Volivni okraj Ptuj - levi breg Ptuj Ormoški teren je imel prvi predvo-liv-ni ses^uiek 17. februarja. Vodil ga je tov. Peček Uroš, ker je imel sekre-tar tov. Mar Drago enak eestanek v Cvetkovcih. Tov. Peček je pojasnil navzočim fron-tovcem, da se vrše 26. marca dvojne volitve, in sicer v Zvezno skupščinoin Svet narodov. Sestanek se Je odvijal v duhn uvodnih besed Titovega govora v Užicah Tovariši in tovarišice! Ne mislim tme-ti danes tukaj vollvnega agitacifskega govora, kafti nam ni treba agitiratt, ne bavimo &e s propagando in agitacijo. ko; }e bilo nekda) navada v stari Jugo-slavlfi. ko so kandidati za narodne po-slence prihajaJi in obljubljali mostove. ceste ter druge stvari da potem vsega tega ne bi izpolnili, kajti te obl)ube so Mle dane samo zato, da bi kandidat do-Jl glasove. Danes bom pred vami go-voril o našib velikib težavah, pa tudi o naSh velikib zraagab in na5ib bodoHh nalogah. govoril bom o tistem, o če-mer govorimo ne samo po vo)nl, tem-vef o čemer ?mo govorili tudi med voj-oo, o ustvaritvi naše velike lde}e, o ustvaritvi socializma v naši državt. Naš kandidat za Zvezno skupščino Je generallajtnant Kveder Dušan, namest-nik pa Kovačič Zlatko, tajnik OLO Ptuj. Za Svet narodov je za Slovenijo 30 kandidatov Tov Kardelj Edvard je na čelu ?ieh kandidatov Nato je po-dal življenjepis Kvedra Dušana kof borca za pravice delovnega ljud-stva kar so navroči z navdušenjem spreje-li. Nadalje je omenil delo Zvezne skup-ščine od i/ijenega začetka do danes orisal je fazne zakone, zlasti zakon o eocialnem zavarovaniu ki np.di delov-nemu ljudstvu toliko dobrin. Na ta za-kon smo lahko ponosni, ker takega ni-ma nobena druga država Navajal je nas petletnj plan. graditev tovarn. ie-leznic. cest itd Po diskusiji je članstvo sprejelo sle-deče fiklepe: a) Poživili bomo terenske sestanke Današnji sestanek je trikrat boljši od Z3dnjega. Prihodnji pa naj bo vsaj dvakrat boljši od današnjega To se bo ^^ioseglo na ta način, da bo vsak fron- HRovec privedel na prihodnji sestanek Be po enega novega člana. ^B. b) Volitev se bomo udeležili stood- ^Ktotno Tretja skrinjica ne bo dobila ^Riobene kroglice ™* Na sestanku je zaščitna sestra tov Glavnik Ana pojasnila hude posledice davice in prepričala ljudi o važnosti cepljenja proti davici. To cepljenje bo v Ptuju 20 rn 21 februarja in naj bo stoodstotno izvedeno po izreku, da je boljše bolezen preprečiti kakor lečiti HjRazdelila je navzočim nekaj brošur ^m. 2ene so bile po liniji AFZ pozvane, ^Kjda bi hodile vsak četrtek šivat copate v ^KDID za tamkajšnje otroke. Ena iena našega terena pa naj se javi za ku-harski tečaj Učiteljica tov. Segulova, ki tvori po-vezavo med šolo in organizacijo OF na ormoškem terenu, je navedla nekaj nedostatkov in napak otrok v šolskem in izvenšolskem času. Apelirala je na starše, naj bolj pazijo na svoje otro-ke, ker morajo poravnati vsako škodo. ki bi jo povzročili njihovi otroci. Otro-ke moramo vzgajati v socialistične Iju-di, ki ustvarjajo in ne delajo škode Vurberk Na predvolivnem sestanku 17. t m. Je bilo prisotnih le 25 volivcev. Pred-pokine je bil sestanek zaradi odmere davčne osnove, ki se ga jc udeležilo večina volivcev. Ker jc bil predvolivni Restanek sklican ločeno od predpol-duevnega. je bila popoldne