahteve fcot nevsjfrejemljive in jih zato odklanjajo.
praporščak naprej, da bi vzel svojo odpustnico, nepremično in brez sočutja sta pazila dva pruska Častnika.
In tako iste šle od nas ive svete, slavne cunje, same svoje» rane objokujoč in fta]kor ptiči,,, ki so jim peruti potrte, žalostne ceste pometajoč!
Zapustile ste, nas s peno dobre, toda v blato poteptane stvari, in vsaka izmed vas je vzela kes Francije s seboj! Solnčni sijaj dolgih ootov tiči v vaših gubah in v vaših sledovih krogelj hranite spomin na neznane mrtvece, ki so padli pod vami, na katere so streljali.
— Hornus,;’ zdaj je na tebi vrsta, Kličejo te, pojdi po odpustnico!	'■
Tu je loža! njegov prapor, najlepši, najbolj razstreljen od vseh;j slišal je lkroglje žvižgati, in glas stotnikov: K praporu, otroci, k praporu!
Potem je videl svojih 22 tovarišev, ki so padli, in sebe kot 23. za prapor prijeti, da ga vzdigne, ker je padal.
Tijsti dan je prisegel, da ga bode branil do smrti, in zdaj — ?
T,o mu žene kri v glavo, kajkor pijan in ves iz sebe plane na pruskega Častnika, mu iztrga svoj ljubljeni prapor iz roke in se ga, oklene z obema rokama; Še enkrat ga skuša vzdigniti kličoč: K pra— Ne konča besede, čuti, da se 'drog trese lin uhaja iz rok, v tem mrtvem zraku, ki plove tako težko nad mestom, ne more ničesar ponosnega več živeti.
Stari Hornus pade od kapi zadet na tla >—
Bil je mrtev!
Deželni zbor bo skoro gotovo Se ta teden odgođen in pozneje najbrže razpuščen.
Izključeno ni, 'da bo razpuščen tudi državni zbor, ako se položaj ne izboljša.
Ogrska
Izvrševalni odbor neodvisne stranke je imel v ponedeljek ’dopoldne sejo, da zavzame stališče z ozirom na sedanji politični položaj. Košut je naznanil, da bo ministrski predsednik dr. Wekerle sprejet od ceslarja kot voditelj parlamentarne večine, zato ne bi bilo umestno, če 'bi neodvisna stranka že sedaj zavzela kako stališče. Predlagal je„ naj odbor sklene, torkova (včerajšnja) seja državnega zbora ipdgodi na
5.	oktobjra.
1st! dan zvečer je bila zopet seja izvrše,valne-ga odbora neodvisne stranke, pri kateri je Košut naznanil demisijo vlade. Nadalje je izjavil Košut, da ni nikakega vzroka, da 'pe bi jako pesimistično sodili sedanji politični položaj. O/n sam bo imel priliko, da obrazloži 'kralju stališče neodvisne strajnke. Ako nočemo, je dejal dalje Košut, da bo naš narod vedno izpostavljen raznim (krizam, smo prisiljeni iz-premenitl program neodvisne stranke, vendar le v toliko, da ne bodo pri tem /trpeli naši principi, posebno kar sie tiče naše gospodarske samostojnosti. Ce se ne bo posrečilo rešiti krize v popolnem sporazumu z neodvisno stranico;,, bo ta stopila v opozicijo.	’
Ogrski državni zbor.
Včeraj se je pričelo jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora. Med poslanci ni bilo toliko zanimanja za fejo, kakor bi bilo pričakovali z ozirom na inunsirsko krizo. F o je predsednik Ju§th otvoril sejo, je bila zbornica komaj skieočna. -Justii se je s toplimi besedami spominjal Kolomana, Tlia-lyja, Člana magnatske zbornice in pristaša neodvisne stranke, ki je te 'dni umrl.- Se-le ko je prišel na vrsto dnevni red, 'so prihiteli poslanci v zbornico.
Ministrski predsednik Wekerle m naznanil, da je ministrstvo v smislu svoiečasne obljube demisijo-niralo in pb enem priporočilo kroni, naj poklice vodjo parlamentarne večine, Košuta, da se ž njim dogovori radi ustanovitve1 nove vlade.
Ludovik jHollo je pojasnjeval stališče KoŠutove stranke. Zastopniki nem a'žar škili narodnosti so mu viharno ugovarjali, zlasti ko je in liji. da hoče Ko-šutova stranka j zvesti volilno reformo, seveda tako, da ne bo Mažarom v škodo.
Ko je govorilo še par poslancev, je prevzel besedo ministrski predsednik Wekerle, ki je v prvi vrsti obžaloval, d® morajo sedanji ministri iti, ne da bi mogli izvesti svojo glavno nalogo, izpremembo volilne pravice. Pral .je sebe in svoje tovariše proti raznim pčitkom ter končal z besedami, da se on in njegovi tovariši poslavljajo z občutkom, da so častno vršili svoje dolžnosti.
Ko je bilo še sprejeto, da se vrši prihodnja seja dne ö. oktobra, je bila seja zaključena.
