96. številka. Ljubljana, sređo 29. aprila. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzetuai ponedeljke in dneve po prazni kili, ter velja po pošti prcjeuian, za avatro-ogerske debele za ćelo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ia čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez posiljanja na dom za colo loto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoc I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom su računa 10 krajc. za mosec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold, — Za gospodo učitelje na ljudskih solah in za dijake volja zniiarta cena in aicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejciuan za čVtrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo od Ćetiri-stopite petit-vrste 6 kr., ču so oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. čo se dvakrat m 4 kr. če ae tri- ali vcčkrat tiska. Vsakokrat se plača šfompelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopiai so no vraćajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colcvaki costi v T;ivčarjevi hiši „Ilotnl Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiijati naročnino, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reci, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiđi. Velike ali male občine? O tem vprasanji smo mi uže pisali in smo dokazali, da so večje občine bolje in da mora naš narod do njih priti. Rekli smo tuđi, da povsod le reakcijonarci, kleri-kalci in jezuvitje, kateri žele, da narod ne-umen, neomikan in od klečeplazov odvisen ostane, so za male občine in proti velikim. Naveli smo, da so za večje občine vsi omikani in napredni narodi. A kljubu temu so naši klerikalni listi odloČno proti temu bili: Go-riški „Glas", štajerski „Gospodar" naše zdaj bolj možgansko - zmešane, kot narodne „Novice" — vsi slovenski inračnjaki v novinarstvu so nam nasproti stopili in n6 svojo jezuvitsko sofistiko dokazovali, da so le manjše občine dobre, t. j. po naše in po resniei, da je le organizacija dobra, kjer ljudstvo pod btaro-klerikalnim uplivom ali neumoo in neomikano ostane. Citirati smo uže tuđi članek iz hrvatskega „Obzora", ki tadi govori za večje občine. Znano je, da dragi Slovani, kakor Rusi in Srbi ali imajo aže, ali težijo na to velike občine osnovati. In tuđi Slovenci smo to uže začeli. Ko je še Toman na Kranjskeni hil odločilen, ki je bil vendar najprej narod en, sklenena je bila tuđi tu postava o zloženji malih obfiin T večje. Dr. Costa zdaj izvršitev zavira. Isto tako so sklenili pametni napredni in svo-bodu-miselni poslanci goriski večje občine. Goriski klečeplaz Tonkli je takoj se svojo jezuvitarsko gardo začel proti temu sklepa tako rovariti, da so se, kakor se je nam zdelo, ćelo pošteni pa premalo pogumni slovenski naprednjaki prestrašili. Ustreči mislimo torej prijateljem napredne naSe ideje o scstavljenji malih v večje občine in tuđi nadim klerikalnim novinarskim ko- legom menda bodo ustreženo, — ako jim povemo, da so tuđi bratje Čeh i te glavne misli kot mi. In sicer ne „radikalni" in brez-verski" Čehi, ki v „Narodnih Listih" in drugih čeških liberalnih čanopisih zakladajo svoje niisli o poboljšku narodnega stanja, nego pošteno „konservativni", staro češki in našim klerikaleem zavezni in priljubljeni „Pokrok" je, katerega citiramo. „Pokrok" namreč je prinesel dva Članka pod naslovom „drobeni a skladani obČ-f'. V drugem teli Člankov so v sredi ti-le stavki, ki so zrno ćele razprave: „Vsaka korporacija, ki je mala in slaba, je odvisnajsamo večji organizem stoji na svojih no gah. Narod bi se boljše sćsredil in z orga niz i ral v veČjih občin ah. Vsaka veČja občina je s printojnimi poniedki kakor kaka trdnjava uarodne moči. Z močnimi organizmi se teško vlada ; le male stranke so mehke in povoljne. Čem vcČ manjših občin, tem bolj jenarod odvisen." Te besede českega konservativuega lista so tako jasne v tem vprašanji, da ne potrebujejo nobenega komentara. Dajemo jib torej sanjo onitu našiueem v premislek, ki se sicer radi s strogo, prestrogo fuderali-stičninn staročebi primerjajo, a odloČno male občine odbijajo iz federalističnih (ali kali ?) razlogov. Politični razgled. Homilije sijo*ntiitiii postavah piše rimski papeže v list „Voće della Venta", da se oinra v sedanjeni Času papež Se veseliti tacili konfcsijonluih postav, kakoršne so sklenene v Avstriji, ker je