slabša ade-ležba. K referata samema niso imeli vo-livri prlpomb. V diskusiji so kritisdrali, pri na? najlepže in kot n.aibol|e ustreza mentaliteti naiih de!ovn?h \]nrl\ tako na vasl kakor tudi v mestu Za to nistao oašli rL?zrTmevanja. Ne misllm vam tu-kaf naštevati. kak?ne niirazUfnejSe kri-vice ln peoo.?1ene sfvari so nara dplaM vanje bl nas dale? privedlo To pa bo iutri !j?7c. prepričani. da bomo prebr«-dHi to težbo stanje, v katerem so ^ndi satni, jn da oam bo zasi.jaJa čez leto (?ni, na;jnozne{e pa čez dre leti. srefn^j-a bo-dočnost. Danes izjavljam na teij skKpŠčini vseh va«, vcdo pa caj tn vsj Iju^ie v caši državi. da sr Ishko oaslocimo saiao na svoje lastne sile Podvinei Na sestanku z šestdese^JTni volivci m davčnimi zavezanci je b?la najpreje opravljeaa razprava o davkih, nato pa tudi o volitvab. Z davčno odinero so se volivci v glavneni strmjali. vcndar s pripombo, da ne verj.arnejo v prvo odmero, ker so jih dosedanje prve odmere izucile, da so se odmere vedno popravljale in zne-¦>ki stopnjevali. Izrazili so željo, da bi prišel pred volitvami kandidat tov Dulan Kveder msd nje. Kritisirali so napake kmečko-delov-n!h zadruf in gr>spod3rstva na riržav-nih posestvilj. Vprasali so, zakaj ne tnorejo dobiti elckirične napeljave. Zelo jib je zanimaJo, zakaj imajo to-likc obveze in zakaj je potrebno že spnmladi pddati predpisano obvezo iivine. Tov. Tito je dal v Užicah tudi na to vprašanje odgovor: Toda ne dcJaite si iluzij, da nam bodo zapadni kapilalisti pomagali graditi so-cializem, torej tisto, kar sovražijo. Dali nam bodo satno toliko. kolikor je v nji-hovem interesu. V našera inferesu pa je, da nam nekaj dajo. Ne moremo prepre-čiti. da bi to hkrati njim ne koristilo. toda gradimo socializcm na ta način, da dajemo za blago. ki ga dobivamo. blago. nc dajemo pa nikakifa političnih ali ka-kršnih koli drugih koncesij. Tako delati ne pomeni nič drugega kot ravnati ko-munistično, socia!is(ično, kar se tičt eko-nom^ke^a sodelovanja tndt z zapadnimi državami. Če nisroo dobili tukaj, bomo vzeli tam. V naSih tovamah, ko bodo zgrajene, pa ne bo na nobenetn strojo pisalo, ali je kapitallsfičec ali socialističen, ker so stroji — stroji. ker gre pri njih samo za kvalitefo. Dornava V četrtek, 16. februarja se je 80 mož in žen udeležilo množičnega sestanka o davčni osnovi in o volivnih predpri* pravah. V diskusijo so posebno živahno po-segale žene, ki so vprašale, če iraajo pri teh volitvah pravico voliti. Zani-malo jih je tudi vprašanje vojne. Iz-razile so se, da bodo priili v Dofnav) vsi volivci na volišče, če bo držala se-daj objavljena davčna odmera. Vsi že-lijo zopet osebno videti kandidata tov. Dušana Kvedra. Kritizirali so termlne za obvezno od-dajo živine. Svoje sicer netočno mnenje so izrazali o gospodarstvu nekaterib zadrug. Zanimali pa so se še za Žgeč Martina, Peteršič Jakoba in Zagoršek Franca \% Dornave, ki se nahajajo v preiskavi. Predlagali sor da se vnese v zapisnik njihova želja. da se imenovani trije obsodijo ali izpustijo. Pričakovati je bilo, da se bodo zani-mali predvsem za nsodo študenta Pe-teršiča, informbirojevskega agenta, kl se je uvrstil naed klevetnike, o katerih je tov. Tito govoril: Tovariži! Hotel bi vam tnkaj povtdati samo, kako vclikanska obrckovanja