Listi poročajo, da je Košut pripravljen, omogočiti začasno rešitev krize, če se izroči njegovi stranki ,vlada in ji da krona pooblastilu izja iti da sme začet; s pripravami za samostojne banko. V tem slučaju bi Košutova stranka izvedla volilno reformo, (dovolila, vse stroški/ za| aneksijo in tudi vojni budget, pa samo z normalnim prirastkom, a ne tudi izrednih zvišanj, ki jih zahteva vojna upra va. Vendar, kakor trdijo dobro poučeni krogi, krona Košutove ponudbe noče sprejeti.
Srbija.
Iz Belgrada poročajo, da je po Budimpešti razširjena <vest o umoru kralja Petra navadna izmišljotina.
Člani ruske dume bodo obiskali Srbijo meseca oktobra. Načrt potovanja bo {zdelala skupština in bodo člani dume poselili tudi mesta v notranji Srbiji.
Srbska vlada je sklenila klati princu Juriju
500.000	dinarjev, da poravna svoje dolgove, in pa
120.000	dinarjev letne apanaže. ',0 tem bo odločila Še skupština.
Veleizdajniški proces.
Zagovornik dr. Mazzurai nadaljuje svoj govor in pravi o Časopisih, da so zelo simpatično pisali o kralju Petru (dr. Hinkovič:< In vsi /so pisani večina, v cirilici), kar se pa smatra menda po nazorih državnega pravdnika za veleizdajo. Tudi sodelovati pri raznih srbskih napravah, se šteje za velik prestopek, in vendar so te naprave tako važne za razvoj naroda. Kalemberju se posebno oporeka njegov trud za ustanovitev gimnazije v KorenicL Vemo, da je pravoslavnu cerkveni zbror sklenil, zidati ^olo še ko Ka-lemberja ni bilo v občini, in vladar /je ta osnutek tudi potrdi-. Kailemborja se seveda kriviči, da je sodelovat na .to, da se od vladfarja; sankicijoniran sklep cerkvenega zbora realizira. To naj bi bila seveda že veleizdaja.
Dalje govori o ,grbu srbske patrijarhije, o katerem jo trdil državni pravdnik, Ida je grb kraljevine Srbske. Glede „Vardarja“ pravi, da ga sploli ni vredno omenjati, ker ni bilo o njem niti besedice o kaki veleizdajalski misli. Na koncu svojega govora prosi zagovoi nit sodni dvor, naj prej natančno vse pre-vdari in potem izreče Šele svojo obsodbo.
Zagovornik/ dr. Španio izjavlja, cia se nahajajo v obtožnici dve veleizdaji. Ena v Belgradu, ki je v. zvezi s „Slov. Jugom“ in ena na Hmatskem. V čem
pa prav za pravi obstoji ta veleizdaja? Priča NastiČ, ki hoče \s,e vedeti in znati, ne ve popolnoma nič. Pravijo, da je to veleizdaja, ker se hoče odtrgati en del od monarhije, da, bi se priklopil Srbiji. Da, to, je že res veieizdaljniški čin, a v našem slučaju se o tem sploh misliti ne more. Zalkaj le državni pravdnik vedno sumniči o naši lojalnosti. Mnogo je nas IIrva>-tov, ki mislimo na to, kar se bo moralo enkrat/ tudi zgoditi. Oporekam pa; da bi bilo naše mišljenje za nekatere gospode tudi v,eleizdajniško.
Za srbsko gibanje v Grubišnem polju moraju priznati, da je bilo res, a kar trdi obtožnica, da se je veličalo in slavilo ldralja Petra, to ni izpričal nobeden od prič. Bojkota proti Hrvatom (tudi ni v občini, kakor tudi nikakih srbsMh institucij. Za svojega branjenca pravi, 'da ni bil /nikdar Član srbsko samostalne stranke, katere on tudi nikdar ni (organiziral.
Zagovornik dr. Belobrk brani obtoženega Lazo Bačiča in oporeka vsem trditvam državnega pravdnika v, obtožnici proti, njemu.
Raznoterosti.
Hinavščina. Vsakemu so »n a ni grdi napadi „Narodnega Dnevnika“ na naše poslance, ’ ker se borijo y deželnem zboru za; pravice slovenščine,, vlagajo slovenske Interpelacije, in predloge. ;ter iste v slovenskem jeziku utemeljujejo. Kdor čita „Nar. Dn.“, je moral priti do prepričanja, da je našim liberalcem čisto vseeno, ’ ako se v deželnem zboru razpravlja iztključno v nemškem 'jeziku. Upravičeno smo tedaj pričakovali, d]a bo „,N. D.“ iskreno pozdravil Wastianov predlog, s Pate rim naj bi se določila nemščina zakonitim potom kot razpravni jezik v deželnem zboru in da bo ta predlog podpisal tudi dr. Kukovec. Ali celjski liberalci so se zopet pokazali \v vsej svoji hinavščini. Ko so izvedeli za ta predlog,, so v „N. D.“ z debelimi črkami napisali, da bode deželni zbor poprej razbit, kakor bodo mogli Nemci to svojo nakano uresničiti in da bi V zbornici nastal tak vihar, ako bi Nemci (vstrajali na tej blazni z/a/htevi/, da bi bilo delovanje deželnega zbora onemogočeno. Ampak sedaj nastane vprašanje, kdo bo razbil deželni zbor in povzročil v njem velik vihar. Bo-li to storil dr. Kukovec, ki nalašč sam nemške predloge stavlja in se s tem v „N. D.“ celo Šivali? Ali pa bo morda dr. Kukovec pripeljal v Graidec znaine razbijalce naših shodov, da mu pomagajo razbiti tudi deželni zbor? Na to vprašanje bi p primerno ponižnostjo prosili odgovora.