s tem mogoče da hujše ne pridejo. — Vidite da so naši klerikalci še bolj papeški kot papež sam ! Dvipf/neijfttn je Andrasfly predložil rndečo knjigo. Ta obsega 20 spisov glede zastupstva avstro-ngerskih interesov v Španiji, H spisov tikoma imenovanja Ilustem-Pase za generalnega puvernerja v Libanonu; S3 spisov o vprašanji Suezovega prekopa, končno 30 Hpisov o drugih trgovinsko političnih vpraŠanjih. Posebnega političnega pomena nij nijen spis. Svh&ki knez Milan se je preteklo ne-deljo v Carigrad odpcljal. Ministerski svet ima med tem voditi vladne zadeve. Nekdanji minister predsednik Garašanin je nevarno zbolel. Na Švirnt'slcešn popovska stranka na vso moč ruje iu agitira. Vcč krajev v Jari hq je moralo zaradi tega z vojaki na-poluiti. M^ruitcoski list ,,Ordre" piže, da je preteklo leto, ko je bilo delo fuzije uže skoraj do konca dognano, grof Cbambord nekega visoko stojećega diplomata o položji vprašal, pa da mu je ta dal ogo^or, ki je bil za refltavracijuke projekte ugoden. Toisto osobo ne je pred malo dnevi vprašalo za svetj ta pot pa je bil odgovor gn.fa A. ... ves drngačen. — Poslanec pomorskih Alp Piccon je irael pri nekem banketu zadnje dni govor, kjer je razvil svoje separatistične ideje. Vse stranke so si v tem edine, da se se svojim govorom učinil strašno budodelstvo. Vse terjajo, da se izbacne iz narodne zbornice. Kaže pak ta govor, da «e je v Savoji in Nizzi zopet začelo oživljati italijansko narodno čuvstvo. V svoji veČerni seji 26. aprila je itctit« šlei državni zbor končal posvetovanje celera administrativnega poročila iz Alzaeije in Lo-rene. Poslanec Siraon je kritizirat poročila v govoru, ki je ćelo uro trajal. Zavezni ko-misar Herzog mu ugovarja, češ, da mora vlada agitaciji krepko protistaviti se. Dalje pravi govornik, da vlada prevzetih davkov nij niti povišala, niti znižala, in da je je, I-istek* Nasledki prisilnega celibata. (Spiaal Cismontanus.) (Daljo.) Postava prisilnega celibata torej je t i s t a nesrečua naredba, katera je porodila tolik anj str ah o vi tih š kan da lov, tolikanj žalostnih n a s 1 e d k o v. Torej, ako se drevo srne in mora soditi po sadu, kakšno sodbo bode pošten, pameten, nepristrausko minleč človek izrekel o postavi, katera je rodila toli ka nj malopridnega sadu?! Dne 10. novembra J. 15G1, tišti čas, ko je bil tridentinsk zbor odložen, zbral je papež Pij IV. konzistorij, da bi se odgovorilo nekim vprašanjem franeoskih škofov. V tem konzistoriji vstal je kardinal ltudolfPij Carpi ter mej drugimi rečmi govoril o ce- libatu, ki ga je ćelo pošteno-katolidko- mis-leči cesar Ferdinand I. odpraviti želei. R?kel je Caroi: „Ako bi ee duhovnom dopustila ženitev, bi skrb za familijo, ljubezcn do žene in otrok iz trgala jih iz pape-ževe odvisnosti ter bi jih storila podložne svojim vladaijem, in Ijubezojivost d(» otrok bi jih vladam ustrežljive naredila, papežu v silno škodo. Prizadevali in poganjali bi se, svoje beneficije deđne sto-riti, in v kratkem Čusu bi papeževa oblast obvezala samo mesto Kim. Pred uvedenjem celibata papež nij potćzal ni kake ga dobi čka iz druzih mest in dežcl, a odkar je bila ustanovljena ova postava, postal je Rim gospodar vsemožui ter podeljuje tolikanj niastnih beneficij, katero korist bi papež zopet izgubil, ako bi se dovolila duhovnom ženitev!" Quod erat demonstran-dum. (Glej Fra Paolo Sarpi: „Istoria del Concilio di Trcnto," libio V.) To jo vsaj o d k ri t <>fi r<5 n a očitna izpoved! Tedaj sama dobiČkarija, naga koristoljubnost, gola sebičnost, brezobzirna s a m o p r i đ n o s t, s 1 c p i pohlep lakomnega, požreš-nega! Mari je papežu in Rimu za posebno krepost, vedjo popolnost in svetost devi-skega, angeljnkega celibata! Ako bi mu bilo za te kim ere v resnici kaj mari, ne bi med p a p e ž i, k a rd i u a 1 i e t c o n s o r-tes tolikanj nesramnih, eklatantnih anticel i batai j e v imeli. „Quod licet Jovi, non licet bovi", to je njih politika. — Ako bi žeuitev usmiljenja vrednib papeŠkib volov — vojakov sem hotel reci — papežu in Vatikanu toliko koristi, toliko dobička dajala, kakor jih daje celibat: uže davno bi bil nezmotljivec celibat anatema-tiziral, tisočkrat proklel ter pod kaznijo časnega in večnega prokletstva da-hovnikom jarem svetega zakona nositi u ka- kjcr je bilo mogoče, še polajšala. — Zbornica sklene, da se je fl prcdloženjem admi-nistrativnega poročila postavnim