Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvoriSču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6-30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 172. | Teieiomhn številka 6>. | Celje, v pondeljek, 1. avgusta 1910. Čekovni račun ««.817. Leto II. Kdo naj dobi upravo celjske okoliške občine v roke? Mestna stranka celjska je pokazala barvo. — »Štajerc« in »Deutsche Wacht« sta objavila imena mož, za katere gre celjska mestna stranka v boj. Tudi mi smo v soboto objavili kandidatno listo »Šta-jerčevcev« in mnogo se zdaj govori o osebah, katere hoče celjski okoliški občini vsiliti dr. Ambro-schitz kot gospodarje. Nemški stranki smo prav hvaležni, da je svoje karte pokazala, kajti bolje bi ne mogla za slovensko stranko agitirati. kakor je storila z objavo imen 30 mož, katere kandidira v zastop celjske okoliške občine. Kdo so čarodejci, ki bodo rešili občino slabega gospodarstva, kakor se ljudstvu pridiguje že mesece na nemškutarskih sestankih in v njih časopisju? Nemci, ki se britko motijo, češ, da jim je v 1. razredu zmaga s pomočjo tovarn in južne železnice gotova, so ravno s kandidati 1. razreda pokazali, kaj zasledujejo. Kandidirajo tu kakor v zasmeh okoliški občini vodjo celjskega mestnega urada dr. Am-broschitza. Pustimo lastnosti tega moža kot naci-jonalnega politika vstran, zadostuje nam njegovo stališče, da je služabnik celjske mestne občine. Ali nismo zmiraj povdarjali, da je gospodarsko izkoriščanje okolice vprid mesta glavni nagib »Štajer-čevcev« v tem volilnem boju? Dr. Ambroschitz, ki je prisegel zvestobo mestnemu zastopu, naj bode dober zastopnik koristij okoliške občine! Komur se zdaj oči ne odprejo, temu ni pomagati. Pametni ljudje so s kandidaturo dr. Ambroschitza v okoliški zastop dovolj izvedeli. Tu se ne gre za nič drugega nego za poplačanje trimiljonskega dolga celjske mestne občine s premoženjem celjske okolice! In kak davkoplačevalec je dr. Ambroschitz v okolici? Na njegovo ime je prepisano posestvo »Siidmarke« v Liscah z Bismarckovim stolpom. Tudi to govori jasno o ciljih njegove stranke v celjski okolici. Kdo so pa drugi odrešitelji okolice po nemški milosti? Odbornik naj postane lesotržec Teppei, ki je obenem mestni svetovalec v Celju. Torej zopet mož, ki mora čuvati kot mestni zastopnik koristi mesta Celja in ki bode v tem smislu deloval tudi v okoliškem zastopu. Strenčan iz Levca, ki jc odbornik v občini Petrovče, je tudi rnož, ki naj postane nemški odbornik v celjski okolici. Okoličani, ali ste res slepi, da boste zastopstvo svoje občine poverili odbornikom vseh mogočih drugih občin! Ali morete zaupati takim ljudem, da jim! bode blagor vaše ob- čine pri srcu? In Rebeuschegg iz Celja, ki se je pri zadnjih mestnih volitvah ljuto spri z dr. Ambro-schitzem, ker je hotel biti odbornik v Celju, pa ga niso hoteli voliti. Ta naj je za okolico dober, ki se je zastonj vsiljeval v mestu za odbornika! Ce je bil pred letom dni vnet za blagor mesta, kako se mu danes naj veruje, da mu srce bije le za okolico! Da, da! hvala vam, mestni gospodje, da ste nam karte pokazali. Sedaj bode ozdravel marsikter slepec celjske okolice! Sedaj razume ljudstvo odkritost vaše agitacije, češ, da vam je le za boljše gospodarstvo v okoliški občini. Zato bode tudi vo-lilstvo celjske okolice skrbelo, da se take