„Narodni Dnevnik“ ,hujska volilo© proti poslancu dr. Benkoviču, ker so nemški zagrizen/ v deželnem, 2boru odkloniti njegov pfedlog za podporo, Češ, da je „nerodno postopal“ in „/razdražil“ Nemce. In v ‘čem obstoji dr. Benkovičevo nerodno postopanje? Eclino-le v tem, da je v slivenskem jeziku zahteval pc/dporo. To graja t,N. D.“ v isti številki, kjer na uvodnem mestu grozi nemškim poslancem, da bo deželni zbor poprej razbit, predlno bodo mogli Nemci uresničiti svojo nakarto. da se zakonitim potom vpelje* (nemščina/ kot razpravni jezik v deželnem .zboru. Večje hinavščine in perfidno-sti, kot je to, si pač „ne moremo misliti.
Zagrizenost nemškonacio.natnega socjnika Grä-nitza v Marnbergu je končno le dobila svoje zasluženo plačilo pri naj višjem sodišču na Dunaju. Kakor je znano, je dal ta junak in turna,r privesti pričo nadučitelja Hrena iz Mute po orožniku, kateri ga je vzel med poukom iz razreda, k sodniji, ker ta ni hotel sprejeti nemškega valjla,. Ob enem ga je obsodil na 40 K globe ter ga dal 'zla to globo tudi rubiti, ne da bi snu bil preje dostavil kak plačilni nalog. Nadučitelj ni hotel plačati na nemški poziv in tako je zarubil sluga njegov bicikelj ter ga odpeljal v Marnberg. Kaznovanec je reku n'ral proti takemu postopanju sodnika Gränitza pri okrožnem sodišču v Mariboru, katero je docela ugodilo rekurzu tor pri-poznalo, da je Granitz ravnal nepostavno in prenagljeno. Zagrizeni sodnjk pa s to razsodbo ni ‘bil zadovoljen ter je vložil reVizijski rek/urz na najvišje sodišče na Dunaj, samo da bi mu ne bilo treba kolesa vračati. Najvišje sodišče je pa zavrnilo njegov rekurz in s tem je dobil Granitz eno blamažo več pri najvišji instanci. Čestitamo! Glob/ sama s tem še ni odpuščena., pač pa je rešeno kolo, katerega bo Granitz le moral vrniti, četudi že 14 dni premišlja na tem. Krivico je hitro napraviti, a poravnati, to je težje. Zadnji čas pa Me, da izginejo taki uradniki za vselej med nami. Ljudstvo nima. do njih zaupanja; gaj ga pa tudi ne more imeti, ker jih ne vodi postava in pravica, ampak edino le sovraštvo do Slovencev. To dovoli jasno kaže plučaj Granitz, kar so priznale celo oblastnije same. Grftnitz in njegovi vrstniki ne smejo sjesti našega kruha, ker si lahko drugače pokvarijo svoj nemškonacloinalni želodec. Poučujte povsod ljudi, da bodo zahtevali občevanje pri uradih v süovdnskem jezikfu. Kadar so ljudstvo zave-svoje moči/bode za vselej odklenkalo takim zagrizencem .
Okoliška šola v Celju. Gospod nadrtoite'j Ar min Gradišnik je v disciplinarni preiskavi in radi tega začasno suspendiran. Provizorični vodja je M. Levstik.
Pri kapucinih v Celju se bo prihodnji petek, soboto in nedeljo (dne 1., 2. in fb oktobra) vršila velika slovesnost v spomin TOOletnice sv. Frančiška in 300Ietnice /ndotnega samosltana. Slovesno opravilo
bo v petek i,n soboto ob 8. uri, v nedeljo pa ob 9. uri. Slovesno opravilo v nedeljo bode imel Nj. eks. vrevzvišeni gospod knezošikof dr. M. Napotnik.
Na gospodinjski šoli šolskih sester na Telvarji pri Celju se začne prvo šolsko leto dne 3. nov. 1909. Namen gospodinjske Šole je izobraziti dekleta no, podlagi ljudske šole v vseli gospodinjskih strokah. Poučevalo (so bo teoretično in praktično. Učni predmeti so: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, perutninarstvo, mlekarstvo, živinoreja, vrtnarstvo, poljedelstvo, računstvo, spisje, gospodinjsko knjigovodstvo, verouk, (vzgojeslovje, ravnanje % bolniki in bolno živino. Poučni tečaj traja 12 mesecev. Gojenke plačujejo za hrano, stanovanje, kiurjajvo in razsvetljavo po 30 K na mesec in sicer vsaj mesečno naprej. Vsaka gojenka naj prinese, s seboj potrebno obleko, praznično in delavno, perilo, tudi posteljno, 'jn obuvalo. Prošnje za sprejem naj se pošljejo na naslov: Zavod šolskih sester v Celju, ter naj se vložijo do 20. oktobra 1909. Prošnjice naj prilože prošnjam tale spričevala: 1. krstni list v dokaz, jfla so dovršile 15. leto starosti, 2. zdravniško spričevalo, da so zdrave in sposobne za gospodinjska dela, 3. šolsko spričevalo, da so dovršile ljudsko Šolo.
