'—-- I Največji slovenski dnevnik v Združenih državah lil V Velja za vse leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS Ust slovenskih. delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ms Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. X, under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 305. — ŠTEV. 305. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER, 30, 1931. — SREDA, 30. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX VSA MANDŽURIJA JE POD JAPONSKO KONTROLO MARŠAL ČANG HSUE LIANG JE ZAP0VEDAL SVOJI ARMADI NAJ ZAPUSTI MESTO ČINČ0V Nanking je odgodil odpravo ekstrateritorijalnosti. Bivši poglavar Mandžurije je objavil, da se bodo kitajske čete umaknile proti jugu za Kitajski zid. — Japonsko vojaštvo je začelo znova napadati. — Nadaljne bojne ladje so odplule iz Port Arthurja.—Sun Fo je sestavil nov kabinet, Svoboda je vredna milijon življenj r PEIPING, Kitajska, 29. decembra. — Kitajci so danes zapustili svojo zadnjo postojanko v Mandžuriji. Zaenkrat kontrolira Japonska vse ozemlje, glede katerega se je vršil dolgotrajen spor. Maršal Cang Hsue Liang je zapovedal svojemu vojaštvu, naj zapusti mesto Cinčov še predno bi ga Japonci napadli. Bivši gospodar Mandžurije je naznanil, da se bo kitajsko vojaštvo umaknilo proti jugu za Kitajski zid. Rekel je, da je dal povelje za izpraznitev, ker ni hotel nuditi Japoncem nobene pretveze, da bi nadaljevali s svojimi napadi v severnem delu Kitajske. Japonci pravijo, da zato prodirajo proti jugu, ker je baje tam še vedno dosti banditskih tolp, v resnici je pa njihov namen zasesti Cinčov. MUKDEN, Mandžurija, 30. decembra. — Davi je napadla kolona japonskih vojakov Paihipao. — Poročila z bojišča pravijo, da so nudili Kitajci Japoncem močan odpor. TOKIO, Japonsko, 30. decembra. — Sinoči je odplulo iz Port Arthurja več japon. bojnih ladij. Odplule so v smeri proti Sankaikvanu, kjer se končuje pri Rmenem morju Kitajski zid. To je baje varnostna odredba, ki je v zvezi z u-maknitvijo kitajskega vojaštva iz Cinčova. NANKING, Kitkjska, 2. decembra. —#Sun Fo je sestavil danes nov nacijonalistični kabinet ter za negotov čas odgodil odpravo ekstrateritorijalnih pravic inozemcev na Kitajskem. Bivša vlada pod predsedstvom Cang Kaj Seka je odločila, naj bodo te pravice odpravljene sredi januarja. (Inozemci uživajo na Kitajskem razne prednosti, med njimi tudi to, da se inozemcu, ki izvrši kak zločin, ni treba zagovarjati pred kitajski-sodiščem, pač pa pred konzularno oblastjo. ClNCOV, Mandžurija, 29. decembra.—Nad tukajšnjim mestom so se nenadoma pojavila japonska letala ter povzročila med prebivalstvom veliko paniko. Vsi so namreč domnevali, da bodo Japonci vprizorili že zdavnaj napovedani zračni napad. Letalci so nekaj časa krožili nad mestom, nato so pa izginili v dalji. NANKING, Kitajska, 29. decembra. — Kitajska nacijonalistična stranka je, imenovala za zunanjega ministra znanega kantonskega politika in žurnalista Eugena Cena. V novem ministrstvu so samo trije Nanklnčani. MUKDEN, Mandžurija, 29. decembra. — Neka japonska brigada je odkorakala danes iz Muk-dena proti Hsinmintunu v očividnem namenu, da se pridruži japonskemu vojaštvu pri Kowpangtse. katero prodira proti Cinčovu. Brigadi poveljuje generalni major Kamura. Brigada bo najbrže naletela, na odpor, kajti štirinajst milj jugozapadno od Hsinmintuna se nahaja 4000 rednih kitajskih vojakom in nad J 0,000 četa-sev. TRETJA STRANKA SE POJAVLJA Gibanje z a ustanovitev tretje stranke vodijo republikanci v severoza-padnih državah. WASHINGTON. D. C.. 20. dec. Vse kaže, da bo kmalu ustanovljena tretja politična stranka. •Snujejo jo republikanci v seve-rozapadnih državah. V zvezi s tem se največkrat imenuje ime progresivnega republikanca Mor-nisa iz Nebraske. Večkrat imenujejo tudi senat. Bora h a iz Idaho, senatorja Johnsona iz Californije in governerja Pinchota iz Penn-sy Ivan i je. Tretja stranka bo baje oficijel-no ustanovljena po konvenciji republikanske in demokratične stranke. »Senator Johnson iz Californije sicer ne pripada progresivcem. /.nan je pa kf>+ osebni nasprotnik predsednika Iloove rja. Ako bo tretja stranka res ustanovljena, bo brez dvoma njen predsedniški kandidat governer Koo.se vel t Lfc New Yorka. POLJSKA ZVIŠUJE CARINO Poljska je šla v gospodarsko vojno. — Prepovedala je uvoz blaga iz dežel, ki zavračajo poljske izdelke. HUD MRAZ V EVROPI VARŠAVA. Poljaka, 2f>. dec. Vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje uvoz žita, UM>ke, usnja, stekla, (poljedelskih Istrojevj, papirja in tekstilnih izdelkov. Vlada je sklenila, da se to blago ne sme uvažati iz dežel, ki imajo visoko carino na poljski? izdelke in pridelke. Za vsako po-šiljatev imenovanih predmetov iz dežel, ki dovoljujejo uvoz poljskega blaga, je potrebno posebno dovoljenje, vlade. Uvoz blaga iz dežel, ki omejujejo izvoz poljskega blaga je sploh prepovedan. WANEK NI BIL V ZAROTI Wanek je zanikal, da bi skušal zaplesti Rusijo v vojno z Japonsko. — Nikdar ni želel smrti japonskega poslanika. DBRIjLV Nemčija. 2!). dec. — Češki diplomat Karl Wanek. ki je bil odpoklican iz Moskve, je r<*kt-l časnikarskim poročevalcem. da je pred svojo vestjo in pred svojo vlado nedolžen glede obdolži t. ve, da je skušal s pomočjo nekega sovjetskega uradnika napravita zaroto proti Življenju japonskega poslanika Koki Ili-rota. Samo misel umoriti navad- MAHATMA GANDHI SE NE BOJI NIKAKIH ŽRTEV BOMBAY, Indija, 29. decembra. — Mahatma Gandhi je rekel, da se ne bi ustrašil, ako bi žrtvoval miljon življenj, da s tem kupi neodvisnost Indije. Tako je izjavil v prvem svojem govoru po povratku iz Londona vpričo 50,000 poslušalcev, ki so se zbrali na širokem polju. Zanj je bil napravljen go-1 vorniški oder iz bambusa, ki je a »p bil okrašen z narodnimi zastava- l/li JLv/UflA 1 JL mi: rdeča, bela in zelena. Nad o-i drom pa je bil postavljen kolovrat, na katerem Gandhi vedno ■ prede niti za svojo obleko. Pri tem govoru je bilo navzočih mnogo manj ljudi, kot pa tedaj. ko je odhajal v London. VARČUJEJO nega državljana, je dovolj