dragocene moči ne odtegnejo sosednima občinama celjski in petrovški. Dvema gospodoma ne more nikdo služiti. Zato bomo poskrbeli, da Ambroschitz, Teppei in Rebeuschegg ne pridejo kot okoliški odborniki nikdar v skušnjavo, da bi se morali izneveriti Celju, kteremu so zvestobo dolžni. Tudi Strenčanu bomo prihranili skrb za celjsko okolico, naj ostane ohra-^ njen le Petrovčam. Okolica bode volila može iz svoje srede. Ne bode škodilo, če postavimo našemu volil-stvu še ostale člane Ambroschitzeve družbe. Poglejmo še nekaterim v obr^iz! Tovarnar Westen, ki izmozgava v svoji tovarni za posodo delavce na najnesramnejši način, in ki oddaja svoje blago večinoma na slovanski jug, zlasti v Srbijo, ki pa od svojih milijonov jše krajcarja ni daroval za okoliško občino, ta bode reševal gospodarstvo v okoliški občini. Njegov uslužbenec Pfeifer, ki je prej v Štorah in na Teharjih zdražbo delal, naj zanese prepir tudi v celjsko okolico? Krasno bodo poleg tega zdražba-rja zastopali občino daljnji nemškutarski kandidati Zupane iz Polul, Mirnik iz Medloga in Ocvirk iz Ko-šnice, ki žive s sosedi v večnih pravdah in sovraštvu! Da je slika popolna, mora biti med nemškutar-skimi kandidati še par nezadovoljnih gostilničarjev in sicer Zagode iz Ostrožnega, Krušič iz Lokrovca, Wobner (Bobnar!) iz Hudinje, samih koristolovcev, ki mislijo, da namen občine ni druzega nego podpirati nered in pretepe v gostilnah s podeljevanjem neomejenih licenc! Čudna družba je to in če je kak poštenjak brez svoje vednosti zašel med kandidate, stori dobro, če to kmalu javno prizna, kajti po slabi tovarišiji glava boli! Morebiti bode nam še marsikdo, ki ga je dr. Ambroschitz na svoj frak priklenil, to pozneje priznal. Žal nam bode, če bomo proti marsfkomu morali nastopati, ker je obrnil iz neči- mernosti ali pohlepnosti hrbet poštenim sosedom okoličanom. Kdor je kandidat v zvezi s predsedni- kom »Siidmarke« dr. Ambroschitzem. ta se je izključil iz poštene slovenske družbe. Ce pregledamo celi imenik kandidatov za odbor in za namestnike, kakor so ga objavili nemški listi »Štajerc» in »Deutsche Wacht«, ne najdemo niti enega moža, ki bi užival v širši množici zaupanje. Niti enega moža ni med njimi, od katerega bi se dalo pričakovati, da bode nesebično deloval v blagor občine, niti enega ne, ki bi bil sposoben za smotreno in varčno gospodarstvo v okoliški občini. To izpre-vidi tudi prebivalstvo in jeza poprime vsakega poštenega volilca. ko sliši, da se sramoti celjska okolica s tako kandidatno listo. Navdušenje za izkušene može, ki so se že odlikovali z delom za javni blagor, in ki jih je v imeniku slovenskih narodnih kan-kandidatov znatno število, raste od dne do dne. Nemci iz Celja skoro v nobeni soseski več ne mo-lejo prirediti shoda, povsod jim vzbuja zavedna slovenska množica slabo vest, da jo žalostno odku-rijo iz skrbi za svoje trhle kosti, v mesto nazaj. Zadnji strel Nemcev, ki bi naj oplašil okoličane, je bilo objavljenje nemških kandidatov. Toda baš s tem, da ste nam povedali, komu hočete okoliško občino v roko spraviti, s tem ste vzbudili slovenski ponos Okoličanov. Izprevidela je vsa javnost, da nemšku-tarji nimajo ljudi za občinski zastop okoliški, na dan volitev se bode pa pokazalo, da tudi volilcev nimajo mnogo več nego kandidatov. Nemško in mestno nevarnost