in žalitve povzročajo vsak dan naši državi. Ni treba, da bi vam o tcra govoril veliko \n podrobno in zato vara bom naštel sa-mo nekatcre stvarL Če pogledate, kaj clela Informbiro. ne boste ničesar drngega vidcli kot to, da piše samo o jugoslaviji iu o naSi dozdevni iztiaji. Tako lažejo, da se človeku eaostavno ježijo lasje, izmiš-Ijajo si in prevračajo vse, toda ne sarao tisto, kar je danes, temveč prav tako tudi tisto. kar je bilo med vojno, "tisto nad-človešfco borbo in trplienje naših narodov. TovariS sekretar je tckaj omenil naš pri-Iiod leta 1941 v Užice in ta kraj, »n to ve vsafc naš človck. Toda oni kl|ub temu pravijo, da smo se dogovorili z Gestaporn. da sc bomo borili proti Nejncem. Ali ima»o ti ljudje — od nafnižiega c!o najviSjega — tudi najmanj tiste človeške morale, ki b? jo moral imeti v?ak pcvprečni človek Nimajo. To so pokvarjenci do dna duše. ker so si postavili za smoicr: stoodstotno streti in uničitj našo državo. Drže se ti-stega načela, da bo, ie velfko lažejo, ne-kaj od tega oslalo kot resrica. In re po-gledarao njibov Hsk, n. pr. budimpe^tanski »Szabad Nep« aii »Tribnno Ludn«, bo?tc videli, da se prav nič ne \oli po svojetp pisanju recimo od lisfa »Chicago Tribu-ne«, v katereia je nek nesramen fip na-pisal dolg članek in imenovai naše lDai!y Pcoples World«, »Wa-rbingfton Post«, »De Eare forum«, »Daily News«, »Americzn Merccry« in druga ffla^ila reakdje v zapadnih kapiiaU5tični?i driavah. ki spadajo v isto sknpino kot tpadajo Ijudje pri tem reakcionamcm in informbiroievskem ti*ku, ki si izmišljajo lažj o naši državi. Zakaj si, fovariši in fovariššce. izmiOiajo fake laši o naši držsvi? Mar nislijo, da nas foodo s lem omajali? Seveda mislijo, mi^lijo, da nas bodo oimjali in da bodo omajali našc Ijudrtvo. Za nas voditelje vedo, da nas ne bodo otnajali. toda mislijo, da bodo lahko omajali ljudstvo. Tovariši in tovarišice, ti informbiro-jcvski pisuni ne poznajo naših ljudi, ne poznajo našega Ijndstva, ne vedo, kaj vse ie naše lfudstvo pretrpelo, kaj je naYe Ijudstvo pretrpelo v tej vojni. Ti se niso vcliko vojskovali. Njihove ciržave so « borile proti Sovjetski zvezi. Niso se voj-skovali v svoji državi, niso videli bole-čice in nesrcče, niso videli na desettisoče pcbablienib mo^kih. žena in otrok, niso prebodili Kalvarije, ki jo je prehodilo naše tjudstvo in seveda ne morejo razn-meti naše državc. ki spoštnje to kri, ki je bila prelita xa na&o svobodo in je pri-pravljena branHi svojo čast in to kri do radnjega diha. Reči jim moramo, da se motijo, če mklifo, da bodo omajali naše vrstc, kar poizkuiajo že skoraj dve Itti. In ne smcjonas omajali. Pacinje Davčni in predvclivni sestanek je 17. t. m. privabil nad 80 volivcev. ki so živafcno sodelovali v debati o davkih in predvolivnih pripravah. Glede davka še niso bili sigurni, če je to prva in zadnja odtncra. Trdili so. da imajo iz prejšnjih let sla.be izkušnje. S prvo od-mero so v glavnem zadovoljni, ker jc nižja kot lanska. Pri diskusiji o volitvah so izrazH! željo. da bi priiel kandidat tov. Dušan Kveder med Ijudstvo tc vasi. Poznajo ga, vendar ga zaradi visokega vojaške-ga položaja malokdaj vidijo. Radi bi z njim vsaj kratek čas diskutirali. Krltika se je nanašala predvsem na od-kupe in razne pomanjkljivosti. o