zlob- i ?Ino»i domnevajo, da je Gandhi na, toda ,sumničenje. da sem ja*'}2^1"1 ,nmof° Pristašev, ker na londonski konferenci' ni mogel Ta otlredba stopi v veljavo s 1. januarjem. Poleg tega bo pa še nagovarjal za politični umor, da' bi zaradi tega prišlo do vojne, je naravnost nesramno, — jt; rekel Wanek. doseči neodvisnosti Indije. — Ako je boj neizogiben, tedaj pričakujem, da bo vsak sin in vsaka hči matere Indije prinesla svoj dar, — je govoril Gand- S tem je "VVanek namignil na ,, i razna poročila, ki so trdila, da je I V"......rr"7 , prihodnje diu izdana naredba, po' . . . ... , , ' — I oda ničesar ne bom opu- * hotel nagovoriti nekega ruskega uradnika, tla bi ustrelil japonskega poslanika Koki IKrota, vsled česar bi prišlo do vojne meti Ji usi j o in Japonsko. kateri bo naložena visoka carina še na razne druge predemte. SKORO JE BIL NA Pri diplomatih šampanjec ni več tako v navadi. —Pijo nemško pivo, ki je cenejše. — Znižane plače diplomatom. WASHING TON, D. C., 29. dee. Tudi diploniatični krogi okušajo letos depresijo in pri njihovih prireditvah in zabavah ni več or nega razkošja, ki je bilo prej v navadi. stil, da prihranim narodu preveliko preizkušnjo. Ako pa ni nobenega žarka upanja, tedaj vas bom pozival, da prenesete vsako nuiožino trpljenja. — Ali vrjamerte vse to' — je i j Wanek pogosto vprašal. — V Ru- SVOJEM POGREBU I™'1 spnl bil k(>t nad sest let m nibdo se ni pritožil proti meni. Dobro sem bil vedno po-učen o razmerah v sovjetski Rusiji, toda to ni nikaka krivda. OHIO AGO, 111., 29. decembra. Ko sta dva pastorka in šest pri-j jateljev v utopljencu, ki je bil Aj\. j .........................j...................."jpotegnjen iz Michiganskega je- KJa Madeire pa do SKraj- Zt.ra, spoznali kot- Abrahama X. je nega severovzhoda zavadal silfen mraz. — Snežni blizard v Angliji. i Cohena, starega 55 let, je družina priča pripravljati pogreb. Na pogreb so bili povabljeni razni prijatelji družine in meti njimi tu ti i Prank K-abinowitz. LONDON, Anglija, 20. tlečem-; iN a potu h pogrebu se ustavi bra. — Leden zimski vihar je ob-' Rabinowitz v neki trgovini in za-iskal velik tlel Evrope. Morje ob pazi poznan obraz, francoski ui angleški obali je — WelL well. — pravi Rabi-strašno razburjeno, tločim je po-! nowitzev prijatelj. — kako se vzročil vihar na celini obilo ško- imaš in kam greš? MILJON ŠE NI DOVOLJ do. Dale«" na jugu, kjer sploh ne poznajo zime, je izreden inraz. Gore na Madeiri so pokriti s snegom. V okolici Lizbone na Portugalskem je zadnje dni zmrznilo petnajst oseb. Nenavadni visok sneg je zapadel tudi na Finskem, vsled česar se bo moglo razmeroma le malo Fincev udeležiti ljudskega glasovanja glecle prohibicije. V Berlinu, Parizu in Londonu je padlo več čevljev snega. O Božiču je bil v Rimu strahovit mraz, pozneje je pa začelo deževati. Severni del Španske je pokrit s snegom. Mrzli val je segesl daleč v Azijo. V Teheranu, glavnem mestu Perzije, amrzuje. Perziji je prišel mraz prav, ker se je pojavila tam epidemija kolere. j — Hallo, Cohen, — pravi Rabinowitz, — če mi vrjameš ali ne, na pt»ti sem na tvoj pogreb, ki se ima pričeti v petnajstih minutah. Cohen je spremil prijatelja na "svoj" pogreb. Pogrebci pa so odpovedali po-•rreb. LOVITI PSE SE IZPLAČA COUNCIL BLUFFS, la., 29. decembra. — Mestni konjederee Chris -Christensen je napravil s tem. da je lovil pse in jih prodajal, več denarja kot. pa mestni župan. Prvih osem mesecev je Ohri-stenisen prejel za svoje delo od mesta $1,926.22, župan pa v istem času samo $1600. rekel Gandhi, — boste sedaj ime- Na vprašanje, zakaj ga je mo-ij; svmčenke. gla tajna policija obdolžiti, je rekel, da tega ne more pojasniti, dokler o tem ne poroča svoji vladi. Povedal pa je, da je skrivnostni "državljan G.", ki ga je obdolžil, uslužbenec v nekem gledal-| šču po imenu Goditzki. Wanek . pravi, da je tajna policija Go-ditzkega aretiraila, potem ko je sporočil policiji o zaroti. — Goditzkega sem poznal blizu tri leta, — je nadaljeval Wanek, — bil je nižji sovjetski u— radtiik v uradu za o.skrbo otrok, toda ž njim sem imel samo posla, ako sem kupil kako vstopnico za gledišče aLi pa če sem kupil kako staro umetnino. Nikdar se ne bi mogel ž njim razgovar-jati o političnih razmerah, ker je še premlad in nikdar v najinem pogovoru ni bilo imenovano ime japonskega poslanika. —• Poročilo, da sem hotel Goditzkega nagovoriti za atentat na Ili rot o. je za mene nekaj strašnega. Ali ni čudno, da ni nikdo poročal, da bi bil Goditzkemu ponudil denar za plačilo? Nič več no vozijo težko naloženi tovorni avtomobili vina in raznega žganja iz Baltimore, , Md., kjer so se ustavjali parnilci, j ki so dovažali boagte tovore, ka-Rtfkel je, da se mogoče v bodo- tere so pripeljali z EA-rope. če ne bo več mogel zdržati v svo- \ ., , .... jih mejah kot do sedaj, ako bo! diplomatskih banketih se treba zavzeti odločno stališče. ! T ^ r°g0at° frailco~ sko belo ah rdečo vino, še manj — Ako ste imeli do sedaj v svo- pa šampanjec, temveč v največ jem boju nasproti polena, — je slučajih dobivajo gostje nemško Španska izpreminja politiko v Afriki. PRAŠIČI DOLOČAJO PLAČO DENVER, Colo., 29. decembra. Od sedaj naprej se bo ravnala --| plača pobiralcev kuhinjskih od- MAIJRID, Španska. 29. dee. — padkov v Colorado Sprigs po ee-Spanska vlada bo v kratkem iz- ni prašičev v Denver ju. POVODENJ PRINAŠA DOBIČEK GLEXDORA. Miss., 29. dec. — Poplavljene ulice so prinesle lep dobiček močnim črncem. Že nad pivo, ki je mnogo cenejše kot pa vino ali sampan je, poleg tega pa ga je tudi treba bolj dolgo piti. Pa štedenje ni omejeno samo na pijačo, temveč poslanik hi njegova žena sedaj jesta doma in sta pri tem zelo varčna. Poslaniki tudi ne dobivajo več po $500 EINSTEIN JE PRIŠE _V AMERIKO S AN PEDRO, Cal., 29. dec. — Vse drugače kot prvič, ko so ga oblegali razni radovedneži, je LOS ANGELES, Cal., 29. dec. Dunc&nove sestre, Vivian in Ro-setta. sta. s svojim plesom zaslu- naklad na mesec za razne gosti-žili nad milijon dolarjev, zapra- tve, temveč morajo biti zadovolj. vili pa ste še več. Zveznemu so- ni s $100 in še morajo čakati po dišču sta naznanili svoj bakerot, več tednov, da prejmejo ta zne-ker so njuni dolgovi višji kot pa sek. njuno premoženje. Nekaterim poslanikom je bila njih plača znižana celo za 70 odstotkov, pa to še ne pomeni konca. Mnogi dobivajo čeke v angleških funtih in ker angleški denar pada, imajo tudi pri izmenjavi veliko izgubo. Mnogi poslaniki niti nimajo več svojega avtomobila, temveč se ...... ... „ . vozijo vsak dan v svoj urad s po- pnsel sloviti nemaki profesor ^^ žck>znico ali ce]o edo J^uistoin v Ameriko. 