smo spoznali pravočasno, da zmaga slovenstvo na celi črti. Niti eden izmed objavljenih nemških kandidatov ne sme postati odbornik celjske okolice. To bodi smoter našega dela prihodnje tedne! Politični odsevi. Kriza na Hrvaškem. — Položaj v Španiji. — Nezadovoljnost s carjem Ferdinandom v Bolgariji? Zagrebška konferenca hrvaškosrbske koalicije se je končala z izjavo, da želi koalicija nadaljnih pogajanj z banom. V teh pogajanjih bi se naj določilo, pod katerimi pogoji bi mogla koalicija podpirati hrvaško in peštansko vlado. Ton izjave je zmeren in samozavesten; koalicija je v njej tudi računala z občutljivostjo srbske samostalne stranke s tem, da je v izjavi dostavila, da si pridržuje v notranji politiki (to se pravi v zadevi sekcijskega načelnika Aranic-kega) popolnoma proste roke. Ta konferenčni sklep bode bržkone zadovoljil tudi taiste člane hrvaškosrbske koalicije, ki si niso želeli v sedanjem trenutku boja s Tomašičem ali pravzaprav z budimpeštansko LISTEK. Vanda. i Novela. Spisal Josip Premk. Prebudil sem se zelo zgodaj, odprl okno in se zagledal v širno polje, ki se je raztezalo ovito v lahno jutranjo meglo tja do nejasnih obrisov bližnih in daljnih brdov. Vrhovi mogočnih lip tam pod grajskim vrtom so se zlatili v prvem soju vzhajajočega sobica, ki še ni razlilo svoje luči po polju in travnikih in tisti hip sem opazil, da prihaja nekdo tam izza vrtove ograje počasi sem proti gradu. Breskve, ki so bile gosto nasajene, so mi branile, da osebe nisem mogel natanko videti, a vendar sem kakor v nekem strahu naglo odstopil od okna, zastrl gardino in gledal doli na vrt samo skozi majhno odprtino. In spoznal sem kmalu, kdo se sprehaja tako zgodaj doli po vrtu, kei bila je še vsa kakor nekdaj, samo lasje so ji padali globje preko senci, kar jo je delalo še mikavnejšo in lepšo. Ali kot da je čutila, da želim videti samo njene oči, je upirala pogled v tla in se ni ozrla nikamoi. Počasi je stopala med cvetnimi gredicami, z glavo nekoliko klonečo na prsi in zazdela se mi je tako ponižna in dobra, da bi bila možna vsega prej kot krutosti, ki jo je skazovala napram meni. Sledil sem pazno vsaki njeni kretnji in čakal samo, kdaj dvigne svoj obraz, da pogledam zopet enkrat tiste čudovite oči, ki sem jih tako ljubil in zapazil sem na veliko moje začudenje šele ko je prišla čisto pod grad, da je ogrnjena v tisti moji pelerini, ki sem ji jo posodil on deževni večer pred tremi leti in mi je rii imela časa vrniti, ker sem odbežal prehitro v tujino. Kot da mi je podala prijateljsko roko mi je zagorelo prijetne toplote po vsem telesu, saj to ni moglo biti znak sovraštva in preziranja, ako hodi, ko v gradu še vse miruje v tisti revni stvarici, ki jo mora vendar vsak hip, ko jo začuti na sebi, opomniti davnega večera, ko je tako grdo lagala, a sem jaz tako zvesto verjel v njeno laž ... — Ali šiloma sem se otresel vseh sentimentalnih misli, stopil od okna, se napotil še pred zajtrkom k delu v verando. Pa tam so bili oživljeni zopet vsi spomini ... Iz vsakega lista cvetočih lip, iz vsake malenkostne sence, iz vsakega žarka, ki je trepetal nad alejo, sem slišal njen zvonki smeh, njene lahno bližajoče se korake in priznati sem si moral, da je dosegla Vanda, ako me je hotela ob tej sliki mučiti, svoj namen bolj kot je morda želela. In tako se je