določbam zadoRtilo. Dopisi. Iz Postoj ne 27. apr. flsv. dop.] Naša čitalnica ima nesrečo. Še nikoli nij beseda bila tako slabo obiskana, kakor vče-raj. Zbralo se je sicer kakih 30 osob, ka-teri so pa ČitalniŠke prostore prav nevoljni zapustili, ker se obljubljeni program nij po-polnem izvršil. Da je odbor tema kriv, bo vsak pritrdil, ker pusti arangement tak im ljudem, ki bo sicer dobri izpeljati kako malo rolico, nikakor pa še izskušeni in pravega okusa nemajo, da bi pri izberi gledališkib iger občinstvu zadostili. Naši pevci so prav dobro peli in gdč. R. nam je deklamovala odlomek „Device orleanske" izvrstno, za to ji je donela tuđi splosna pohvala in čitalnica ji izreka za vse kar je iz gole blagodušnosti storila, ker smo uže večkrat priložnost imeli njen Iepi glas občudovati, srčno zahvalo. Splošna nevolja je pa bila, ker odbor nij pustil tombole igrati, ker je izguba kazala. Ali morda čitalnica zato besede napravlja in ?e vstopnino terja od neudov, da s tem d o b i č k a išČe ? Program se mora izpeljati deravno nij občinstva, katerega se je pri-Čakovalo. Ples nam je ravno tako po vodi spi a val, ker navzočnih je bilo celih G gospo-dičin. Torej odbor čitalniSki, pozor! da se nam ne bodo nemškutarji smijali. Čifalnišk ud. Ofl £llVC 27. aprila. (Izvirni dopis]. Največ sramote nam učiteljem delajo ljubljanski učitelji, kateri svoj list „Laibachcr Schulzcitung" uže tako proti pedagogičnim načelom pišejo, da se jim mora vsak priprosti človek posmehovati. Omenjeni nem-Skutar^ki učitelji namreč v zadnji številki svojega lističa trdijo, da bi žalostno bilo, ko bi se slovenska mladina v materi ne ni jeziku poduČevala in odobrnje besede Dežmana, kateri pravi, da se mora naša mladina v tujem, v ueiuHkem jeziku podtičc-vati. Le razlagajto predmete učencem v tu-jenj jeziku in videli bodete, če vas bodo raz-umeli , če bodete imeli kaj vspeba pri po-duku, in če bodete zadostili zahtevanju „Nonnal-Lehrpliino". Omenjena knjiga tuđi tujega jezika od ljudskih šol ne terja, nego še dolžnost nalaga, v mladini navdušenost do naroda vzbujati. Vi ljubljanski „after-pedagogi" ste nam nasvetovali knjigo slav-nega nemškega pedagoga Diesterweg-a a posinšajmo, kaj on pravi: „Jezik je všake ma naroda sveti35e. Njega dotek-niti se, njega roparsko jemati, taj jezik usi-liti ma, pravi se: njegovega življenja na korenini se Iotiti. V jezika živi narod, v jezika je njegov dah utelesen. Blag jezik je njegovo največje dejanje, je utisnenje, izraz njegovega notranjega bitja". — In pedagog Vernaleken pravi: „Uže otroka dva jezika vzpored učiti, to je pregrešenje nad duhom otrokovim. Večina takih otrok je kasneje, ako jih trdna natura ne resi, do-stokrat duševno slabotaa, dostikrat duševno bedasta". Kaj pa Herder pravi: „Ako je jezik organ naših duševnih močij, sredstvo našega notranjega izobraženja, ne ni oremo drtigače odgojevati, nego v jeziku na Se pa naroda'-. — Vsak pravi pedagog je teh misli, le Ij ubij auski renegati nasprotno ravnajo. Prav ima dopisnik „Soče" v 17. štev., ki pravi, da se bode neznačajnost, kru-hoborstvo, nemškutarstvo pri tacih učiteljih pozginolo, kadar bodo temeljiteje izobraženi. Idite tedaj pedagogične ničle še nekoliko let pedagogiko in druge za uČiteljstvo potrebne predmete študirat in pisali bodete po tem „Laib. Schulzeitung" drugaČi. Iz €3 rilflctl 27. apr. fIzvirni dop.] Predavanja na tukajšnjem vsenčilišči so se uže začela po vseh fakultctih, ia kakor se vidi število slovenskih dijakuv nij naraslo. V obče opazujemo, da je uže od laoskoga leta počeuŠi Slovencev menj in od teh so nekateri le na izliko Slovenc', to je, kadar se v krogu slovenskom uahajajo, kažejo da so Slovenci , drugače pa neinčijo. Hvala bogu, da je takih le nekoliko. Kar se nav-dušenosti Slovencev za narodno stvar tiče, moram pripozaati, da bi se v tem oziru lahko mnogo več doseglo, kakor se je. De-ntršnje dijađko življenje med Sloveuci nij posebno živahno in društveno, vnak, kdor je bil ud nckdauje Siovenije, rekel bodo denes tukaj bivajočim dijakora, da so se malo pre-več mlitavosti polastili. Gotovo je, da k temu mnogo doprinu«a ubožtvo mnogih Slovencev, ki morajo uaj-prej iti za kruh« ni in se pečati podučcvaujem kar jim čas krade in voljo za društvo od-vzema. Rcs veliki blagor bf bil, da bi se v skorenu, uže pred več leti zamišljeno „pod-porno društvo sa slovenske