Mladeniški shod v Brežicah je> delal vsestranski silne preglavico. Okrajno glavarstvo je brez dvoma bilo zopet v groznih skrbeh za javni mir in red, naši nemškutarski laeenpergarji pa so tudi že čutili, da se jim hočejo hlačice /tresti. Zato pa so si skušali sami korajžo delati, pa so celo v cerk©v poslali par smrkolinov nereda delat. Ali želi morebiti kdo, da bi se o tem na pristojnem mestu jasneje govorilo? Tudi na shodu samemu je bilo par upijanjenih barab, ki bi sicer kaj radi delali zgago, a so vpričo krepkih pesti zavednih fantov vendar spoznali za (modrejše; da obmolknejo in se odstranijo. Zoper zdivjano, posurovelo in pijano nemškutarsko svojat pač delo naše krščanske mladine ne bo pretežko.. ‘jVti pa naprej in vedno višje!
Slov. kat. izobraževalno društvo „Straža“ na Dnnaju se preseli dne 1. oktobra t. 1. v večji in lepši lokal g. Ivana Powondra, VI. Wallgasse 27 (nasproti Raimnn-dovem gledališču). Dejstvo, da število članov in zanimanje za društvene prireditve vedno narašča, navdaja odbor s posebnim veseljem. S podvojeno navdušenostjo bodemo tudi v bodoče skrbeli „Stražanom“ za potrebno razvedrilo in pošteno zabavo. Vsako nedeljo in praznik zvečer se bodo vršila predavanja v društvenem lokalu in izposojevale knjige. Vljudno« vabimo tudi letos gospe in gospodične pevke, gospode pevce in vse, ki se zanimajo za tamburanje, da se zopet snidejo ter s petjem in godbo priredijo članom večkrat prijetne večere. Srčno dobrodošli vsi, ki nanovo pristopijo! — Prihodnja slovenska služba božja se vrši, kakor navadno, drugo nedeljo v mesecu, t. j. dne 10. oktobra t. 1. ob V23. uri popoldne v cerkvi sv. Antona, XV. Puthongasse 16. Po službi božji je prijateljski sestanek v društvenem lokalu.
Umrl je v ponedeljek dne 27. f. m. v St, Petru , pri; jGorici bivši poljedelski münistei grof Bu-(juo;/. Grof Bupiioy je bil rojen 15. septembra J 850 na Dunaju. Politično karijero je pričel leta 1887, ko je bil od veleposestnikov izvoljen */ češki dež. zbor. Leta 1904 je vstopil v Korber/j e] v kajbiinet in bil dalj časa/ poljedelski minister. Truplo ranjkegal prepeljejo danes na, Češko.
Preganjanje slovaških duhovnikov. ' Kaplana Tomaneka so ziaprli. Pregrešil se je za časa svojega' službovanja v' Oravi, ker je agitiral za slovaško in ne za madžarsko stranko. Za' eno svojih pridig, je bil obsojen pa 28 dni zapora ali pa. 500 K denarne bazni. Tfako je plačilo narodnega duhovnika na Ogrskem.
Tihotapstvo tobaka so /zasledili v Budimpešti. Finančna straža je na budimpeštanskom kolodvoru zaplenila več zabojev najfinejšega tobaka, ki je bil namenjen v Berolin. Nahajal .se je v zabojih, kot jih uporabljajo za steklo, in je bilo tudi napisano na vsakem zahfoju:. Pozor! Steklo! Zaboji, bo bili oddani v Szegedinu, a so vsi e d prevelikega prometa v Pešti nekaj (dni zadržani. Na sled so prišli po tem, ker so zaboji močno dišali po tobfaku. Naslovljen/ so bili na berolinskega eksporferja M. Veitha, a odpo-šiljatelja se ne more zaslediti.
Vzlet prvega avstrijskega vodilnega zrakoplova. Minula nedelja bo ostala avstrijskim zrakop/iov-cem Še dolgo let v spominu, kajti istega dne se je dvignil prvi avstrijski zrakoplov na krmilo v zrak. Zgradil ga je na zel© primitiven način 181etni An. Renner v Gradcu ‘jn ga imenoval „Estarie I.“ Prvi poskus poleta se je izvršil jako ugodno. Zrakoplov je z lahkoto zletel kvišku, ledino nek vijak pri krmilu j e r bil premalo pritrjen in je povzročili, da je krmilo odletelo. Vzlic temu je zrakoplov mirno in varno mogel manevrirati in se končno tudi p sidrati. Navdušenje v Gradcu je velikansko.
Način, s katerim hočejo Ogri delati za bosanske prebivalce, je ta-le: (Madžarsko društvo Magyar Egyesület v Sarajevu uvede: Tečaj madžarskega jezika zja odrasle, tečaj madžarskega je.zika (za otroke od 7; leta naprej, tečaj hrvaškega jezika za Madžare. ŠTako hočejo hrvaško Bosno spraviti pod madžarski klobuk.
V •
Štajersko.