godilo zmenoj sleherni dan a premagoval sem se in ostajal hladen, vsako misel nanjo sem skušal zatreti še predno se je razžarela v brezupno sanjarjenje, samo želje, da bi ji pogledal saj enkrat zopet blizu v tiste čudovite oči, se nisem mogel otresti... Tlela je v srcu in živela z menoj kakor del mojega življenja, vsako premagovanje je bilo zaman, dasi sem se jasno zavedal, kako nevaren bi bil zdme tre-notek najinega srečanja. Slutil sem, da bi bil mojim Čustvom njen topli pogled kakor rožam v popju žarko solnce: vzbrstelo in vzcvetelo bi vse zopet z novo in morda celo z večjo silo kakor nekdaj... Zato sem ji bil v momentih ,ko sem se zavedal svoje nemoči, skoro hvaležen, da se me je ogibala in želel sem z neodoljivim hrepenenjem samo da postanem hladen in zatrem nanjo vsak spomin, vsako najmanjšo misel, v trdnem prepričanju in zavesti, da je lepota njenih oči komaj del tiste nebeške veličasti, ki jo zagledam nekoč v očeh druge, morda prav tako nepričakovano in nenadoma in se začudim, kako sem zamogel mreti ob taki neznatnosti ko sem vendar iskal lepote najvišje, najpopolnejše, kolikor je zamOre doznati oko... A dvom nad vsemi temi šiloma porojenimi misli je bil močnejši in razpršilo se je pred njim v ničevost vse, kar ni imelo svojega rojstva in postanka v tistem davnem momentu, ko je menda prenehalo biti srce in je menda sprejelo vase nekaj, po čemer je žejalo in je znalo varovati pred vsakim napadom... Vsak boj je bil zaman: dasi sem skušal preslepiti samega sebe s spoznanjem o nedosegljivi sreči, o prevari in preziranju, sem bil v resnici vendar še vedno isti kot takrat, ko sem jo čakal pijan veselja in mamljive zmage v aleji toneči v večerni mrak ... Vse, kar sem si priboril, je bila samo navidezna hladnost in težko premagovanje, da sem ostajal tudi ob prostih urah v svoji sobi in nisem iskal priložnosti, da bi se sestal z njo. A zato so bili tem daljši moji večeri, ki so imeli zame nekaj skrivnostnega ... Parkrat sem se že namenil, da vprašam služkinjo, kdo stanuje v sosednji sobi, a opustil sem namero, ker sem sklenil ostati popolnoma brezbrižen za vse, kar se godi med temi čudnimi ljudmi v Jagodicah. Soba je bila ločena od meje z visokimi vrati, pred katerimi je visela od vrha do tal temnordeča gardina, ki pa se je dala razgrniti na dve strani. — Vrata so bila močna in zaklenjena, zato se mi je zdelo čudno, kako da je bila gardina vedno razmak-nena vsaksebi, ko sem jo jaz naravnal vsako jutro, dokler se nisem naveličal in jo pustil razmaknjeno. Vprašal sem služkinjo, če ona odmika gardino, a starikava ženica mi je odkimala in njenim odkritosrčnim očem sem verjel, zato si tega zagonetnega pojava nisem mogel raztolmačiti. Mislil sem izprva, da je pritrjena poševno in da se razmakne sama, a prepričal sem se, da je popolnoma sorazmerno z vrh-nim podbojem, ki je vodoraven — torej mora biti nekdo, ki jo razmika. Ali kdo? Saj v mojo sobo razun mene in stare služkinje ni prihajal nikdo — kdo bi torej bil ta skrivnostni nagajivec? Ako ni v moji sobi nikogar, potem mora biti iz sosednje, kjer pa je stanovala po mojem mnenju neka ženska. Slišal sem včasih korake po mehki preprogi dolgo v noč, kot da hodi od okna do vrat in zopet nazaj, včasih se mi je zazdelo, kot da je zaškripal fotelj in nato je za nekaj časa vse potihnilo, a