dijake" nresniČilo, Mnogi bi tedaj dobivši tukaj pod-pore pogumniše delovali in mnogi izvrsten talent bi nam se prepada rešil. Jaz poznam dva izvrstna in značajna dijaka, ki sta iz bogoslovja iz8topila in bi se rada po-svetnim naukom posvetila in zaradi pomanjkanja sredstev ne moreta, starši pa, kakor extheologa podpirati nečejo. Želeti bi bilo, da se jima vsaj v začetku pomore. Takajšnje podporno druStvo za slovan-ske dijake, ki brano le iz Slovenskega dobiva izvzemši 40 gld., ki jih je dalmatinski zbor podaril, in bi se polnim pravom moglo slovensko zvati, je resno govoreči več ▼ besedi podporno kakor v djanji, ker kapital je premali, prineski letni se veČji del glav-ničijo, in obrestna svota, ki so v potlporo deli, ne iznaša toliko, da bi sa dveraa dija-koma na leto pošten kvartir plačatt mogel. Slovenska mladina toda svojim praroožniSim domorodcem živo na srce polaga, da bi se to podporno društvo, ki se uže dolgo snuje vsak dan oživljalo In po vseh slovanskih kraj ih za ta dobrodelni in Iepi namen nabi-ralo, da bodo v prihodnje vsi slovenski di-jaki, ki ne morejo na svoje stroške posvet-nim naukom se posvetiti, našli tukaj zdatne podpore. Na mesto Leopoldovcev, ki so v Trient in Bozen prestavljeni imamo tukaj, drugi hrvatski regiment „Jelačićjance", o katerih se je v jeseni toliko razkričal , da so Grad-čanom kolero nanosli. Gradčaui pred doho-dom Jehičić^vesra polka nijso bili ćele brez kolere, ker je bilo kak'h 12 Ijudij na koleri umrlo, in tuđi po dohodu polka nij narasla kolera, ker bolezen, ki je nastopila tukaj med momki, nij bila kolera, ampak typhu» in mrzlica, k Čemu je le to največ do])rinoslo, da momki nij.«o imeli na dolgem potovanji shodnu hrane in počitka in vreme je bilo vlažno. Umrlo jih je tedaj voliko število in še sedaj jih nenavadn > mnogo urair.i, ker malo kateri dan preidn, da ne bi ennga po-grcbli. Sedaj jih nujvcč na pljučnih boleznib umiru. Ti Ijudjc, ki so ueprenehoma bivali v domučem kraji , nijso uavikli severncinu podnebju, ki je oštro in Hpremeuljivo, in za-tegadel jih je toliko bolnih, iu ta veliki faktor, da so vojaki iz domačih v tuje kraje ne bi pošiljali, se ne oz'ra pri vojaškem uiiniHterstvu, po Uatercni bi se na broji vo- zal — vsaj sveti zakon je, celibat pa nij sakrament. Iz potovanja po Švajci. (Spisal Fr. Firbas.) 0 snažnih in ledenih plazili, (Daljo. •) Ta lega snežnega prahu se ve da je vi-harju, ki tam zgoraj prav svojevoljno vlada, najboljša igrača. Zgrabivši ga su svojimi nevid-nimi peruti, goni ga po tleh in po skalovji sem ter tam zavija gori in doli in Se le po dolgem ga pritifme na kak skalen naklon ali zapiše v brojne klance, globine in na-sprotne stene. Vćasih vrti kak svojeglaven vrtinec veliko prašnega snega na enem mestu gori in doli, enkrat v levo potem v desno, da se vidi, kakor bi kak bel dim se valil po planini; in plan;narji pravijo, da „pla- •) Glej «tev. 92. uina kadi svojo pipko." I« genevskega jezera sem vid<*l sam tak vrtinec kakih osem dt> deset ur daleč zvečer proti solnčucm zahodu. Kakor prah po prafoih stezah valil se je sneg n-'i vse straui, zahajoče solnc; pa pa je obsijavalo svitlorunienkastiin svitom, da setu se jako Čudil tej tam prav navadni prikazu'. Planinski vihar je tuđi navaden uzrok snežuih plazov, kateri se v zimi raz^ipljejo, katere tedaj lehko „zimske" suežuc plaze nazivamo. Mislimo si, da je en dan ali dva dni ali pa še dalje snežilo od više močno, postavim tako, kakor včasih po noČi pri nas sipljc, da se drugi dan čudimo, od kod na enkrat ona debela odeja, ki vso okolje v blizini in daljini z eno samo, a vendar nikako dolgočanuo ali mrtvo, nego nekaj posebno čarobnega v sebi krivajočo belo barvo pokrije. Tolikerne skalino in visine, brez-dnovja in etrnjovja in semo tamo nagnene planinske stenć uzročujejo, da sneg na rnera mestu obleži in popreisnjo snežno odejo nre-cej podeheli, z drujrega pa se razsiplje na spodnjo ali nasprotno Širjo steno. Sncg je suh in rahlo napadel, vanj se upre sč svojo «ilo planinwki vihar, drvi eučas gornje prasne plasti od vrha do vrha, potem pa jih pritisne slučajno na večja nakupja po skalnih 8tr-minah in nad prepadi ležečega snega, da se zvrnejo in zmironi rastoče kotajo se proti dolu. Ali pa novo zapali sneg, ki z trdozmrzlim starim nema ožje zveze, odlušči se sam, ali pa ga odlušći kak skalen odlomek, s katerim vred se kota na vzdol, vedno