kate-rih smatrajo, da niso nujne niti odraz trenutnih težav. Iznesli so, da imajo tisti kmetje slabs izkwšnje. ki so hodili v sosedno republiko Hrvatsko nakupo-vat prašice za rejo ker so jim b^Ii spo-toma odvzeti. Zanimali so se tudi za io, kaj kupujemo na zapa^nem trgu. Dana so jim bila potrebna pojasnfla, V Užicah je dal tov. Tito tako po-jasnilo: Ko gre za graditev naše države, za in-dustriaHzacijo naše državc, morate vcdeti, da mi danes na vzhodn ne moremo ničc-sar vcč kupiti. ker so nas blokirali, pa ne samo, da uam ničesar ne prodajo, temvcf aara nlso dali ce!o Hstcga, kar smo p!a-čali. Toda dali bodo, prišel bo 2as, ko nam bodo to vrnili. Sedaj pa nastaja vprašanje: Eje bomo knpovali in proda-jali? Da bi tržili na zapado? AH hofemo tržiti? Hočemo in tržimo, ker tržijo vsi. Tržimo z blagcm, slvarmi. ne pa z naio ˇestjo in nalirai načeli. Z načeli ne bomo tržili. Ker pa nimamo dovolj zlata in dolarjev, moramo dati za tisto, kar kupa-jemo, naše blago baker, svinec, koruzo, les ia druge proizvodc, to so glavoe stvari, ki jib dajemo. Mez»ovci Dne 16. februarja t. L se je množič-nega sestanka v Mezgovcih udeležilo 40 volivcev in davkopiačevalcev. Prvot-no so zniajevali z glavami, ko je šlo za prvo davčno odmero, v katero ne verjamejo zaradi večkratnih slal>ih iz-kušenj. S sedanjo odmero se strinjajo in pravijo, da bi se dalo tako še nekaj časa dihati. Izrazili so, da želijo sanio manjše davcne obveze, sicer ne bodo mogli več na sedanji način kmetov&ti. Po razlagi važnosti voiitev so »tzivilj razna vprašanja. Kandidata tov. Duša-na Kvedra bi radi videli v svoji vasi Vprašali so celo, kako bo potem z di\-ki, če bodo zadruge plačevale sarno tri odstctke davka. Kazburjali so se celo zaradi pisanja nekaterih časopisov o kulakih, ko pa smstrajo, da teh ni v njihovih vrstah. Ne želijo nikakega prevrata niti vojne, temveč samo miv-no življenje ter zmerne davke. Vpra-žali so tudi, zakaj redčimo gozdovu Končno se jim je še zdelo važno vpra-fati. kaj bi bilo z opozicijo, če bi kan-didirala. Aktivist jina je tolmačil stvar za stvarjo. Tch vprašanj tov. Tito v predvoliv-nem govoru ni prezrl. ] V tej zvezi bi vam rad pojasnil 8c neko stvar. Vse, kar kupujemo, plačamo s svo-iimi proizvodi. Zato moranso zastaviti ve-likanske sile, da bi dobili dovolj teh proizvodov, da bi dobili čim več lcsa ix gozdov ?td. Ko gre za les, se v tej zvezi pojavlja tudi vprašanje delovne sile. Tisti capr*. ki je bil storjen lani, da bi dobili čiro vcč delovnc sile za sečnjo lesa, je bil nujen zato, da bi nabavili potrebne st*-oje ia plačali naše dolgove tajini v tem leln. Zaradi tega nam je bilo treba veliko de-lovne stte xa delo ˇ gozdovih. In S« ic potrebnjcmo Čim več, da bi s prodajo tega produkta dosegli, da bi dajali maaj dru-gih stvari Polenšak j Prvi predvoiivni sestanek ni uspel na določen dan, ker je zbolel predsednik politične komisije in je bil odpeljan v bolnico, ostali čiani koiuisije pa so premalo delavni in tudi slabo poučeni o svojih nalogah. Vseh članov koiiusii« še doslej ni uspelo dobiti na sesfcanek. Sledeči sestanek se je vršil 17. i. tn. skupno s sestankom v zvezi z davčno odmero. ki sc ga je udeležilo 61 vo-tivcev. Udeleženci sestanko so v diskusiji o volitvah priznali. da