'Pripeljal se je na nemškem tovornem parni-ku, ki je bil naložen z bananami. V pristaindšču so ga pričakali profesorji Mount Wilson observatorija. pes. PREGANJANJE ITALUAN-SK1H BANDITOV RIM, Italija, 29. decembra. — Po desetletnem prizadevanju italijanske vlade uničiti roparje v okolici Cirenaica v italijanski koloniji Libije se je posrečilo italijanskim vojakom ubiti roparskega poglavarja Jusufa Bu Jtahil. Raliil in večje število njegovih en teden stoji voda rek Bayou pristašev je bilo ubitih pretekli preniienila višje vojaško povelj-1 IV) izjavi državne industrijske Cassidy in Tallahatchie po mest- /*teden, ko so napeli vse svoje si-fitvo v Maroku. Kot je izjavil mi- komisije bodo pobirali odpad-, nih ulicah. Močni možje, zlasti le, da bi predrli italijanske vrste ni&trnki predsednik Manuel Aza- kov dobivali za svojo plačo deset- j črnci, polagajo vreče peska po, in pobegnili čez mejo v Egipt, na, bo Španska polagoma odpra-. krafcno povprečno ceno sto funtov ulicah, da zabranijo dohod vode. (Italijanski vojaki so razpeli ob vila vojaško nadzorstvo in bo na- težkega prašiča na trgu v Den- Kadar pa tega dela ni, pa prena- meji žično ograjo v razdalji 108 doinastila s civilnb vlado. ! ver ju. j šajo ljudi čez cesto za 25 centov, milj. ZNAN SLIKAR SE JE UBIL SANTA MARIA, Cal., 29. dec. Slikar Gardner Hale, star 48 let iz New Yorka je bil ubit, ko je njegov avtomobil v hudem dežju z drva l po 500 čevljev visoki strmini. Hale je bil s svojo žeaio na obisku pri svoji sestricni Mrs. Luke McNamee, ki je ž etna admirala MoNameeja. Halejeva žena nabila £ njim, ko se je dogodila nesreča. Hale se je posebno odlikoval v slikanju fresk. Mnogo njegovih slik se nahaja v Združenih državah, pa tudi v Južni Ameriki in Evropi. tn ADVERTISE GLAS NARODA*1 tinti ,. r' i •OSMi iT XI OD I * NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in O. S. A. OvbmI ft^^i pabllihed by ILOTKNU) PUBLISHING GOMTANT (A Corporation) IL Benedlk, Trm* Ot buMnem of the oorponrttoo a»d addrcMca of »bore officers: BB9 1Mb Street. Bfa»h of Maabattan, New York City. N. T. "GLAS NARODA" >i poslali v Haag uradnega zastopnika, ki bi se aktivno udeležil po-jp-etovanj, ali pa le 4 * opazovalca", ki bi samo gledal in poslušal, dočim bi ne smel izpregovoriti odločilne }>e-sede. Opozicija v kongresu jo jasno povedala, da ni niti misliti na to, da bi dale Združene države glede dolgov kake nadaljne koncesije. Senator Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, pa zahteva, naj vlada Združenih držav pusti popolnoma vnemar evropske zadeve. Z ozlrom na to ima Hoover vezane roke. in se ne more zaenkrat pričakovati ndbene izrazite zunanje politike. Toda če natančno premislimo, je že zdavnaj minil čas, ko je bila priporočljiva politika popolne izolacije, to se pravi, da se ni treba, brigati Ameriki za nobeno rirulgo državo na svetu, pač pa edinole zase. V gospodarskem pogledu je dandanes usoda vseli Velikih narodov neločljivo spojena, in ako se v eni državi gospodarski položaj izboljša ali poslabša, čutijo flzpre-Hiembo vse ostale države. Amerika se mora vsekakor udeležiti reparacijske konference, kajti Amerika je upnica, in udeležiti se je mora v svojem lastnem interesu. Amerika ni z vojno ničesar profitirala in vsk\l iz-premembe Youngovega načrta ne more ničesar izgubiti. O Yoimgovem načrtu je bilo rečeno, da bo trajno in koneeno uravnal vprašanje glede reparacij. Načrt je bil sestavljen iz ameriškim sodelovanjem ter se je popolnoma izjalovil. Amerika je posojala Evropi denar, slednja ga pa ni uporabljala za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, pač pa za oboroževanje. Nihče ne more zameriti ameriškemu kongresu, če noče več. financirati imperialističnih načrtov evropskih narodov. Sveta dolžnost Združenih držav je, da se udeleže konference v Haagu tvr da se zavzamejo za odpravo reparacij, ki so rak-rana na strukturi svetovnega gospodarstva. Ker je Amerika rekla A, mora reči še B. Osamosvojiti se bo zamogia le v slučaju, če bo enkrat za vselej izbito dno intrigam evropske politike. Dopisi. S pota. V številki 295 Ci. X.. so jo oglasila rojakinja Kose Udovč, ki je prej života v diželi grenkega pelinu. Wyomingu, doč»im prebiva .sedaj v lepi, skoro pravljični Dolini Lun v vedno cvetoči -Califor-niji. E1 Verano, Cal., je sosrfasno z indijskimi pripovedkanui, kraj ljubezni. Res se je že več starih pečlarjov tam zaljubilo in poročilo. Rojakinja l*dovč. vabi mene. Petra Zgago in bivšega pečlarja Toneta Terboivea. naj pridemo tja. Tam so res krasni kraji. Mesec tako močno sije, da je mogoče C-it at i knjige v mesečini. Pravijo, da je pisatelj Jack London napisal največ svojih povesti v tistih krajih. Kake pol milje od Udovčeve vile. je studenec, ki ima zdravilno moč. Nekaj milj vstran je pa St. Helena. Cal., kjer imajo take sode, da bi lahko par pečlarjov stanovala v njih. V njih hranijo nsul dvajset let staro vino. .laz bi prav rad šel tja. toda zdravniki mi svetujejo, naj zaenkrat še no hodim na daljno pot. Mrs. rdovč. iskrena hvala za vabilo, morda boni prišel enkrat pozneje. Vkcm prijateljem in znancem želim srečno in veselo novo leto. Pozdrav Matija Pogorele. GOSPODARSKO PISMO IZ NEMČIJE Johnstown, Fa. Iz naše naselbine se jako malo dopisuje v listu Glas Naroda. Kar se tiče tukajšnjih razmer, so jako slabe kot drugod. Božični prazniki tso minuli brez kake posebnosti. Ljudje so U- bolj poparjeni. Ni bilo tistega veselja kot prejšnja leta. Vreme je bilo lepo. da no moro lepše biti vtem času. Drugega posebnega