veČji in večji, ter cd lastne teže vedno silneje riva vse snežje pred in pod sebo in hitreje vali po strminah proti dolini. Vedno večja masa, z ujo rantoča lautna teža vedno huje pritiska in podviza lantni pad, in pri-ledša v dol je tako narasla, da zasipljc ćele doli, in brezsmilno pokoplje brame in pre- jakov in tuđi fiaancijalnem oziru velika prihraniti moglo. Kar se častnikov tepa polka tiče 80 vsi, kakor pravi graničarji poSreni in narodni Hrvati in se vseh slovenskih veselic in zabav obilo udeležnjfjo. Tuđi godba je izvrfltna in pri občinstvu jako priljubljena. Tc 3K«srrelM» 27. aprila, [Izv. dop.] Klerikalno vprašanje začelo je tuđi na naša vrata trkati. Leta 1872 izjavil se je Deak v ogerskem drž. zboru v načeln za loČitev državne od cerkvene oblasti. Ta njegov govor je pa tačas toliko hrnpa in ropotanja v ul-tramontanskem taboru naredi), da se ogerski državniki, prestrašivSi se tega hrupa, nljao upali, stvari do kraja dognati. Denes je pa Fituvacija za rešenje tega vprašanja mnogo ugodnejša, nego je bila tačas, in zato jo pgerski drž. zbor to zadevo spct v rok« vzel. Sprcjetje konfesijonalnih zakonov v dunajflkem državnem zboru, /lasti pa domača finančna mizerija ga na to bodrita in tako rekoč silita. V izvedenje tega izbral je oger-ski drž. zbor poseben odbor, ki ima zadevae nasvete sestaviti. Cerkveno vprašanje na Ogerskem in pri nas nij toliko politično, kolikor ve5 finančno vpraSanje. Razločitev države od cerkve pomeni pri nas v prvej vrsti potegnenje cerkvenega premoženja v državno blagajnice Naš hrvatski sabor u tem vpraSanjem ne bo imel uič opraviti, kajti to vpraSanje spada med skupne za-deve, in te se v ogerskem drž. zboru reša-vajo. „Obzor" se pa boji, da se tuđi rui „uplivu, koji u tom obziru iz Ugarske na-Ijegne, nećemo moći oteti." Ta „Ohznrov" strah je tuđi c*»lo upravičen. Pri nas bode cerkveno vprašanje na površje splavalo, če ne prej, gotovo prigodom razpravo o zakon-skei osnovi za urejenje ljudskih Sol. Na nči-teljskem zboru, ki je leta 1S71 pri nas zbo-roval, zakljuCilo se je, da naj se šola po-polnem od cerkve osvobodi. NaSa vlada sa pri Restavljenji zakonske osnove o ljudskih Solah ne bode mogla in no bode smela 7a celo oglušiti terjatvi tega sklepa. V koliko iru pa bo v zakonskej osnovi vrata odprla, to se denes Se ne ve. Tuđi je težko reČi, kako se bo saborska večina nasproti temu načelu držala. Rrž ko ne, se bo Redanje Btrankarsko razmerie v našem saboru na cerkvenem vpradanii razbilo in v celo novih grupah ]>rikazalo. Sicer pa „Obzor" vse pre-črno vidi, in vse preveo" straha in vse pre- malo korajže kaže. Do sedaj je samo oseška „Drau" proti popovstvu se vzdignila. Njej nij prav, da stoji na čeln jugoslovanske akademije pop, na felu pravoslavne akademije pop, na čelu „Obzorovega" nredniStva pop itd. Pri nas bi eerkveno vpraSanje samo tačas nevarno postati moglo, če bi Ilauchovei in Starčevičjanci, ki so poznani kot veliki neprijatelji skoz in skoz narod nega našega popovstva, na Celo protiklerikalnim težnjam postavili se, kar bodo vsakako tuđi poskusili. Da vera pri vsem tem ne bo nič opraviti imela, to se razume samo po sebi. Tinti fanatizetn in tista zagrizenost pa pri nas rešenje cerkvenega vprašanja gotovo ne bodeta spremljevala , kakor na SI o venske m. poroštvo trga imamo v tem, ker naSe p'povstvo nij jesuvitarsUo, in naš narod ne nustično-pijetHtiSi^n, kakor je žali bog slovenski narod zlasti na Kranjskem. Med Srbi in Hrvati vlada uže nekoliko ČaRa Hem spet prav nevesela antagonističn« napetost. „Zastava" in „Glas Crnogorca" dolžita Hrvate, da iz prevelikega brvatskeera šovinizma Srbe ,,proganjajf>". Kar Srbi Tlr-vatom v neodpnstljiv greh piSejo, je to, da se srbska omladina v hrvatskih Solah ćirilice ne uči. Ta prigovor je sicer resntčen, in učenje ćirilice v hrv. Solah res ne bi Škodilo, kakor tuđi učenje latinice v srbskih Solah ne, venđar pa ta prigovor nij tako velevažen, da se povekšava v neki casus belli med hrvatskim! in Brbnkimi časopisi. Kakor pri nas, začeli no se tuđi v Dalmaciji Srbi in Hrvati tipprijazno gledati. Srbt so glede Rvoje narodnosti jako Šutljivi, Rkor bi se mo«rlo reSi preveč čntljivi zlasti na^pf ti rimokatolikom. V tej Rvofej čutljivosti imaio Bicer ?.vrsto poroštvo in neprcmagljivo orožje za brambo svoje narodnosti, pa kar j<» preveč je preveč. Srhov se je uže na tisoče