ponovilo se je navadno zopet in nisem si mogel kaj, da bi ne zgrnil gardino čisto skupaj, a zjutraj sem jo našel gotovo razmaknjeno. In baš tisti dan, ko je bilo zunaj tako pu- t • vlado. Semkaj moramo računati v prvi vrsti grofa Pejačeviča, bivšega bana in predsednika hrvaškega kluba v ogerskem državnem zboru. Ta je namreč po konfliktu koalicije z banom dr. Tomašičem odložil svoje predsedniško mesto in odkrito povedal, da mu spor zaradi odstopa Aranickega nikakor ne ugaja, ker želi od koalicije, kot vladajoče stranke v deželi, pozitivnega dela. Ako bi ne prišlo do poravnave, je zagrozil Pejačevič z »izvajanjem posledic« — s korakom torej, ki bi koaliciji z ozirom na velik Peja^-čevičev upliv v deželi, zelo škodoval. Tu le lahko tudi mimogrede omenimo, da zadeve Aranicekga ni smatrati za osebno vprašanje; kajti v paktu, katerega je sklenila koalicija s Khuenom in z dr. Tomašičem dne 21. januarja, je 1. točka sledeča: C e 1 a sedanja vlada z banom in sekcijskimi načelniki odstopi. Tomašič se torej pakta ni držal, ker ni hotel Aranickega odsloviti, in baš zarad'i tega ga je klicala koalicija na odgovor... K sedanji izjavi hrvaško-srbske koalicije, sklenjeni na zagrebški konferenci, je pa treba dostaviti, da je koalicija zahtevala poroštvo za to, da se bode novi pakt, katerega namerava skleniti z banom, tudi držal. Ker si pridržuje koalicija na eni strani svobodne roke glede notranje politike in zahteva na drugi strani poroštvo, da se bodo njene zahteve izpolnile — je treba smatrati sedanje stanje na Hrvaškem in napetost med banom in koalicijo za precej resno. To kaže tudi postopanje banovo. Dr. Tomašič ni niti počakal na uradni dopis o sklepu koalicijske konference, temveč se je takoj odpeljal v Budimpešto, kjer je imel dve uri trajajoč razgovor z grofom Khuenom in se je udeležil tudi ministerske konference. Uradno se sicer poroča iz Pešte, da se Je šlo le za investicije iz novega 560 milj. državnega posojila na Hrvaškem in da se je dr. Tomašič trudil za to, da bi se določile potrebne vsote za gradnjo liške železnice. Ali glavni predmet posvetovanja je gotovo bil sklep hrvaško-srbske koalicije, zlasti zahteva poroštva za izpolnitev stavljenih pogojev. Kaj stori ban, to še danes ni gotovo. Zanimiv je pogovor, katerega je imel dr. Tomašič z urednikom »Pester Lloyda«. Izjavil je, da vidi v odgovoru koalicije ponovljeno odbite svoje predloge in da koalicija vstraja na onem stališču, katero je napotilo njega k demisiji. Ban vidi v sklepu le žalost po pre-trganih stikih z njim, ker se zahteva poroštvo za prijateljstvo z vlado; te zahteve da on ne razume. Saj je pripravljen braniti koristi hrvaškega naroda: za zasledovanje posameznih oseb iz političnega sovraštva pa se ne da porabiti. Ker je torej koalicija kot plenum zavrgla banovo stališče, in on mora na njem po cesarjevem naročilu vstrajati, tedaj mora priti do razpusta sabora in do novih volitev, katere bode izvršil z onim delom koalicije, kateri se strinja z njegovim stališčem. Ako bi pa tudi to ne bilo j. mogoče — potem pa odstopi. — Ako ni ta izjava ba-nova le grožnja in sredstvo za omehčanje vodilnih politikov v koaliciji, temveč resno mnenje banovo, potem, upamo, da bode koalicija našla primerno pot do bana. To bo morda i za njo i za Hrvaško v sedanjem trenutku