Zanimivosti iz Hoč. Govori se po Hočah, da občina nima blagajnika. Izvoljen je sicer, a občinske biagajhejd ima črez 4000 K, pa ne upravlja. Da se ljudem jezik! zavežejo, bi pač bilo dobro in
pametno, da se blagajna izroči jedino postavnemu blagajniku gospodu K. Novaku. Naj c. kr. okrajno glaivarstvo za to poskrbi! — Na naši pošti je vse nemško, čeravno je kraj popolnoma slovenski. Poštarina ne razume nič slovenski, istotako ne prakti-kaintinja. Vse samo dajč. Tudi tiskovine ima nekatere samonemške, ker je baje tako üblich! Poštarica sicer pravi, da jih je naročila, pa še jih ni. Torej poživljamo tem potom c. kr poštno ravnateljstvo, naj nemudoma pošlje dvojezične tiskovine. T:udi poštni pečat se glasi samo na Kötsch. Žalostno! — Nesrečni učitelj Gatti! Pred nekaj tedni je hotel jiočki gostilničar gospod Pehar opustiti „Narodni. List“, ker si ga; zavoljo njegovih umazanosti ne upa dati poštenim gostom v roke. Naročiti st je nameraval „S. G.“ Povedal je to Gattiju. VTa mu je odgotvarjal, naj ne naročuje „Slovenskega Gospodarja“, ampak naj le obdlrži „Narodni List“, češ, \da prinese dosti za-nimivega. ,,jN. L.“ pa se je gospodu Gattiju skazal slabo hvaležnega.. Že par dni pozneje ga je pošteno okrtačil, zavoljo njegovega nemškutarjenja, v Šoli, kjer iz slovenskih otrok delta prMne Nemce, trpi, da imajo otroci med podukom na suknjah nemške trakove itd, — (Zadnjo nedeljo je bila hočka župnija polna nemirov. V Razvanju je bilo žegnanje, Mihaelovo. In ljudje si mislijo, 'da ob takih prilikah morajo divjati. Pretepali so se v dveh gostilnah. Tudi v Rogozi sta si dva pijanca kri spuščala. Pa saj ni čuda. Župnija ima 33 gostiln, v Spodnjih Hočah samih jih je — 8. 1 Deveto Še bi nekateri radi imeli. Potem bo še-le divjanje in pretepävanje. Upanje je pač, da oblasti 'te krčme ne bodo dovolile,, že z ozirom na javno varnost ne. Tudi je popolnoma nepotrebna. Med osmimi gostilnami pi gost že lahko eno izbere, kjer mu bo po godu in ne jvediago. Ali bo mar deveta tista, kjer bo vse zastonj?
Griže pri Celja. „Po dolgem cincanju dobili smo zopet župana“. Tako in še nadalje si je dovolil dopisunček „N. L.“ naznaniti sveta, da je bil ves njegov in njegovih sodragov trud zastonj, da bi prišla pri nas v Grižah liberalna stranka na krmilo. Brusili so si pete tako, da bodo imeli čevljarji mnogo posla, da jim zopet zakrpajo čevlje. Toda pri nas ni tal za to privandrano liberalno stranko; to smo pokazali pri drngi volitvi obč. odbora III. razreda, kjer smo častno zmagali. Zvijajo se nasprotniki z marsikaterimi izgovori, kateri pa so ničevni. Za te pač velja izrek polža, ki je sedem let po kladi plazil in ko je došel na vrhunec je zopet na tla padel ter rekel: „naglost ni pridna“. Kaj ne, dop-sunče, kako si z navdušenostjo naznanjal, da se vrši vol tev v III. razredu ter da bode gotovo zopet zmagala narodua stranka, kakor pri prvi volitvi, katera je bila vsled nepostavnosti naših liberalcev razveljavljena. Naše svetinje so nam drage in vi liberal5ki nam jih nikdar ne bodete oskrunili. Značaj tega dopisnna pa se pokaže s tem, da se je ob drugje volitvi zaganjal v naše kandidate, posebno v g. žnpana Šulerja, češ, da je po zaslnženjn sfrčal iz odbora, kakor tndi drage psovke. Sedaj, ko je pa zopet izvoljen bil ter sam odločno odklonil županovo mesto, za kar ta dopisnnče dobro zna, drznil se , je napasti novega župana, bot strastnega „zvezarja“, prikupiti se pa skuša našemu prejšnjemu županu Šulerju. Toda tudi tukaj si slabo naletel. Mi poznamo značaj g. Snlerja, poznamo pa tudi značaj našega novega župana g. Štefana Pikla. Oba sta moža kremenitega značaja, ki se ne data slepo voditi od liberalcev, ampak po lastnem prepričanju odločno nastopita povsod, kjer je potrebno, tako, da sta — strah liberalem. Mi smo zaupali našemu prejšnemu županu, istotako zaupamo sedanjemu, da bode sporazumno s celim odborom složno in pravično vodil našo občino brez komande k nam privandranih liberalčkov.
Napad S koso. Dne 26. septembra so pili v gostilni pri „Anzelmu“ v Gladomesu. Med fanti je nastal prepir. Simon Tajnikar, oče enega fanta, je branil svojega sina pred napadi fantov iz Tinja, a je dobil po glavi s koso od slamoreznice tako hudo rano, Ua je v par urah izdihnil. Na rami je dobila precejšno rano tudi žena rajnega.