odobravajo se-danjo politiko naše družbene eraditva, Pri razpravi o kandidatu tov. Dušanu Kvedm niso mogli prikriti, da se ukvarjajo s vprašanji in parolacai. ki jih je dala na teren reakcija. Na na-loge Ijadskega poslanca v Zvezncro svetu še gledajo H nizke perspektiv«. Smatrajo namreč. da jih nikdo dru^i ne pozna kot sovaščani ter si ne more-jo predstavljati, da lahko v Uadski di5-mokrarili 1 poslanec zastopa nad 40.009 volivcev. Volivcem $e tov. Tito pojasnil: Tudi te volitve so velikega pomena za nadaljrji razvoj naše države in zgra-dilev socializma v n|e1 — prav tako lio« so imele tudi pretekle volitve velik po-men za zgraditev naš« oove socialistif-ne države. Tudi tedaj smo šli vollt t željo, da izvolimo najboIjSe IJadi. pre-fzkušene v najtežjih dneh zgodovine oa-Slb narodov. kajti prepričani »ino biH d& aodo ti mogli najlaže raznmeti na-Iogt, kl \ih iir.ajo pred seboj. Tudi da-nes odba|aajo na te volitve prav tako z željo, da bi bili izvoljeni najboljšl de-lovni Ijndje n«i5e države, Ijudje. kl bodo pripravl|eni prenaiati vse težave In pre-vzeti odgovornost v teh usodnih dneh. In ti dnev! v naši državi so v resnici veliki ter usodn! rato, ker gradimo m>-vo družbo, nov druJben! slstem ki mo-ra uresnlfitl vefna prlzadevan]a naf»1h delovnih IJadi, to je. da jim nstvarl človeka vredno življenje da bodo sret-no živell. Sodinci Na predvolivnem sestanka 17. t. m. jc 120 volivnih upravičencev, veeinoraa srednjih in velikih kmetov prvotno razpravljalo o davčnib obvezah. nato pa tudi o volitvah poslancev Diskusija je potekala predvsem okrog odkupov ter obvezni reji in oddaji ži-vine. Kritizirali so KDZ v Sobelincih in v ljutomerskem okraju ter ekono-mijo v Ključarevcih, da niso pravo- (fta4djevanje na 2. straruj Predvolivni sestanki v ptujskem okraju fNadatfcvanip s 1. %trani) časno pospravile pridelkov Na OLO so vložili prošnjo za revizijo odfcupa, pa se na prošnjo nikdo ni odzval. Kmetje. ki so na Pohorju prevažaJi Ies, trdijo. da Se niso prejeli obvestila, kdaj jim bo delo irplačano Od OLO »ričakujejo s tem v zvezi tudi nakazila «a obleko in obutev. O tem bi radi imeli na sledečem sestanku pojasnilo. Kandidata tov. DuSana Kvedra bi radi osebno vldell Se pred volitvami, /ato želljo. da bi bilo nekje v njihovl Mižini izvcdeno množično predvolivno rborovanie, kjer bi Ra lahko tudi «!išali kot kandidata za Ijudske&a poslanca, kakor so sJišall volivci iz Užic tov. Tita eovoritl med drugim o zapadu sledeče: Vemo. da nas reakcija na zapadn ne tnara, remo. da nas sovraži. Toda mi moramo sodeiovati na gospodankem pod-rofj« z vtakomnr, ki hoče na temclju tnakopravnosti sodelovati k nami. Na ne-oačelni politični bazi nc moremo sode-lovati in to jim mora bili jasno. Tega *c bomo fndi v prihodnje držali. To sem vam dejai (ndi zaradt tega, fe bi se zgodilo, da bi nam kdo položil noi na grlo in dejai: da se moramo tudi tni odpovedati femn načelu. ali pa nam ne bodo ničesar dali. Temu naLeiu se oe bomo odpovedali in bomo rekli, da oe potreburcmo ničesar, Kaifi sicer bi na ta način bilo koaec naSe nrodvisnosti Nismo se hoteli odpovedati narelom maksizma-lcninizma, resničnetnu naukn ter znanosti niti tedaj. ko je na nas pritisnfla Sovjetska zveza. Nismo hoteli prcd njimi poklekniti in kako bt