najbolje. Bolje jeden vrabec v rOki kot deset na strehi. • Razpor med Vatikanom in špansko vlado se je sedaj tako poostril, da so pretrgane med Madridom in Rimom vse diplomatične zveze. Španski vatikanski poslanik Ovicda je žc odpotoval iz Rima domov nazaj. Španijo čakajo sedaj težke ure. Grozi ji kar-listična revolucija; princ don Jaime je častital tistim španskim senatorjem, ki so podali papeževemu nunciju protest proti Canalejasovi politiki. Očividno sto in deževno, sem sklenil povprašati služkinjo, kdo stanuje v sosedni sobi. Zaveso na oknu sem spustil do polovice, da je bilo v sobi skoro mračno, legel na divan in pričel premišljevati to pusto, skrivnostno življenje jagodi-ške gospode, ki mi je bila vsa od prvega do zadnjega nerazumljiva. Prižigal sem menda iz samega dolgočasja cigareto za cigareto, kot da se hočem vdu-šiti v tobakovem dimu, ko me opozori lahno trkanje, ki me je naravnost presenetilo. ' ker v vseh štirinajstih dneh me v moji sobi še ni nikdo posetil. Na moj odziv je vstopila -— Matilda. Približala se mi je s prijaznim nasmehom in nič tiste dolgočasne resnosti ni bilo v njenem obrazu kakor prvi dan. In še predno je kaj spregovorila, se je zazrla v gardino. jo premerila od vrha do tal in se nato obrnila proti meni, ki sem se le napol dVignil na divanu. »Sprevidela sem«, je dejala in me pogledala očitajoče, »da se moram vendar jaz potruditi do vas, ako nočem, da mi kar na vsem lepem ne odidete zopet bogvekam, ne da bi se vsaj nekoliko pogovorila. Čuden samotar ste postali, gospod Lokar.« »Ravno nasprotno, gospodična«, sem ji oporekal. »Jagodice z vsemi prebivald, med katere ste všteti seveda tudi vi, se mi zde kakor ljudje v kaki romantični pravljici.« Matilda se je nasmejala a njen smeh se mi je zdel prisiljen in slutil sem, da mi pove nekaj, kar jo je napotilo k meni. Stopila je k oknu, se ozrla po sobi in se začudila. »Moj Bog, kako neprijetno mračno je tu notri, ali dovolite, da dvignem zaveso?« Nato je sedla v starikav, a še dobro ohranjen fotelj, sklenila roke v naročju in se razgledala po sobi. »Saj je prijetno tu notri — vse v tako nekako zamolklem tonu — gardine, divan, preproge, kot da ne ljubite nič svetlega in veselega. Ah, pa kako sem smešna, saj niste opremili sobe vi. In tam —« se je je, da bi karlisti kaj radi porabili papeža in klerikalce za revolucijo na Španskem, v kateri bi spodnesli slabotnemu Alfonzu XIII. prestol. Kako nevaren je sedanji položaj v Španiji, odseva jasno iz Canaleja-sovega govora v Madridu: »Zdi se mi. da veje revolucionarni veter, ali mi vztrajamo na svoji trdno določeni poti. Ne bojimo se proglašenja meščanske vojne; podpira nas večirta v parlamentu in autori-teta kralja, kateri je dovolil, da so možje z gotovo idejo vzeli vlado v roke.« Kralj se hote ali nehote ne more odločiti, da bi razpustil parlament in je dovolil tudi oster odgovor vlade na izzivanje španske klike na vatikanskem dvoru. Vatikan ni ostal na to izjavo odgovora dolžen — v nadeji, da se bode dal Alfonz že vsled tradicij svojega rodu in vsled vatikanskih. groženj vendarle omehčati in bode odpustil Canalejasa. Špansko liberalno časopisje podpira z vsemi močmi sedanji kurz vlade, ki sicer tudi sama kaže precej energije proti klerikalcem. Za včeraj so bile napovedane ogromne demonstracije klerikalcev v