ni nič tukaj, kar bi zanimalo javnost. Iver so tako malo dela, imamo dosti Časa in zato bomo pniredili igro "iRepoštiev, duh v krkono-skih gorah, ali vsega je enkrat konoe". Ta burka v 5 dejanjih je izelo bsinešna in zanimiva. »Nihče ne bo kosal, kdor jo pride pogledat. Igro priredi Klub ameriških državljanov in Slov. Dela v. Dom skupno. Cisti dobiček jo namenjen: 2 tretljini za najbolj prizadete slovenske družine v naši uasHbLni, 1 -tretjina pa za Slov. Delav. Dom na Maxhom. I'pat i jo, da se bodo rojaki pol-jLOŠtevilno udeležili. Pride naj vsak, komur količkaj dopuščajo razmere. Tudi prosimo rojake, da bi pust iLi ta ilan nam, tla bi se ne delalo veselio. Igra se priredi 16. januarja 1 !K12 v Slov. Delavskem Domu, Max ho m, JohiLslmviu, Pa. Prič-ne so točno ob 7 uri 30 minut. Sherlok Holmes v miniaturi. Plred par tedni je bila, v trgovini KokLa v Kranju neki žen-bildi ukradena večja vsota, denarja v trenutku, ko je kupovala blago. Tatvino j« bil osumljen ki moški iz Škofje Loke. Mož je zatrjeval, da je nedolžen, da pa metir po okolnostih wklepa, da. sta okradli dotično ženo dve Hrvatici; ki ju pozna, Ijtte 25. novembra se- je vrnil letni sejem v Škof ji Loki in o-sumljoni moški je videl oni žen-akS, kako »ta se smuk al i med Btoj-ni^tuiii.. tNtuHtacul ju je orožni-atvti Krt- nitfcr mrili pH njSh ni- o-do reparacijske dajatve znižane na minimum, se je usidrala v nemško javno mnenje že s tako stauovitnostij-o, da se javno propagira trenutno izvrševanje obveznosti. češ v bodočo itak ne bo treba ničesar plačati. RADIO-PROGRAM IZ EVROPE ZA NOVOLETNI VEČER Ker so z igro jako veliki strte ški, smo prisiljeni narediti vstopnino 40 centov za osebo. Otroci brez spremstva sta riše v nimajo vstopa. Pozdrav ! (""lan. NOVA DIREKTNA SLUŽBA V DALMACIJO—JUGOSLAVIJA V resnici se je vsled popustljivosti »zavozniških držav in preti vsem radi poslovnih interesov Ameriko situacija Nemčije znatno popravila. V resaiiei obstoje danos najboljši izgledi, da bo Nemčiji uspelo, da se zmanjšajo oziroma anulirajo njene obveznosti. V ostalem je življenje v Nemčiji povsem normalno. Nezaposlenost je več ali manj statistična iznajdba državnega statističnega urada. Tovarne so polno zaposlene, bivzposelni delavec pa prejema večje brezposelne podpore, kakor prejema njegov zap »dni tovariš zaslužka. Omejevanje v konsumu je minimalno. Življenjski standard imeli priliko leta 1931 plesati ob godbi, ki bo igrana v letu 1932. Navidez je to neverjetno, v resnici je pa enostavno, kajti za Lucky Strike uro bo i«ral neki vodilni evropski orkester v Parizu. Ker je med Parizom in New York City pet ur razlike v času, se do program, ki bo igran dne 1. januarja 1932 ob treh zjutraj v Parizu, slišal na Silvestrovo v New Ycrku ob desetih zvečtr. — Godba onostran oceana bo torej igrala leta 1932. dočim bodo v tej deželi zamogli plesati ob nji v letu 1931. Za te pr-2rame so že igrali orkestri iz Londona, Havane in Buenos Airesa. in broadcastanju iz Pariza na novoletni večer, bodo prišli na vrsto še programi iž drugih dežel. Ker so izdelovalci Lucky Strike Cigaret uvedli moderne metode izdelovanja, so Lucky Strike korak naprej istotako kot bo nekaj posebnega tudi godba, igrana za Lucky Strike radio program na novoletni večer. Kot so izdelovalci Lucky Strike cigaret zaposlili radio, ta čudež modernih iznajdb, da nudi Ameri-kancem godbo iz drugih dežel, tako so se poslužili tudi znanosti pri izdelovanju svojih cigaret. Neozira-je se na stroške, so izdelovalci Lucky Strike cigaret uvedli posebni proces praženja, ki vsebuje tudi ultravioletne žarke za odstranje- BAJKA. y ' 1'mri jo možak, ki je bil iz našiti krajev dotua ter je bil vedno vesel in zadovoljen- lieeeno je. da tri stvari slade moškemu življenje in da so te stvari — vino. petje in žensko. Bil jo skromen in ni hlastnil po vseh treh. Edinole /. vinom so je zadovoljil. Petje mu ni bilo mar, ženskam so jo pa dosledno izogibal. Nemara so mu kdaj k;ij hudega prizadelo. kdo ve.' Kar se pa vina tiče. jo bil nepremagljiv in ga nihče ni mogel ugnati v kozji rog. Toda slehernemu so ure življenja štete, in tudi njemu so se otekle. Ker je sicer »vel Bogu do-padljivo življenje, je prišel takoj po smrti pred sveti« nebesa. Naravnost v nebesa ga niso pustili, ker jo moral zadostiti še nekaterim formalnim rečem. Kar tako ne moreš butniti v nebesa, ampak moraš že vsaj povedati, koliko si star iu kako se pišeš, če >i bil o-ž en jen ali samski in kako si »p kaj komandiral na svetu. Ros jo. da imajo vse to v voljkih bukvah zapisano, pa kdo hi svetemu Petru in svetemu Oahrielu delo na-pravljal. ker ga imata že itak Stane samo Živega kozoroga ujel. nje raznih dražljivcev, ki so po na- ' ilkrat opaasil toliko luči in žara vi navzoči v vsakem tobačnem j s,i&|| tolikl) angelskega petja, ni l^tu. 1 mogel več prestajati, ampak je Ta cigareta ue edina v Ameriki, j iriukom., izsHil iz suhega grla vprašanje: — No, prmojduš, ali ki nudi kadilcu zaš-člto grla. Za izdelavo Lucky Strike cigaret je uporabljen najboljši tobak, ki je prava "smetana pridelka". Tem znanstvenim metodam izde-lovana je prišteti tudi Cellophon-ski ovoj, ki ščiti cigarete pred vlago in je na vrhu opremljen z malim tabom, da ga je lahko odpreti. Ni čuda, če razni igralci vpošte-vajo te prednosti ter so v oglasih vseh listov po deželi Lucky Strike javno odobrili. Zaščita glasu in grla je važna za vsakega igralca, zato kade le Lucky Strike cigarete, ki v tem pogledu najbolj zadoščajo. V oglasih je izrecno povdarjeno, da igralke in igralci niso bili plačani za svoja ugotovila. —Adv't. STEKLENA OBLAČILA Z Jesenic pišejo: Fran Kraš-nja, župni upravitelj pri Cv. 3vri-žu nad Jesenicami, j«1 vnet lovec, ki ga spremlja, redno tudi izredna lovska sreča. 1 "opoldne so je podal na lov na 7 - i;«jzešco, ki je znana kot privlačna točka za turist o, Isimičarjo Iti lovee. Tv.ro.