poklck-nili pred temi z zapada. Nr mislimo in ne bomo pokkknili mti pred onimi, že manj pa pred tctni. Sami si bomo utirali pot in * (astnsmt tilami ustvarili boijšo bodoČ-nosi. Glejte, tovarfJ! in tovariliee, to }e tisto. o čemer sem hotel tukaj v glavnem govo-ritl, to so naloge. ki so Se prcd nami. Ali morcmo iz takega stanja, kot sem ea vam ttikaj orisal, iziti ter zms^ati? Moremo. Pojrnmno pravim. da moremo. ker »mo že danes nstvarilj precej pogojev, precej mo-ran temelj — »ncialistiJfno oblast, Ijudsko nblast, prvc temelje indnstrializacije naše države, scdaj pa delaroo za dovršitCT os-novne kapitalne graditve nalih najvažnej-šth panog tn mi moramo te najvažnejže panoge lo leto trr naslednje leto dokon-Čati, da bi šli potetn laže naprej Se ncko strar bt rad pondaril. Lahko pofrumno rečem tako vam kakor vsem, da «e bomo — če bi danes ali jntri nastalo vpraSanje, da zapad ne bi hotel tržiti z nami ali pa da bi nam odpovedal že skle-njene po^odbe, da bi izvajal pritisk na nas itd. — raje odrekli dcla petlet-nega plana in jja pravočasno ne izpolnili do konca. kot pa da ne bi ostali dosledni v Bvojih načelih, Toda tadi v <«n pri-mem botno izpolnili osnovno kapitalno graditev Velika Nedelja V nedeljo, 19. febrnarja Je bllo na množičnem sestanku zbranih 65 voliv-cev. Ce bi bil sestanek preje sklicau, bi bila udeležba še večja. Politicni referat je na ndeležence n^odno vplival. Nikdo ni začel s sicer običajmmi poskusl vznemlrjanja ude-leiencev z raznimi rasdiralnimi vpra-Sanjl. Razpravi o iadru?.nl5tvu tn o nnjnosti ekonomij so sledili s zani-manjem. S kandidatom so «e v eelotl strinjali. Konfno so sprejeli skiepe, da bodo zbrali mesečno po planu predvideno število Ijudi za frontne brfgade. da bodo dovršili zadružni dom do meseca tnaja t. I., da bo gotov predvsem knl-turno-prosvetn! del zgradbe. Na sestanku so izrazili željo, da bi se vrSili bodoči sestanki v vaseh in na-seljih, da bi se predvolivna agitacija čimbolj približala množici. Tako se bodo vnlivci lahko med drngim sezna-nili tudi z besedami tov. Tita: Letos moramo aresničiti neke naloge, ki io Sivljenjskega pomena za naSo drza-to. Lcto« moramo uresničiti proizvodnjo nafte oziroma bencina, It ne popolnoma, pa vsaj za 90%, kajti za nafto dajemo velikanske vcote denarja. In kaj to po-tneni? To pomeni, da bodo milijardne vtoie osfale v našem žcpn in da ne bodo lle za nafto v tujino. ker bomo nafto imcli v naSi driavi. In kaj bomo tedaj delali naslednje leto ter lefa 1952 ¦ tistim dcnarjem, ki je odhajal za nafto in ben-cin? Ne bomo izvajali tolikšncpa pritiska na kmctt, da bi nam dali komzo in pše-nico. Če ne bomo imeli dovolj pSenlce, toda mislim. da jo bomo imcli dovolj, kajti od cksltnzivnega cbdclovanja bntno prišli k intcnzivnemu obdi-Jovanjo zemlje, tcdaj jo bomo knptli znnaf. kolikor jo botno potrebovali, za denar, ki bi Scl za nafto in bencin. Ali vzemimo drngo stvar. Dajemo milijonske zneske za koks. Sedaj smo začeli sami izdelovati koks. Vendar to ni dovolj. Morali smo zonaj knpiti instalacije za koksarne. Mi teh instalacij nimamo in gre za fo, da letos postavtmo te koksarnc, tako da naslednje leto oe bomo knpovali koksa v tujini, tctnvcč bo ostal denar, ki bi odšel zanj, v Uudskem žepii, kar tudi predstavlja