Mladeniški shod v Brežicafi v ncVleljo je sijajno uspel. Iz vseh krajev videmske dekanije po se zbrali zavedni slovenski mladeniči,, da, se na tem shodu «mova navdušijo za delo po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Oh 1412. uri je bila sv. maša v prijazni cerkvi p v. Roka. Po sveti maši je imel krasen cerkven govor rajhenburški kaplan gospod Tratnik, znani mladeniški organizator v Posavju. Po cerkvenem opravilu so se zbralji vrli fantje na obširnem vrtu Narodnega doma, kjer je poslanec dr. Benkovič otvoril mladeniško zborovanje. Predsedstvo je prevzel vodja mladeniške organiza-,cije štajerske Jovariš Žebot v Št. liju. V navduše-valnem govoru je pojasnoval pomen in namen mladeniško organizacije in priporočal mladeničem vernost, poštenost in domoljubnost. Dr. Benkovič je govoril o potrebi mladeniške organizacije glede na javno življenje in pa glede na narodno obrambo.. Tajnik S. K. S. Z. Traven iz Ljubljane sporoča pozdrave S. K. S. Z., ob fenem pa tudi pozdravlja štajersko mladeniško organizacijo, ki ise je prva, započela na Slovenskem in bila nekako vzor drugim, tudi v imenu organiziranih mladeničev v telovadnih odsekih in izraža željo, da bi slovenski Orel skoro tudi nad štajerskim Posavjem razprostrl svoja, krila. Visokošolec g. iur. Veble priporoča navduševalnc ljubezen do slovenske zemlje, ki je prepojena-s krvjo in -znojem naših pradedov. Ljub|i naj mladina svoj dom, ljubi kmečko hišo, ki dajo svoje sijnove vsem drugim stanovom. Po pozdravih vec mladeničev iz različnih župnij se je zaključil ta, krasen mladeniški sestanek v flepem štajerskem Posavju. Mladina, lo pogumno na delo za svoje vzore!
Koroško.
; Gorotan. Ustanovilo se jei novo društvo z Pme-nom Gorotan, katerega se bodo oklenili' koroški akademiki in učitelji. Brigali se bodo zlasti za narodno obrambno delo. „Mir“ piše k temu: ^Pozdravljamo ta njihov korak iz pelega srca, saj potrebujemo delavcev na ceii črti. Kakšen duh vlada med njimi, ne vemo natanko, upamo pa, da po bodo zašli na pot znanega radikalizma, ki veliko govori za narod, dela pa proti narodu.
uelovec. V četrtek dne 23. septembra se je m stanovila v Celovca zveza slovenskih županov za Koroško. Da bi le pridno delovala za slovenske interese, da se tudi naš tužni Gorotan poživi s slovenskim gibljem in življem.
Dobrlavas. Nastanil se je kot ključavničar g. Avgust Vidmar, ki je vzel v najem Burgstalerjevo delavnico. Vidmar je Slovenec, kar naj. vsi pkolieani upoštevajo, — Kako slovenščino znajo pri koroški kmetijski družbi, značijo dovolj po vasi razobešeni letaki, ki vabijo na „javne poizkuse s kmetijskimi strojemi,“ pri katerih bo „predoval“' gospod Šumi.
Vogoče. Tukaj se je vršil pred kratkem ustanovni shod podružnice Slovenskega šolskega društva za Koroško.
Važenbejrg. Dne 14. sept.1 so bili v naši občini občinske volitve, katerih se katoliška slovenska stranka ni udeležita. Po mišljenju so vsi nemškutarji. Med drugimi so v odboru štirje gostilničarji!
Kostanje. Kostanjški lortšritlarji so izvolili novega župana, ki so ga našli v osebi nemškonacio-nalnega učitelja -Domka, ki je rojen Slovenec..
Kranjsko.
Deželni zbor. V veerajšni seji deželnega zbora je bilo na dnevnem (redu vse polno raznih točk In poročil. Najprvi se je oglasil liberalni poslanec dr. Novak k besedi in se pritoževal,, češ, da ga je poslanec Demšar v zadnji tajni seji dejansko napadel. Deželni glavar Suklje ga pa zavrne, da on ni nič takega, opazil. Radi ugovora dr. Tavčarja zaradi ustnih poročil je deželni glavar te odstavil z ‘dnevnega reda, Dr. Krek je poročal o nujnem predlogu gospoda poslanca dr. Zajca o ustanovah za medicinske slušatelje. Predlbg se je sprejel in dovolile ustanove. Za železnico Polzela—Kamnik se je prav toplo zavzel poslanec dekan 'Lavrenčič. Verifikacijski odsek je poročal dežehiemu zboru, naj se izvolitvi obeh liberalnih poslancev Višnikarja in Lenarčiča razveljavita, ker se je pri njihovi volitvi nepravilno postopalo. Pri liberalcih se/ ;ie opazil tekom teeje nek čuden preokret napram osebi deželnega predsednika barona Schwarza, Prej so mu prisegali večpi boj, a v tej seji sta se njih poslanca Gangl jn Turk že globoko klanjala pred njim. Dobrikati so se jeli mogoče radi Višnikarja in Lenarčiča? ,To bo najbrže vzrok temu hitremu preobratu.
Ogrska kultura. Nedavno so imeli tujci pred ljubljanskim; južjnim kolodvorom > priliko občudovati višek ogrske kulture.. fMMla mati, pfo narodnosti Ogrka, je pestvovala triletnega, sinčka, kateremu je dala v usta svalčico ter mu jo prižgala. Deček se ni prav nič kremžil, marveč je pušil kakor kak odrešen. Nekateri so zmajevali z glavami ter jzražali nevoljo, drugi pa so se rogali, čejš, da bode fantek postal še pravcati cikoš.