pomohamedanilo, rimokatolik pa Se nij no-beden postal. Vsi napori avstrijskih vlad v prejSnjih sloletjih, Srbe z rimsko cerkvo ze-diniti, so samo toliko uspeha imeli, da so pravoslavni Srbi postali „unijati" (zedinjeni grkokatoliki.) Vsak nepristrani mora pa pripoznati, da je glede antagonizma med Srbi in Hrvati več krivde na Srbskej nego na Hrvatskej strani. Srbi si srbizem brez ćirilice in staroslovenske liturgije ne morejn misliti. Ctuthe bi rekel: ve5 svitlnbe ! Domafee stvari. — (Slovensko gledaliSče) je bilo zadnjo nedeljo ob benefici slov. občinstvn priljubljenih igraTcev gospoda Kajzela in jr^flpe Jatitnik-Tomanove jako obilo obiskano, parter iu galerija sta bila natlačeno poina in tuđi lože dobro zavedene. Igralo se je v ob£o zađovoljnost. Pri drngi igri ,,črevljar-haron" se je primerila nemala demonstracija, katero moramo omenifi. Znano je, da smo v „Slov. Narodu" grajali, da se na sloven-skem odru naS jezik pa5i z izgovarjanjem „zagrinal7" namesto ,,zagrinjalo" itd. ter da smo to imenovali ,,primojdnSevski" jezik. Igralec g. N. se je gotovo po nepravdi s tem razžaljenega čntil in je žudnjo nedeljo hotel h tem mai5ČRvati se, da je po druzih pohvaljenih knpietih tuđi 7aČel peti kuplet proti krifiki ,,Slov. Naroda". Ali zvedel je, da slovensko ljubljansko ohčinstvo nikakor ne pusti proti naSemu listu zabavljati, ker bil je iz lož in s parterja viharno izsikan in izžvižgan, da svoje zabavljice niti končati nij mogeh Nihče se nij upal aplavdirati mu. — Čemu polemiko in antikritiko na oder nositi?! Da je sikanje veljalo samo stvari, ne osobi videlo se je v drugom aktu, ko je isto občinstvo istemu igralcu ravno tako viharno aplavdiralo, ko je pel pametne in nam vsem vgečne drugačne kuplete. Nauk ! — (Iz Gorice) se nam piSe: P.eseda v čitalnici 26. t. m. v prid „Narodnemu domu" se je v vseh točkah prav dobro vr-Sila posebno izvrstno je svirala vojaSka gođba pod vodstvom g. kapelnika Hlaškeja. — Na-dejali smo se, da bo dvorana kot običajno prepolna, pa Žalibože — varali smo se. Od domače „ Glasove" stranke se nij skoraj nihČe udelcžil izvzcmši dva, niorda so hoteli s tem demonstrirati naSi — kapitalisti? Pa kljubu njihovi nenavzofnoflti nabralo se je od pravih (ne rim^ko-narodnih) rodoljubov okcli 80 gld. kateri se poSljejo odhoru „Na-rodnega doma". Po igri se je naša mladina do zore b krasn'mi damami, ki so bile prav dobro zastopane, sukala. — (Vreme) se je v Ljubljani kar na-enkrat jako spremenilo. Po vročih dueh so priSli deževni z jako mrzlo in hudo burjo. Včcraj, vtorek zjntraj je celo sneg skuSal naletavati. Ako se urno zjasni, bati se je, da nastane slana, ki nam vse upanje o dobri letini podere. bivalce z živadjo vred globoko pod soboj. Ti snežni plazi valć se s tako silo in zrak pred soboj tako gnetejo in stiskajo, da ta sam ćele skalovine odlamlja, drevje puli, koče in vse druge zadržke daleč spodriva ali pa zelo zdrobljnje, in tedaj hujSe in pogubnejSe preti podplaninskim naselbinam, nego sami zimski snežni plaz. Sneg v takih plazih na-kupičen je navaduo suh in se ne vlćžen, tedaj vendar ne pade s toliko silo kakor borno o drugih slišali, in se po padu dalje razsiplje, da tako olehča reSitev zasipancev. Govoreč s tamoSnjimi naselniki o planinskih prikaznih, pozveš mnogotero poveđko o velikih zasipih in Čudnih rešitvah. V sili in ne-varnosti, katera Človeka samega lehko doleti, je pač vaak človek pripravnici, drugemu pomagati, in kdov je iz tega ali onega uzroka tam naseljen, pač se oteti ne more nevar-nosti plaznih zasipov; se ve da onih zakotij -in naslomb, kjer se plazi dolgo in dolgo letj uže redno ppodrkajo, lehko se ogibljejo, pa take prikazni nijso privezane na nobono postavo in pe enkrat tu drugič zopet inde v dol priženrt iu sicer pažljive naseljence vendar prtkvaptjo. Tie en dogodjaj v primer. Leta 1840 se je v dolivo Taveč razsipala od daljne visine prikofani zimski snežni plaz s tako silo, da je celo ves in z njo Čez 100 ljudi pod sebo zakopah To .se je zgodilo po noči, ko so vaSČani od teškega dnevnega dela v globokem spanji počivali, tedaj oni, katerih hiše nijso bile porušene, od noČnega napada nič nijso znali — pa čudno se jim je zdelo, da se tak dolgo ne začne daniti, potem Se le so se prepričali, da so zasuti. Pri takih prilikah se kaže pravo ljudo- Ijubje sosednih vaščanov — brž prihitć stari in mladi, moSki in ženske, pustivši