Madridu in v provinciji; vlada jih je prepovedala in je povsod mobilizirala vojaštvo. Vatikan se sicer nič prav ne nadeja zmage v Španiji: ne manjka glasov, ki govore o odstopu sedanjega papeža. To je pa nemogoče in če Canalejas ostane na krmilu in bode vedel s trdno roko zadušiti vsak odpor, bode Pij X. za hujšo blamažo ko je ona glede boromejske enciklike, bogatejši. * Bolgarski car Ferdinand ni bil nikoli posebno priljubljen v svoji novi domovini. Ta nepriljublje-nost je pa po sofijskem kongresu še vzrastla. Zelo mirni in zmerni bolgarski časopis »Den« piše o kralju: Kralj kot Nemec je dobro storil, da ga ni bilo pri slovanskih prireditvah v Sofiji blizu. Ali svojih otrok ni imel pravice poklicati iz Sofije. On nam osebno ostane tujec kakor je došel tujec k nam. Ne moremo niti zahtevati, da bi postal Bolgar ali Slovan. Z ozirom na to pa kralj nima pravit-e, da bi delal v svoji rodbini, kar se mu ljubi in ako hoče svojemu rodu ohraniti bolgarski prestol, mora svoje otroke vzgojiti v našem duhu in naših tradicijah. Dinastija se ne sme vzgojevati v duhu, ki je Slovan-stvu sovražen. Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celjskem „Sokolskem domu". Štajerske novice. Dr. Ambroschitz predstojnik uradov in podjetnik. Pri okrožni sodniji v Mariboru je zapriseženi predstojnik mestnega urada v Celju dr. Ambroschitz izpovedal in priznal, da je dobil za uredništvo časopisa ..Deutsche Wacht" plačilo 2400 K na leto v roke in da je torej res on urednik te nesramne cunje in da od letnih 2400 K plačuje še pomočnike, n. pr. odgovornega urednika Schidla, ki je pa tudi priznal, da v resnici ni urednik, ampak le ,.Sitzredakteur", to je, da slepari javnost kot dozdevni urednik. Kolega dr. Ambroschitz hoče torej dokazati, da ni goljufal južne železnice, ker je res urednik. Pri tem žalostnem zagovoru se je pa sedaj sodno dognalo, da je zapriseženi »nepristranski" politični uradnik ozrla skozi odprta vrata v drugo sobo — »je vaša spalnica. Vidite, v tej sobi še nisem bila nikoli in zanimalo me je, kak okus ima — Vanda.« Pogledala me je z neprijetnim pogledom, kot da me hoče dražiti z njenim imenom, a jaz sem molčal in pušil malomarno svojo čigareto. »No, kaj molčite«, me je povprašala in se nagnila naprej, kot da mi hoče brati iz obraza moje misli. »Kaj naj vam odgovorim, saj ne vem ničesar. Tu stanujem pač kakor vidite, ako bi mi ukazali drugod, bi stanoval morda drugod; doli v verandi kakor veste je moje delo in vse drugo m'i je v Jagodicah — deveta dežela.« Skimala je z glavo in se zagledala v vijoličaste kolobarje cigaretnega dima. »Čudni ste postali, gopod Lokar, skoro vas ne poznam. Ali se vami je res svet tako pristudil? Včasih ste bili veseli in zabavni, saj se še spominjate, a sedaj ste resni in čemerni, da bi se vas človek skoro prestrašil. Štirinajst dni ste v Jagodicah in videla sem vas menda vsega skupaj trikrat. Parkrat sem se že napotila tu sem, a vedno sem se premislila, misleča, da vas gotovo motim. In gospod Viktor je istih misli, a sinoči me je le pregovoril, da naj vas povabim. ako se hočete udeležiti jutri z nami izleta ali bolje sprehoda na Jame.« »Na Jame? Kje je to?« »Dobro uro od tukaj. Dva ribnika sta gori. a enega bodo osušili, preblaten je menda in ribe po-ginjajo, zato ga hoče sedanji lastnik "izčistiti.