Primorsko.
Goriške volitve. — Štrekelj propadel! <— Kandidatje S. (L. S. skoro gotovo zmagali! — Uradni podatki iz tolminskega okrajnega glavarstva so naslednji: naši kandidatje 2865 glasov, liberalni 1759, socialdemokrati 108_, — Uradni podatki iz sežanskega okrajnega glavarstva:	kandidatje S. L. S. so
dobili: Manfreda 1551, Pon 1539, ijerič 1623;; liberalni kandidatje:	dr. Franko 2337. Križnič £375,
Štrekelj 2326. Štrekelj je dobil na Krasa najmanj
p.lasov! 'v. noriškega pkrajnega g;a arstva še n> uradnih podatkov, pac pa m amo privatne podatke,, ki izkazujejo v gorlški okolici za kandidate S. L. S. 6253 glasov, za liberalce 5373 glasov. Ker so socialdemokrati \v celi deželi dobili 1110 glasov, so, ako so privatni podatki popolnoma zanesljiviTn a,ko bodo uradno potrjeni, vendarle zmagali vsi kandidatje S. L. S., 'vsekakor je pa že zmagal kandidat S. L. S. Jerič in Štrekelj propadel. Uradna komisija se je sestala danes ob 8. uri zjutraj, a svojega dela pred polnočjo ne bo dokončala. Ako bo ožja volitev, se bo ista vršila še-le prihodnji torek in ne v nedeljo. Slovenci v Gorici bodo volili laške krščanske socialee.
Dijaški konvikt v Istri. Minuli četrtek je imelo Dijaško podporno društvo glavno letno zborovanje v Pazinu. Šlo je za zidavo konvikta za hrvatsko gimnazijo v Pazinu, katera paj bi se oddala v upravo don Boskoivim sinovom Salezijancem. Kakor znano, so svobodomisleci dvignili strašen krik $n hrup zoper zavod, ki bi bil v upfravi Salezijancev). Na glavnem zborovanju so pa ti ljudje doživeli hud poraz, kajti za Salezijance in njih upravo v zavodu so nastopili v jasnih in temeljitih govorih 'tudi poslanci dr. Laginja, Spineič in Trinajstič. Liberalci jih sedaj seveda strupeno napadajo, Čoiš, da so postali klerikalci po kranjskem vzorcu. Ta napad je le časten za omenjene gospode. Z Salezijanci se je pa
napravilti pogodba, po kateri sprejmejo ti upravo feav.oda v svojo roko J n namjestiljo} kot svoje ljudi nanj po možnosti same Hrvate ali če teh ni pa Slovence, ki so hrvaščine zmožni. Hrvatska mladina bo pa rastla in se razcvetela po Istri pod vzornim vodstvom sinov blaženega don Boška, ki so že po celem svetu znani kot marljivi obdelovalci vinograda Gospodovega,
Gorica. Za ravnatelja premeščenega slovenskega učiteljišča v Gorici je imenovan dosedanji ravnatelj slovenskega oddelka v Kopru, profesor in šolski svetnik Bežek. Istotako so premeščeni tudi vsi slovenski profesorji iz Kopra v Gorico.
Laško učiteljišče v Kopru je dobilo za ravnatelja profesorja Larcherja.
Osebne vesti. Za profesorja biblijskih ved novega zakona v osrednjem semenišču, y Gorici je imenovan dr. Josip Ličan, za dogmatika pa Čast. gosp. Fogar.
Goriški Lahi pobirajo podpise za protest proti slovenskemu učiteljišču. Prvi so podpisali laški trgovci in obrtniki, ki žive od slovenskih grošev.
Trst V starem mestu je bila v neki tolerančni hiši roparsko zadavljena 42 letna lahkoživka Marija vdova Mathias. Ko je bila 24 let 6tara ji je mož nmrl in ona se je takoj po njegovi smrti vdala lahkoživemu življenju. Morilcu še dosedaj niso prišli na sled.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ... K 5837'89
Dr. Fr. Jankovič, dež. glavarja namestnik in
zdravnik v Kozjem			10 —
Fr. Robič, deželni odbornik v Gradcu . . . Gothard Ferme, župnik v Novištifti, dar žup-	V	10-—
Ijanov			20-70
Župnijski urad Žusem 			8-—
Župljani Sv. Petra v Savinski dolini . . .		300,—
I. Saveršnik, posestnik v Sv. Petrn v Sav. dol. Franc Štuhec, posestnik v Bolehnecih pri Sv.	7)	6.-
Jurju na Ščavnici		 .	J)	1 —
skupaj . . .	K 6193-59	
Iskreno se zopet zahvaljuje in še priporoča
Jožef Ozmec,
župnik in deželni poslanec t Št. Lovrencu na Drav. polju.
Razgled po svetu.
Jubilej črnogorskega kneza. Iz Črne gore se poroča, da se po celi kneževini pripravljajo, da svečano proslave 50-letnico vladanja kneza Nikola I. in njegove zlate poroke s kneginjo Mileno. Svečanosti bodo prisostvovali razni vladarji in princi. Govori se, da bo Nikola I. ob priliki teh svečanosti proglašen za kralja.