vse dru^o, nesretnikom v pomoč. Teško je pomagati, | ker nij znati, kjer je treba razkopavati sneg. Od znotraj ven se glas vpijočih kakor se iz skuSnje vć, zelo teško čuje, zasipanci znotraj pa baje vse čnjejo, kar se nad njimi godi. Kaka nnpopisljiva radost tedaj mora preSiniti reveža, kateri še svest si svojega stanja, začuje glas reSiteljev nad soboj, bli-žajočih se mu — in kako strašna in zelo morilna obnpnost, ako spozna, da se mu zopet oddaljajo, pa se jim ne more dokli-cati! V omenjenera padu se je kakili 50 Ijudij resilo, tako hitro so jim pomagali; druga polovica je bila s potrtim hišjem vred zasuta in zadužena. Ako padli sneg nij predebel se zasi-panci tuđi sami izkopljejo, rovaje v pravo in levo in rivaje sneg od sebe z rokami in nogami, in ravno v tem slučaji je stvar vča-sih precej tuđi smešna. (Da^jo prih.) Tržnu ]»oro£llu. Iz Budimpešte 25. aprila. Pri nas na Ogerskern huče tuđi letos pomladanjaka suša vladati. Cei tfilcn nij bilo takova đežja, da bi bil kaj z zmeraj trpelii, o tem niličo ne dvora i, a bw,j um ne, da hi za njo pa slan i ne prišla. — ^ejni ta teden zopet nij bil bog vc kako dober. Ogerske pšenice se je prav malo prodalo, pa vendar bo, ker je pšenice le malo na trgu bilo, mlinarji ponu-jali za dobro sorto 10—15 kr. več, kakor oni tedeu. D< mače pšenice se je prodalo 40.000 centov, tuje pa 70.000 centov. Po reži 8o ljudjo prav malo popraševali, posebno ne po tuji. Otrcrskc reži se je okolo 5000 vagaiiov prodalo, in sicer po JO kr. dražje. Ječme uu ne je domaćega kaj malo pripeljalo, turškeg-a in vlaškega pa veliko. Po cenali cd il'gl. 50 kr. do 3 gl. 70 kr. se ga je kouHumeutoui prodalo okolo 25 000 vu&auov. K om ze se je iz Eanata prav malo pripeljalo, tuje se je pa pa ceuah preteklega tedna nad 2 zdravnikov, ki so to bolczcu za neozdravliivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer moćno, čvrsto m popolueiu zdravo videti. M artin, Ofllciere Comptable eu retraite. TeCiiejfci kot tnoso, pribrani Kevaleaciore pri ođraSčibilj ni pri ( ^ročiti .r;Okrat uvojo oeno za zdravila. V plebastih puaicati po pol funta 1 golet. 50 kr., 1 funt 2 gold. fiO kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 tim tov 10 gold., 12 funtpv 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revaioseiort'-Biscuitcu v puiicah A 2 gold. 5O kr. in i gold, .10 kr. -- Kevaloflcioro-Chocolatćo v prahu in v plo&čicrih za 12 ta« 1 gold. 50 kr., U4 tas 2 gold 50 kr., 4S tsti* 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tac 10 gold., zu :>8 t&8 iiO trold., — za 576 taa iitt gold. — Prodaji : Barry du liarrv 4 Comp. na J»u-nttJJ, lVMltElMchKaMNe fit. 3, v IJublJniil Ed. Muhr, v <^rnđvi br 75 [ Odprtje kupčije. W Jemljeva si čant udvorl.jivo naznaojati p. n. občinstni, da sva z . ^ uradoim privoljenjora pod trgovinsko sodsko protokolirano firmo: [ „Pirchan cl* Pock" ; 9 T7- I^Eari"boru, g-osp^od-slsa, -ia.llca,, št. IIO < r ustanovila Iiqii4>riio f'ahrilco. in da we hodeva bavila s fabrikacijo naj~ ■ ^ navaduejčih ži^jiiij do uajliacjnili fraoc>>skih Ii<|u<»rj«»v, kakor tuđi z '. \ •Imiiaioa-fiiinoiii* ^e *ii\ overin in C4«KiiJtooin. - L Za^rotavljava j». n. narr.čuiluim ijajliifri-jso postrežbn, tev se spoštljivo A > ""&';• ' Pirchan & Pock. '■■ |Spf r Ituttarnt Me fđf^aftsffit U H 83 ifl Gtforgf fiir jebed Jtiub, ob [ting obet alt, ob reirfj ober nrm; man ftnbct in S5iieit Tciii B jtDcittS (flcfd)iift, iuo čine bcriirtifl manniofadje SSuSttin^I ludre unb ju fotrfj bidi^cu vltri'd)icbenc inlcrcl^nutc tuiffenfiljtfUidjc Sjjicte fiir bie , fo aud) čine immenfe ttu<-i* lundl uon neueii iiitercffon(tn fflcfe[Ifc^aft«fpie[enfrir Jlinbcr jebe« 9tltcr« u. ic. \} r/tjge*' fraittuon fleileiteic ^iiv^n, 1 <£tilđ U. 80, ^m^^8tđ)linbe,StUđit\\, ©liine, Vittn, ^litimet, 6alon#, I /3"«^? s„, no, fi. i, g, a, i. i^^ «0c« mit unb P&ue tfiiui^tunfl. *1 "sSflB"' Unflc'icirete ^upptn. l StUđ fr.lo, 80, SO, 40, flinber 3(K«t«. tr. 35, 60, fT. l.vo. '< /&**T flOf Hl)i rt l( 8< ©pjtfiiffen, fc. lo, 80, 30. ■■ r-«3«* tWe*«iiH*e Vai.fVM.tWn mft Stimme, CciDc^cn f'^^^t^rK^0«60,' 80* .; f% *tvfi ^ntt "nb 5llDe< l *m rr" '•'y0 Sffi« «S»«*5; S ": ' "■l ;'i ti'«*' «nb XcmboU,'S¥UU, *u fr. SO, 30, 60, 80. 