milijardno rvednost. To borao dosegli letos. Nadalje smo kupili veltke predilnice. Pri nas v Jue^oslaviii imamo tekstilne tovarne, tkal-nicc, nimamo pa dovolj predilnic. Zaradi tcga smo morali in moramo knpovati prc-divo, ne pa ftnrovi bombaž. to predivo pa drago plafujcmo. Ko bomo imeli predil-nicc, bomo kupovali surovi botnbaž in na sto milijone bo ostalo v naii državi, kar pcmcni. da bodo ili ˇ n»i ljndski zep za povečanfe življenfskega standarda naših delovnih Ijudi. Tako je, tovariSi, tndl s Stevilnimi drujrimi proizvodi. Zato oatvar-jamo danes težko industrijo, da bi tahko izdelovali siroje, s katcrimi bi predeiovaii cašc sarovine, ki jih imamo dovolj. Seveda bomo le nadaljc OTaiali različ-oe precizne stroje. Vcndar bo to malo, in tu nam bo lahko, ker bomo imeli kaj pro-dati. ker bomo ˇ naših tovarnah nstvarjali proizvode, za katere lahko dobimo tisto, kar potrebajemo za dvig iivljenjskega staodarda naŠib dclovnih ljodL Središče V četrtek. 16. t. m. se je vrffl v Sre-dišču prvi predvolivni sestanek ob udeležbi nad 200 volivcev. Na tem se-stanku je bilo obravnavano vprašanje davkov xa leto 1949 in vprašanje pred-volivnih priprav. V drugi volivni enoti je bil sestanek sklican za 19. februar. Na sestanku so volivce zanimala razna domača in zunanja družbeno-politična vprašanja. na katera so jim bila dana krajša pojasnila. Zelo jih je zanimalo vpraSanje nafie zunanje po-Iitike. Tov. Tito Je mislU na vollvce neite-tih krajev FLRJ, ko je v Užicah go-voril: Naša znnania politfka mnn biti t skladu z našimi soctalisfičnimi, našimi komunisti^ninii načeli. Če bi nam kdo re-kel, da zato, ker smo s tem ali omm vzpo-stavili odnose — in mi vtmo, da je to oa-Lelno pravilno — da zato z nami nolt trliti in da ne bomo dobiii strojcv, ne bomo vzeli tch »trojev, priznali pa bomo driavo. o kateri roisHmo, da jo moramo priznati, ker je to v naSem interesu, v in-tcresn socializma v oail državi. Žc od vscga zatetka vodirao dosledno in *amostojno ^unanjo politrko. VpraSanja zunanje politike nifo vprašanja nekega kratkega razdobja. To so za nas zgodo-vinska vprašanja, ker se tičejo socialistič-oe države, ki je v poinem revolncionamem poleta fvoje astvarjalnosti, v polctu nstvarjanja nove družbe in boljše ter srečncjše pribodnosfi. Državni voditelji take države ne morejo prodajati s-vojib načei za nikakrSn« stroje in za nikako ceno. Kdor noie tržiti na taki podla^i, kdor b! hotel našo zunanjo nolitiko ločifi od nalih socialističntfa načcl, — naj ne tržt. Raje bomo hodili tndi nagi tako dolgo. doklcr n« bomo ustvarili z lastnimi siiami tisteera. kar potrebufemo. Kajti do-sledna oačelnost prej ali slej bogato na-frradi tistega. ki se je neprestano drzi Vsako naSe drngafno ravnanje in staliSče bi %t nam »trahovifo maščevalo. To mo-rajo vedeti v tujini vsl tisti, ki bi morda mistili, da bomo nekega dne podlegli tem težavam in prešli v njihov tabor. Pra-vimo, in to jrovorimo že od tedaj, ko smo se sprlt z Informbirojem, da ne mislimo iti v nikak drugi tabor. Nismo v nobenem taboro, nismo v nobencm bloku. Smo država, ki gradi socializem z visoko za-ve-stjo naših narodov, z zavestjo o svoji gposobnosti, z zavcstjo o svojih možnostih in taki hočemo ostati tudi v prihodnje, pa vseeno, kaj bi prižlo.