Koliko vode potrebuje živina? Bačana se, da potrebuje na vsak kilogram suhe klaje: konji in ovce 2—3 kg., voli 4—5, krave 5—6, prašiči 7—8 kg. vode. V vsaki letni dobi je paziti na to, da ne dobiva žival pre mrzle vode. Zlasti brejo žival je treba varovati premrzle vode, ker po njej rada izvrže.
Katoličan >— župan v Londonu. V novembri, letošnjega leta se vrše v Londonu občinske volitve in z vso gotovostjo trde, da bo izvoljen županom sir John Stuart Kjnill, kateri je dober katoličan. Tako bo \v Londonu; po šestnajstih letih zopet katoliški župan.
Lastnega sina umoril. V vasi Krasow v Galiciji je umoril neki Filip Wolk na strašen način svojega šina Juryka, s katerim se je sprl. Bil je jezen, pograbil koso ter imu ,z enim mahljajem skoro popolnoma odsekal glavo. Bil je na mestu mrtev. Morilca so izročili sodišču-
Policija brez uniforme. Iz Nashville, Tenn., v Ameriki, poročajo:	Tukajšnji mayor James Brown
je izdal odredbo, vsled katere policija v nadalje ne bode več nosila uniforme, nliti kolov, kadar bode v službi. Mayor je vsled tega izdal tako odredbo, ker je policajem v uniformi skrajno težavno najti one zločince, kateri greše proti novim prohibicionističnim zakonom, ju so postali nedavno pravomočni. Sicer je bilo nekoliko ljudi dosiedaj aretovanih po imenovanih zakonih, toda število aretacij je izredno majhno na-pram ,"rešitvam proti zakonom.
Stanje čeških obrtnikov ob meji. Neki topliški list je nedavno poročal, da je y Topli,cah 69, Čeških črevljarjev mojstrov in samo 56 nemških; v bližnjih Tirnovanih 31 (čeških črevljarjev in samo 25 nemških. Cešlki črevljarje imajo v oboe večje za(vo'de Čeških Črevljarskih pomočnikov je pri 3.5 čeških mojstrih (70, in 15 nemških mojstrov ima samo 20. pomočnikom'. Samo eden nemški mojster ima 4, eden 5 in dva po 2 in 9 nemških mojstrov ima vsa mo po 1 pomočnika. Cisto druge razmere so pri čeških Črevljarskih mojstrih v Toplicah, zakaj trije izmed njih imajo po S, trije po 4, trije po 3, štirje po 3 in 22 čeških črevljarjev ima po 1 pomočnika. Iste razmere so tudi pri učencih. — Enake razmere fso tudi pri drugih rokodelcih in tudi v drugih mestih v ponemčenem ozemlju. Le-ta pojav je zavoljo tega zanimiv, ker se iz njega vidi, da navzlic velikemu preganjanju in bojkotiranju' Čeških rokodelcev v ponemčenem /ozemlju, se jim godi prav dobro in uspevajo njihovi zavodi bolj nego nemški. Razjasni se to le s tem, da so izdelki čeških ‘.rokodelcev boljši in cenejši, nego izdelki nemških rokodelcev.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Služba organista in cerkovnika se razpisuje pri Sv. Martina na Pohorju pri Slov. Bistrici. Prednost imajo cecilijancipki bi bili zmožni sprejeti tudi tajništvo pri občinah. Nastop takoj ali vsaj do 1. novembra. Prošnje naj se vložijo vsaj do 10. oktobra pri župnijskem uradu Sv. Martin na Pohorju, p.: Slov. Bistrica.	204
Na prodaj je polkrit, skoraj nov voz, pripraven za kako župnišče ali gospodo na deželi. Cena 500 kron. Vpraša se pri g. Celcerju v Št. liju v Slov. gor.	203
Orgle.
Radi naprave novih org»lj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandl, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. 182
Učenca s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine in je poštenih stiršev, sprejme Jakob Sem, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Frančišku Ks. v Savinski dolini.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
!
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanj a s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
se priporoča za obilni obisk, s
Cerkveni slikar
Feler Markovič
akadem. slikar v Rožeku na ICsiroškam
%
K
K
K
K
K
K
K
K
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različn h slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce) Cene po dogovoru in brez vse konkurence.
&
%
%
%
%

Q MelöYatelj cerkvenega orodja In posode Q
Karol Tratnik, Maribor
8 Župnijska ulica šf. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, les-tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojim!
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! gXXXX Resfawraeija XXOQ&
Narodni dom
v Ifiariber&i«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, moziec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojjsifca Leon.
xxx§
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
ti
n Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465.
Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/ä% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/0 do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vfcnjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Oskrbite svojim članom izterjevanje njihovih ter j «lev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
15II IS 15 IB II IS II lil!
V odvetniško pisarno v Celju se v kratkem sprejme
koncipijent
(prednost ima substitut), solieitator, stenograf in ©v. strojepisec.
Naslov v npravništvu.
H11 l!H Bil 1119II11
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah J v veletrgovski hiši
II. Stermeeki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po« šiljatve čez K 20°— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg K 61— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M*Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
P m m nfrm a s slovenskimi ploščami, čistim in WI ctlllUlUIlU jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
J O je
SSK J
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga, Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška'in-dustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno- 'm seško podjetje v CELJU.
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseb stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: ältarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprav^ zidanih 'ali betoniranih
.va
rodbinskihjrobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udelar :::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.