« »Ali je bil prej mar grajski?« sem povprašal, da sem sploh kaj odgovoril, ker v resnici me vsa stvar ni prav nič zanimala. »Vidite, kako ste uganili — ali ste že vedeli?« »Kaj?« »Da je gospod Schoner ribnik prodal?« Jaz sem odkimal in molčal. »Kdo ve«, je povzela po kratkem molku, »če nimate koga, ki vas o vsem, kar se vrši v gradu, natanko informira.« dr. Ambroschitz obenem izdajatelj in urednik strankarskega podjetja, časopisa „Deutsfte Wacht". Lepe razmere! In dr. Ambroschitz }B$resene-čeni. Strumen, čvrst, samozavesten nastop,%ladko izvajanje posameznih vaj, bodisi prostihf* bodisi na orodju, bodisi v skupinah:»^načelnik brat Sevnik je lahko zadovoljen z vspahom. Društvu, ki je v težavnih razmerah šentjurskih „Sokolov" toliko doseglo, moramo le častitati! Na eni strani gonja klerikalcev, pomanjkanj telovadnice, na drugi velika zaposlenost in>=b>dda-ljenost kmečkih fantov-telovadcev — to so težave in ovire, ki bi se jih marsikdo prestrašil. Ali Šent-jnrčani se jih niso — in danes imajo zbrano lepo četo čilih sokolov, braniteljev našega rodu in po-speševateljev njegovega napredka. Posebna zahvala gre šentjurskim in okoliškim dekletom za prodajo vstopnic, peciva in sploh za trud, ki sd ga imele z veselico. Šentjnrčaui pa se ta daa>riiso samo skazali s telovadbo; slišali smo tudi riaekaj krasno podanih pesmi šentjurskega pevskega zbora. Krasen venec deklet in fantov, izborno naštudi-rane pesmi — kaj si morete misliti lepšega ? Brat Čulek ni le izboren starosta šentjnrskega „Sokola", on je tudi izboren pevovodja ttžko »Zakaj mislite tako, gospodična?«^ Matilda je nekoliko pomislila in je odvrnila* »Ker se mi zdi naravnost nemogoče, da bi bili za vse tako brezbrižni, kakor se kažete. Ako pa je temu res tako, mi oprostite, če vam povem moje mnenje, da potem Vande niste nikdar iskreno ljubili, ali pa ste še vedno tistega groznega mnenja, kot pred dvemi leti, ko ste ji napisali pismo, kakršnega ni pričakovala od vas nikoli!« »Vi ste ga čitali?« sem povprašal in gledal vstran, da ne opazi moje razburjenosti. »Še tisti dan in še mnogokrat potem —« »Kaj pravite?« sem vzkliknil vzhičend]^ »da Vanda pismo hrani?« »In ako bi ga?« »Bi jo prosil, da ga takoj uniči. Povejte ji to, gospodična«, sem jo skoro poprosil, a njen pogled je bil uprt naravnost v tisto gardino pred vrati,, ki so ločile mojo sobo od sosednje. Niti trenila ni, kofcda je zagledala tam bogvekaj in nehote sem uprl tudi jaz tja svoj pogled. »Kdo stanuje tu poleg vas?« me je vprašala in pokazala na vrata. »Žalibog, gospodična, da vam na to ne morem odgovoriti, dasi bi sam rad vedel —« .4 »Zakaj?« me je povprašala hlastno jujne pogledala pozorno. Že sem ji hotel povedati skrivnost o gardini, a v strahu, da morda s tem odvrnem pogovor od Vande, sem odgovoril: »Ker sem se za svoje sostanovalce kolikor toliko vedno zanimal in ker se mi zdi, da stanuje tu neka — ženska.« »No, vidite«, se je nasmehnila, »pa pravite, da se za nič v gradu ne zanimate. O, saj vem«, je dodala počasi in ljubeznivo, »da niste tako zlobni in tr-dosrčni kakor se kažete.« Dalje"pri! oiriji<\ b nJ Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za i. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. r1 nO n 11 207 —19 Šubieeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. -- U um: TT