š-nja pa .je naravnost osupnil, ko je v svoji neposredni himni' zapazil žival, kakršne so v slov. krajih velika redkost. Počasi m previdno so je približal ponosnemu kralju planin in.ga prijel, no da bi so žival kaij provose hranila, in jo prinesel na svoj dom. Od kod .je prišla ta žival, ki jo z zakonom zaščitena, se ne ve. Najbrže jo last barona Karla "Borna iz Tržiča. Iz zelo tenkih steklenih nitk je mogoče stkati neko vrsto svile; doslej so to stekleno svilo uprab-ljali predvsem kot toplotno zaščito pri parnirft%odih itd. Nemški patentni urad pa je podelil zdaj patent 2a c-bLačila iz stekla, ki so baje propustna za zdrave utravioletne žarke. Odslej ne bo več potrebno, da se slečeš, če se boš hotel v gorah ali ob morju obsevati — zadostovalo bo oblačilo iz stekla. Koliko je novi izum res praktično uporaben, pa bomo šele videli, — in tu bo imela svojo vlogo tudi cena novega blaga. Naročite ga prt KNJIGARNI UAS NARODA' - ai m no New York City DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE n OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" B—No, pač pa vd Slovenci v vaši okolici. CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE ! ho že kaj ali nič.1 Ali nimate nobeno pijačeFigo dam za vaša nebesa, če mora človek od žeje konoe vzeti.' To je rekel povsem nedolžno, brez vsake zlobe v srcu. Tak je bil pač način njengove govorico. Toda v nebesih jih jo malo za pol krajeerja. Križ božji, kakšen vtis so napravilo njegovo bogo-kl etue besede! Nebeški ango^ji so izpustili iz rok svoje cimbale, flavto in trompote ter si s prsti zatisuili nsesa; nedolžne device so v zadregi zardele. Hog Oče .i*1 potegnil pipo iz ust in nekaj za-godrnjal, sveti Peter ni vedel, kaj bi storil, dočirn jo arhaugclj odprl v tleh par čevljev široko odprtino in pahnil rojaka notri, da je zgrrnel daleč tja doli v peklenske niža ve. Preeej velik «tr-bunk je bil to. totla rojak se ni posebno udaril, ker je bil v splošnem «zelo utrjen, razen tega je pa tudi padel na najbolj utrjen del svojega telesa. Ko j se mu približa mlada, prijazna hudoba in ga vpraša, kako in kaj. .Možak pove. kuj se mu jo zgodilo v nebeških višavah in dostavi. da j<» sramota, zakaj ljudi spravljajo v nebesa, če imajo tam taka-pravila, da niti za pijačo ni d ovo 1 jeno vp ra ša t i. — Pa so res grdi — jo dejal hudobec in ga povabil seboj. In od vedel ga je v globoko klet. kjer jo bilo sodov, nič koliko. V dolgih vrstah so stali, kamorkoli je poneslo oko in tako lopo je di- . šalo. da bi človek neprestano vleke sapo vase. Vsak sod je imel pipo, na steni so bili obešeni veliki vrči, na dolgi mizi posredi pa same klobase, ribo in druga taka slana jed. — .Saj pravim. — je vzkliknil rojak — narobe svet. Vse življenje som pošteno živel, da bi se zrinil v nebesa, sedaj pa vidim. d;i je v peklu tisočkrat boljo. In ker mu je že malo vroče postajalo, je vprašal hudobca: — Ali smem prijeti tistile vrč in ga pod pipo postavit i.' — Seveda — jo odvrnil in so tako potuhnjeno in škodoželjno nasmehnil kot se ti ljuba -zakonska ženica nasmehne, ko to spravlja v nastavljeno past. Rojak vzame vrč in odpre pipo. Bil je skrajni čas, kajti vročina je -postajala vedno holj neznosna. Iz pipe, pa ni pritekla uiti kap-jica. Poskuša pri drugem sodu, pri desetem, dvajsetem, pri stotem. Vsepovsod je dišalo po vinu, -toda vsi sodi so bili prazni. — I, kaj pa je to! — vzrohni rojak in jezno po«rleda peklenščka. — To jo peklensko taljenje —» mu odvrne in izgine v noč. s GLAS NARODA NEW YORK, WEDNESDAY,. DECEMBER 30, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY lift IJ. i. * NEVARNA IGRA H. MIDDENDORP: V sobi i« bilo tiho. Time Bale m Je sedel z večernlkom v roki ob kaminu, prijetn: zlek-njen t svojem globokem naslonjaču. Luč s« je odbijala na njenih piavih la -oh in njenem zelo belem, upognjenem tilivku. Kako lepa je! — si je mislil. In kako neverjetne domače je tu.... Počasi, nekoliko ten po večerji, si Je prižgal cigareto in pušil z zbranim ugodjem. — Čuj, dražeč, — je dejala Mira In okrenila glavo. — Kaj pa Je, moja mala? Vstala je Izza mize in sedla v naslonjač na drugi strani kamln.i. — Nekaj zabavnega vem. .. — Kaj takega? — S težavo je porinila naslonjač l);iie k njemu. — Jan in Tilka van Dalfsen sta zadnjič tudi poskusila. To je: analizirati, razložiti lasten značaj. — Kako se pa to naredi? — je začuden vpiašal Tine. — Čisto enostavno. Vsak našteje svoje vrline In napake in drugi sme poiem ugovarjati. — A kakšen zrntsei naj ima to? — je smeje se prašal Tine. Čutil se je vznemirjenega. — Nenavadno zabavno je, — je zagotavljala Mira. — Jan in Til-ka sta se sijajno zabavala. Jap van El den je bij tudi zraven. Ta mi je pravil. Dajva, poizkusiva enkrat še midva! — Nu, če bi tako rada, pa d*»jva. Amiak vedi: jaz ti ne bom prizanašal ! — Oh, tudi jaz ne tebi. Reči sineva, kar hočeva, to je ravno najbolj zabavn;. — Potem pa le kar začni! — je dejal Tine in opustil častnik na tla. • — Ne, vedno mora začeti moški. Ker živite zavestnejše nego me. TaJco vsaj sami trdite. — Prav tedaj, — se je vdal Tine. dar nagiblješ nekoliko k naduto- — Poglejmo! Začel bom z vrlinami. ^ sti. Le verjemi mi. In potem to Velikopotezen sem, tako vsaj vsi pravijo. Poštenjak sem. v kolikor je to mogcie v trgovskem življenju. Pa tudi sploh sem poštenjak. P:tem sem dobrodušen in sočuten. Slednjič sem glasben ... — To ni čednost, — je ugovarjala Mira. — To je dar. — Tak pa ne. Drugih odlik, mi- [ slim, nimam. O pač! Zvest mož j-em. — To spada seveda k poštenju! — Da, prav imaš. Potem ne vem nobene čednosti več. — Sedaj pa m:je napake. Nereden sem; pov-iodi puščam ležati stvari za seboj. Tudi se včasih malce predolgo za-i-edim v klubu vendar pa ne večkrat, kakor enkrat na teden. Potem sem tod in tam nagle jeze in vpijem nad služkinjo, včasih nad teboj. A tega seveda ne mislim tako hudo in zate to pravzaprav ni nikako zlo. Drugih napak ne vem — Označil si svoj značaj precej natančno, — je važno dejala Miro — A v nekaterih stvareh moram vendar to in ono pripomniti. Predvsem si pri svojih čednostih pozabil, da si zelo marljiv. — To je res, — se je čutil pola ska ne ga Tine. — Velikopotezen in radodaren si. — je nadaljevala Mira. —je res. A velepoteznoyt se pri tebi včasih izprevrže v