2ife"ba?,"* mlt,^aufwec,r' ji-AAn' 8i a'80- ■■ •"Mirincr ni- tMft'cTe h in uo 30 »liibet^U^eti, fdne, mfi S^fautvcrf, rr. SS. V " u ino tr'»o :jo'on 80 ' Slnbc« gorttn, fr. 10, ir., jo, no, jo, : ;-,!uM! tein. mit .3O, 1.50, t. ■^r"E'Jl«Ct,8'^?ar.a6i"" "nb ®clt>e0re mi« **"««■• t >f„l. fr. 1.1, JO, -IU. BO, NO. "2^^". 1 ©t. fr. 2i.,4O, HO, ft. t, 1.30, 1.S0. '■ cMefiiti; t>ii(c, rr. zo, 3i>, ao, «o, 80, fr. i, m[^fm-&*be\, t>on ffliefp, rr. »u, 30, 40, uon «ia^f, :, 'Ji.m ;i|la!. Tr- -'i>, 40, <;o, 80, fl. 1, 1.50, 5. u m, "' 90> «• ?,-8"' -, ■j Miii'ii.«iii«.l«. Ir- :i". t^O 7ii, oo, (l. i.8o, t. ■|«to'«ineflro6cVlu, 8t. t *-k*S* 'i'" •»»»«•. Irotn^ftn, Itomniel*, OJotinen, ■■r^*"»e"'llI.'r- -""fT«5' !*«• " €veife-©er»i«s, \t \ k ^<*W tjjUit.,rrcn, gjfelobimn«, IDubellađprtiftn, fior« T^^_ "«» Profit, fr. 60, flo, fl J, 1.50 2, s.r.o. i f\ nr-iiitiJ, cKfif«JfJf««f»!i«te »on 30, 50 !t, Ml ft. a. %FT* a Ki'lbfr ic?r ^V r"J*)f*W«u ; «« Ift «in Utu mit! ^ le.t, 1 ©liiđ fr. Hi, 15, 85, 45, 65, 8", ft. 1. ™rlt '" '^ r ^«t Oual-!.attt colorivt ou^fit&rl. V.nttt || rur4 r« uciien Ve|e- unb »ttberriifttn. 1 ©lUcf fl. 1. W^Tfv, 3"' io/so! rt V, i.;0, 3 bau«94t, 1 «t. ? j ipuleiib ranu inati btn flinbtrn vtrfitiitttne fianbortti?cii 'frtBK'-il'irfđiiet'ene Il^itre, mit' natilrli^er Stliitm« J Icrncti biir* bie netun ffltbeitSft^mtn, 1 štilđ 80 fr., :SJ*** rr .0, nr>, fl. 1, i.:M ,'J »Mfcluiile, tđ« jsluđ tr. 50, 80, fl. I, 1.50,1. BJ^«f Kni.ilt« (S.|Ui|M0cn, if«6rii'Iel9, (StcKlrafliii, »^ia- "1 *fl*&~ '.»tem« m»ple», drnannt flaiiter.Caitrnf, ber cr«*. «»tf«Jrrai : \S!J>*W aDiiiibcrBi'đfJ, tur4t»el*e«m«n bcnffltlarindiic« -»^^ mati ivirfliAc V^^^ir.ip^ieii erjeiiflen Tann. I ©t. [1 ictcit aio,icM tditj.tenb na*a6inen fann; bicfc« febr inte fvmt «n»tif»nfl fr. *«,*». !;i'«i(''"'t©P'«I»i"»đ tofitt blct*5 rt. Hriiil ^<«"''"' iiitb ^eicftnen-a^p.irafe Cjnt \tbt »»»•SSi^-SSSKjS rtMTTt Ss1?H'?;: «-"■ «-'S C-^ ,.« -.j.«n ,.n» «,»,*.,,«»,„ «!,«.. 1 S,i,r »0 Ir.. S.ffiiSJSfc Si «. "(?!.». rf^c^i'^ic^aaren, in 6*a4.c.n M^ ju vei-brciten, in fe(>r manuigm^er 7lii«icabr, put bamu9 rau^t, bi« «rm» unb bj« fliii« demtiit. 1 6iUtf j rtiir fr. 3, 5, n, lo, 15. eo tr. 1 Der kleine Zauberer i i)uri* jia.bireOent-e .^anf-et-Mti-aroU ranu m.iii einje nt iK(,tcn 50 ?■ I 1 «tu.f 3 . tr. j tinte nan« unb te$ ftunt fte Sile- S)k OJ.ifei-lirm- ohet Da« i»*beimni» ž jiet -loiibei-baniiiKt. ^urtb jeben Die ,-tou&.rlaf*e eber bie uiH>:rlfg. Det TOunDer^afleit. €i-*B iTtl.b nro',. i I ©tijnrcii fonn. w rt>«n, ft. 8. l IIafitM.iJ{i!ev\tiM; wer e^rfnet, Be. 1 ©tiiđ a. 3.5.). «in ©i6«i >jtuđ , »a i(l ober bie B I romiut (i\ta Du'uten, i:, rr. 2>er vcitn.'JHiirftr, tu ntiđim »Ue« linte? 60 rr I S -J'eijer ; mer lej- 11^ c« binein, in jetioij.it unh vaniibttt icirb, ). ». Jer Jemimerb bnr« bcii 35oti6, vorr 1 loel^ein ifl «*.' 80 fr ^11*1""' (a''if'ir xc- «•• =* 60. ©a« iiit ,}ar6e i|l bad ' sliotli unbnriiti; 1 raj sHem-^ertenn-iiiiait, immerton Der H.'UL>,r-vi»Krfd, grigt auf flotn- nefe<, rdnea v*n 6;teii, 8i» rr. § «(yeibot>,ic llnuioa« K fteiie 1 ■.'»"• fr. Ut :ouimt, fl. t. u&: m^ali* iu iurnt n Oo rr I din .ađ »jitB.^a^ajiii fm OTuube 35 fc 3>ie ©i^arbiirtife, aL'et »0 iiUoJScib ' I trf*tintnv 65 fr. t5£>er ^erme6rmi8«1Hv»>atat fl. l.vo. »i rr. ■đT 5* fin* noc* t>erf$iebent »ubere ttpparatc, iebe« u-«acn đnan»ct an ffiautn tatin nlc6t 8tfle» genaunt iterben. Ciite SOTenge anberer ©piermnaren itnb ©efenfifjafiaFpicle, bte atte md)t bcnnnut mtrben Fiinnen flnfi ju Mefen . nttbtn orati« tmtl)ti!l. ^Otil (»98-ci)- Ba2ar Friedmana, mm. tozattttrntt 20. T-o-jci. Beljaka. — Ignac Plihal z Danaja. — Kamati, trgovec iz Samobora. — Pihler Eđnard, 26. in 27. aprila: Pihler Marija iz Ptuja. — Spiege!, Kork-, Krcuz. Križ S., Križ J.. Križ L„ iz Cubra. — Bvropa: Nussa iz Trsta. — Fainele iz Ogerske^a. Srern iz Gradca. — 'BudiloviĆ iz Petrograda. — Kiiiier Ivan^iz Kateč. — Dolinar Ivan, Pri Slona: Wilhelm, trgovec iz Insbruka. — Caroline Urban iz Gradca. — Kiihler, lekar iz Trsta. — Ingelvini Laronc iz Brescia. — LavriČ iz Smartina. — Bizjak iz Josenic. c. kr. uradnik iz Litije. — Metssen, trgovec z žsno iz Trsta. — Fischer, kontrahent iz — Fiacher z Dunaja. — Oblak, dekan u Cirknic. — Križaj iz št. Petra. — Molk, trgovec Kolina. — Rus, Itišni posestnik iz Trsta. — Bok, zasobnik iz Litije. — Bittersbeiger iz iz Sevnice. — Hollman iz Trsta. — Metzner iz Danaja. IzdateJj in za uredništvo udgovoren : Ivan iSeiijen. LaKtuiua in iihk „Narodne tis arne."