razsipnost. — Nu, \eš kaj.... — Da, zrase. Za čevlje in obleko izda'al mnogo več, nego bi bilo potrebno. — Kar se tiče te razsipnosti, — je vznevoljen menil Tine, — smeš.... — Takoj pridem na vrsto jaz, —' ga je hitro prekinila Mira. — Potem boš lahka rekel, kar boš hotel. Sedaj pa nadaljujem. Nisem še gotova s tvojo velikopoteanostjo. Ta diši včasih tudi nekoliko po novo-pc-če nem bogastvu. — Čuješ, ali imaš v zalogi še več takih prijaznosti? — se je razsrdil Tine. Ravno v tej točki je bil zelo cbčutljiv. — Da,po moji s;dbi je tako, — je vztrajala Mira. — Saj si smeva Seveda sem ti jo, ker sem vedela, da ti bo všeč. Drugače Je ne bi bila nikdar izbrala. Sedaj imam, mislim, vse. Ah, da, nekoliko ma-U meščanski si. To sem še pozabila. V tej točki je bil Tine še mnogo občutljivejši. — Noriš! — je srdito za vpil. — Kako ti pade v glavo, da sem malomeščanski? — Eh, to se vidi iz vsega tvojega obnašanja Zadnjič, ko sva bila v gledališču, nisi maral, da bi bila — Bodi tako dober in potrpi nekoliko, ga je razdraženo zavrnila Mira. — Čisto me spravljaš iz tira. Imam okus ... — To ni ni kak a čednost, prav tako ne kakor moja glasbenost. — To je nekaj čisto drugega. ,— Nasprotno, to je čisto taisto. — Okus vendar nima s tvojim značajem ničesar opraviti. — Kako neki ne? — Potem sploh ne veš, kaj je značaj. Dete, ti sploh govoriš o stvareh, o katerih prav nič ne razumeš! — To praviš ti, ker si še jezen zaradi male meščanstva. Kako o-tročje! Pa je vendar le res! — Sem mislil, da hočeš govoriti o sebi, — se je regal Tine. — Le naš-tej svoje napake! Ali pa si morda sploh brez njih? — Seveda čmam napake. — je ledeno odvrnila Mira. — Po se jih tudi ne bojim priznati. Včasih sem nekoliko neodločna, to pa predvsem zato, ker se bojim s svojim glasno ploskala, ker se ti je zdelo j ravnanjem kega užaliti. Dalje sem nerodno zaradi ljudi! — Ker ni bilo nič drugega kakor šopirjenje! — Da, to potem tako praviš. In obleka, nad katero si se tako. izpod tikal, ko sva bila povabljena k Janu in Tilki? — Kakšna :bleka! To je bila samo majčkena cunjica. Prinesla s: jo domov v ročni torbici. — To nič ne ne. Nič tako hudega ni bilo. Vsem je ugajala. — Posehno moškim! — se je za-smejiljivo režal Tine. t- Neokusen si, — je rekla ona estro. — Prav dobro veš, da nič ne dam na to. In če se sedaj razburjaš. je ravno to dokaz tvojega ma-lomeščanstva. Tudi preveč občutljiv si in tesnosrečen. Da. da, to si pravkar pokazal. Tako prihajajo vse tvoje pomanjkljivosti na dan. Kako imenitna igra je vendar tole! — Ali si gotova, — je vprašal Tine srditomirno, hlepeč po maščevanju. — S teboj pač. Sedaj je vrsta na meni. Najprej moje vrline. Tine se je porogljivo smehljal. — Predvsem sem krotka In ljubezniva. To vedno sam praviš. — Nu, vemo...., — je skušal okrniti hvalo Tine. nekoliko nečimerna. To rada priznam. Petem tod in tam prenagljeno sodim. Drugih napak, menim, nanam. — Posebno temeljita se mi ta tvoja analiza ne zdi. — se je posmehoval Tine. — Tak pa ti razkrij njene pomanjkljivosti, — je ostro odvrnila Mira. Sedla je. pripravljena, da posluša njegovo sodbo. m — Predvsem si ljubosumna. To sicer tajiš, a d:kazi so na dlani. Mira je planila na noge. — To nI res! — je zaklicala z drhtečim glasom. — Navedi mi samo en dokaz, da sem ljubosumna! — Oh, ljuba moja, ali se ne spominjaš na svoj razburljivi nastop, ko je bila pri nas tvoja sestrična? _ To se je zgodilo zato, ker si se na tako neverjeten način z njo spogledoval. Tega si ne bi bila dala dopastl nobena žena na svetu, ki ima le tnalo samospoštovanja. Razen tega se mi je zdelo odvratno, kako si se z njo igračkal. Dete t je imelo vendar komaj šolo za se-1 boj! Ali zopet začenjaš s tem go- Koledar za L 1932 • m • Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marica Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18Qi Street New York, N. Y. MACDONALDOVE TEŽKOČE Zgodba o ukradenem otroku. Kljub zvenečemu na>lovu naro- , dne sloge se tudi v angleškem ka- ! binetu vrše spori zaradi razrednih ; interesov posameznih skupin in strank. Tako n. pr. oni konzerva-tivci, ki se pc večini rekrutirajo iz podeželskih volilnih okrožij in: so tudi sami veleagraci, odločno zahtevajo, dr se odpravi zemljiški davek, katerega je uvedel bivši finančni minister Snowden s svojim zadnjim proračunom, ki je potem povzročil one znane politične zapletljaje in padec delavske via- vendar vse reči. Seveda si odličen i — Da, vedno. Vsaj, če nisi hud. gospod, toda res.... včasih se ven-) — Nisem hud. — Dobro. Potem ti ni treba tako kričati. Sedaj pa dalje. Dobrodušna tvoje hlepenje po pisanih kravatah i sem, tenkočutna in odkritosrčna. in svetlih oblekah.... v tem tiči vse- In ljubosumna nisem. kakor tudi nekaj novopečenega od- i — Hja, če začenjaš navajati last- ličnjaštva. Tine je segel po svoji kravati. Bila je zelo pisana. — In to s', mj ti podarila! — je '•aklical zmagoslavno nesti, ki jih nimaš, ne prideva do konca. — jo je zbadljivo prekinil Tine. — Potem bi mogla ravno tako trditi, da nisem tat ne požiga-lec ne morilec ne ponarejalec itd.! Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZGLEDNICE (Nadaljevanje.) kazni: pksm« s stremi^eva- N JEM: Domovini, fF<*Ki*r). .........................4« Izduiu Glasbena Matica Gorski? rvetlire < l.aliarnar t fttve- X» |>etero raznih glasov .........45 Jaz hi rad mdefilt rož, mo*kt zbor z Imritori solnm m |>riredlto xti dvngpev...........................................20 V pepelnifni nofi (Sattneri, kan-talnfa za soli, zhor in orkester Izdala Glasbena Matica .............T> Dve pesmi , za moški zbor in bariton nolo ..................J20 Kupteti ( .............5t MaAne pesmi za mešan zbor — (Sattner) .........................................50 MALE PESMARICE: Srbske narodne himne .......15 Sto tati*, Srbfne tnini .....15 Na planine .............................15 Zvečer .................................„15 Vasovalec .............................15 Podoluiira ...............15 Rt. 1. flt. In. Sr. l«. &t. 1L f*r. 12. Sr. m. Narodne pesmi za mladina <Ži- rovnlkl 1„ if. in II. stopnja po ................................................ VSE 3 stopnje skupaj ........... .M davček, zbirka šolskih pesmi — (.Medved) .....................................25 ••rodne vojaške <*>rjančič> ..........M in, srednješolska, 1. in 2. zvezek po JW i ■nladfnski zbor primeren troglaaen ženski ali možki 15 pesmic. (Prešel) ......L— Mešani In notici zbori (Aljas) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj: Na da o; D*naa noč ............44» «. cvetek* Opomin k vesel j«; Sveta noC; Stražniki: Hvalite Dovoda; Občutki; Gesto ..................4« iVofhrn i aa Lroj ' zbor. l 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge- nitori. (Focrstert ........................ .50 12 Pange Lingua Tantuni Ergo Ge-nitori (GerhiC-) .................................50 Hvalite Gospoda v njegovih svet* nikib, 20 pe.>jmi na fast svetni-kom (Premrli .................................40 10 obbajilniii in 2 v rastpresv. Srcu Jezusovemu (Grrtm) ...............35 Missa in boooretu St. Josepbi — (Pogachnik > .............................. .40 .60 Kyrie K svetemu Rešnjemu telesn —. (Foerster) .....................................40 Sr. Nikolaj ...........................................68 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk i igranju na eUrah. 4 zvezki ........................3.50 Buri pridejo, ter-čnica.......................20 NOTE TAMBURICE raški abor In pelie""/^!uk™1."..1JJO Bom id m planince. Podjmr^ slov. narodnih pnunl < Rajuk)' Na Gorenjskem je Delne ................1^- Newyarške, Različne, uučat .............4'.» Velikonočne, božične in novoletne »tiicut .................................................40 la rumih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ..........................40 iMisamezm' p,» ................................,|i5 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ....................................................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............................30 •Jugoslavija ...........................................30 Gorenjska .........................................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ............................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............................30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................JI1! Prekmurje in Mednmurjo ...»........30 Kamniške. planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .........30 voričenjem! — je zavpa Tine, ki Jej de. Pripravljalna cenilna dela za postajal v resnici besen. — Zago- j odmero novega davka so med tem tavljam ti, da ima to "dete" zelo ! že lepo napredovala, čeprav bi mo-debele za ušesi! j ral davek stopiti v veljavo šele le- _ Oh. seveda, sedaj pridejo zo- ta 1933. Konzervativna večina je pet na vrsto sovražnosti proti mo- upaia. da bo Sncwdena in njegove jim sorodnikom. Kako strašno o- j ostale ministrske tovariše zlepo pri- i tročje se obnašaš! ministra Runcimaaa se je sirer ' pc-rečilD, da je bil konzervativni) napad začasno odbit. Ultra-kon- l zervativno krilo je vsled tega ze- : lo razbuijeno in je poslalo včeraj neke vrste ultimatum, v katerem izjavlja, da bo konzervativna večina na zb:rničnj seji v petek zahtevala, da se parlament toliko ča- . sa ne odpošlje na božične pečitni- ! ce, dokler vlada ne izjavi jasno, da i bo uvedla zaščitne carine ne samo na železo in jeklD. temveč tudi na bombaž in vse one surovine. ki tvorijo osnovno angleške veleindu-strije. Trgovinski minister Runci-man pa se z vsemi silami upira u-vedbi takih carin, ker bi pomenilo še V ničelni j_rr:iinuzni jalili lin I .jiiMjiiuskcm jMilju NtamOv »le-In ver ]lir;ili«>ni H;ini/.ir. I'risrl je te (lili na policiji) jmvriliit, da je njefrikVii dveletno lircrkira iy.^i-ailii. iirt1/. sIimIii. I lil je mnenja, da jn .ir uilvt'tllii nek;i Kli/ji. Otroku so iskali ves dan in niili ponori, ji ura iiUi> misli nikjer. 1'olieijn je lvi;i iiii ilniiiu Kli/.e. pa .')•■ ni iiji- SlJI. Nil |>trokii res tui.šla v .Jjir-siili mi lzo in ihtela. — Kaj pa je vendar? — je ponovil Jaj>. — Igrala sva se karakterno analizo.... — je ihtela Mira. — Kako ie moreta biti tako nespametna? — ju je grajal Jap. — To se vendar vedno slabo izteče! Mira je dvignila svoj objokani obraz. — Pa si mi bil rekel, da Je tako imenitno.... .takrat pri Janu in Trika.... — Da, takrat sem bil tudi jaz zraven. Če je tretji navzoč, ni nič hudega. Tretji je potem strelovod, ki ujame vse bliske. Tcda Jan In Tilka sta kasneje še enkrat poskusila, ko sta bila sama. — In....? — je vprašal Tine. — Ločita se hočeta, — je mračno odgovoril Jap. tivna večina misli prej ali slej svojo zadnjo volilno zmago temeljito izrabiti. Istočasno z zemljiškim davkom so se pojavila v vladi resna na-drugekra- | spxot.ja tudi v vprašanju zaščitnih carin, ki bi jih konzervativci za vsako ceno hoteli uvesti na železo in jeklo, pri čemer pa ne gre za obče narodne potrebe, temveč za zasebne razredne interese desnice. Spretnosti ministrskega predsednika MacDonalda in trgovinskega sedanja pereča vprašanja. kov ^a priporiKtt in vsaki liolj^l lekarni jra imajo na ] mula j. Male in M likf stekl<-iii<*«\ Vr««liiOMten ku|*>n v vsakem zaviijn Jos. Triner Co.. So. Ashlamt Ave.. i'lii»-u^o, in. Vam x.«*li sr«H*Mo Novo l<*to! t Adv.» \ POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/" Ti! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN G L A I NARODA NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1931 TBI LARGEST RLOVEN1 DAILY hI U. 9. A. raiaiaiaiMayai^ Mi Pomladni Sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA. aRfilfafBTilTilfiifilfi £ Za Glas Naroda priredil I. H. Nadaljevanje. I/, toll besotl je zvenela velika bolest, da je bala Marija ganjena v dno srea Zatem pa se Marija lahno dotakne njegove rame ur pravi: Imejte pogum, gos poti stotnik. Upam najboljše. Samo da bi prestal krizo. ' , Ves zmešan se Wolf obrne. — Kaj pravzaprav hočei tukaj.' Kako prideš sploh sem.' \jen bolestni pogled je ležal na njegovem oblieju. v katerega je skrb zadnjih dni zarezala globoke brazde. Koliko j^ moral trpeti zaradi otroka! — Dr. Kome l i umi s.m obljubila, da bom stregla bolnemu o-1 roku. Ko sem i z vet Vela, eegav otrok je bilo prepozno, tla bi odklonila. ker bi bilo sumljivo. Sicer bi se bila izognila temu sre-eattj il. — In kako si prišla do te obleke? — jo izprašuje dalje. Nobonoga drugega zavetišča nisem imela, a ko nisem hotela postati slaba. — odgovori Marija. Wolf je ne mara več dakje izprasevati. ker je otrok zop«*t postal nemiren. Papa, papa, prihaja v presledkih iz njegovih ust slabo-ten gliis. Ostani pri meni. Mama vedno tepe Lazota. l*apa, ne }»odi žalosten, četudi mama zmerja. Mama ni dobra. Ampak papa na ima Lazo rad. IVidi in daj Lazotu poljub! Lazo sr dvigne in gleda očeta z žarečimi očmi. — Zakaj ne pridešO. ne smeš! < >. pazi. samo. potem pride j.azo, saj mama ne vidi: se je odjieljala s kolesom. hi Lazo hoče skotiti s postelje. Marija pa ga z velikim trudom zopet položi v posteljo. Tedaj pa udari proti njej in reče: Proč. grda mama! Vedno dražiš in jeziš paparta. potem pa ji- papa tako žalosten. Otrok joka in vpije in slednjič se omagan zvrne v blazine; iibraz je bil poln potnih srag. Marija ga skrbno obriše in mu ovije nove obkladke. .— smem pomagati* — vpraša Wolf, čegar obraz je oblila rdečica, kor se je sinu bledlo. Marija .samo odkima z glavo in se ukvarja dalje z otrokom, da se je pomiril. Kot temna sonca so ležale njegove goste obrvi na bledem lisu. Kako itpaden in droben .«• mu nategavple žile okoli nstnie. l>rugače jo bil miren. Marija je položila svojo roke na otrokove, kot bi ga hotela rovati. — Hvala ; nekoliko boljše. Hpi že od enajstih. —— Tako.' To je dobro! Zadnje dneve mi ni prav nič ni bila všeč. Nenavadna razburenja in veliko skrbi ji je zelo škodilo. Mislim pa, da jo zelo prehlajena. Jutri zjutraj ali pa še nocoj bom tudi njo pregledal, seveda, ako ste s tem zadovoljni. Ali mi niste rekli. da ste že govorili s štabnim zdravnikomMeni je prav. kajti ne maram se onemu gospodu kaj zameriti. Dr. Kornelius pogleda na uro. — Že tri? Tedaj pa takoj ležite, gospod stotnik, kajti izgleda-1 te zelo zdelani, lire z skrbi si lahko privoščite nekoliko počitka. Saj i sestra paai. — Nato Kornelius odide. Tiho odpre "Wolf bolniško sobo. Marija se obrne, ko zasliši šum in položi prst na ustnice. — Lazo spi! — ji kot dih pride iz ust. Dolgo gleda Wolf otroka, inila ml svoje?a moža iz stražni- j kom republikansko garde, odlikovanim 7. rodom Xicham Ilfik-liar. . . Mar ni res? .sta mi pa pripovedujete! noiunnosfi! Tetoviran še svoj živ dan nisem bil ... ne na prsih, ne kje drugje. — Seveda, zdaj bi radi vso to utajili, ker je vas sram, da sto bili v mladosti tako vrtoglavi. Toda jaz dobro vem. pri čem sem. In če ni r«'s. kar pravim, si dam odsekati jrlavo. Nemci roma s katerimi močmi se bo udele j do ameriški žil olimpijade. Tako pa je vse še ne- . ekspediciji najmanj va- Wolf sede na drugo stran postelje, kjer je prej Gabrijela so tlela in gleda na malo ročico, ki jo prej kazala še tako nun", ki pa j — l»ože moj. gospod ravnatelj, je sedaj omagana ležala n odeji. i če ji to bilo! (joroče je počival njegov pogled na njenem sladkorrs obrazu, fileda in išče v njenih jasnih potezah — kako tuja. toda r.ko zaupna so mu zdi v nunski obleki — iz nje puhti nebeški mir. In kot bi jo silil njegov pogled, dvigne oči, %oda jih takoj zopet i».»v«'-i, rdeča v obraz, kajti obšla jo je vroča, iskrena ginjenr»st. I '< m" a.s i m nežno položi Wolf svojo roko na ngeno. ki se strese. Marija, ali te imam zopet? — (J los se mu trese. Marija pa lahno, toda odločno -strese glavo. — Xe. Wolf, nikar Vse jo proč. Xikar mi no govori o preteklosti. Xo dabi hotela, ji je -zaupni "ti" prišel skozi ustnice. — Pojdi sedaj in »e bodi v skrbeh zaradi tvojega sina; pazila bom nem uradnem življenju to edino sredstvo, ki prinese človeku v vsakdanjo puščobo malo izpvernem be in razvedrila. In potem. Franko-čiLska banka tako slabo plačuje svoje uslužbence, drT z veseljem porabijo vsako priliko in povečajo svoje dohodke, kolikor se pač da. S stavami imam namreč neverjetno srečo. Skoraj vedno dobim . . . — No, pa naj bo. Kar je bilo. je bilo. Toda pri nas boste morali opustiti to čudne navade. P osla-; li so vas sem, na kmete, da se po- Solze so se tresle v njenem glasu in njena '. boljšate. Da." veste, jaz sem zc lo nanj, kot bi bil moj. postava je drgetala. i strog šef, šale no poznam, pošte- Ali mi u<>češ saj povedati, kje s, bila. kako se ti jo godilo nQ yas vzanipm v (lresuro. Za na j- v leh lotih, otlkar se nisva videla? Kako sem poizvedoval po tebi t j raaajšo vragolijo vas naznanim Wolf, sedaj vidiš, kako som našla mir — privošči mi ga in | prenera-1 nemu ravnateljstvu. Tem no iz pr a š ti j me -več. j slabše bo za vas. Pazito torej do- — Mride grenko iz njegovih list. — Ako bi ti mogel | bro. da ne odletite pod kap. povedati, ko bi ti vedela, kak nemir jo v meni. koliko trpim, bi imela usmiljenje z menoj. Nisi me odslovila in lii.si mi dovolila, da bi saj bil v tvoji bližini, da bi te videl in slišal tvoj glas. ljubite stave za vsako ceno. naj bt. sklenem z vami eno. za ta izredni primer. Stavim pot frankov — nočem izrabiti ugodno prilike, tla stavo nedvomno dobim. — stavim torej samo pet frankov, da vam dokažem, da nimam na prsih nobene odalisko. — Kaj poveste! ^ — Da. to povem. Aha. zdaj o-klevate? Si* bojite, da izgubit«* stavo? — Pet frankov? Xo. . . velja. Stavim . . . — O. to je preveč. Toda kaj hočemo . . . Tem slabs«* za vas. C V ž«*lite. odložim suknjič in tolov- llik. (jjejto. slečem tudi srajco, da bniste bolje videli, da so na lastno oi"i prepričate, neumnež, tla nimam na vsem telesu niti n a j m a n j šega t et ovi ra n ja. — lies je, gospod ravnatelj, prav pravite. Izgubil sem stavo. , Kvo. tli je pet frankov. j — Ne. ne sprejmem j-ili. Jaz takih zaslužkov ne potrebujem. Hotel sem samo. da bi vam tole služilo za primer, da bi vam to končno pošteno odprlo oči. j — Kaj še, kaj vam pa p riti e na j misel I Kar vzemite teh pet fran-— ih pošteno dobili. Ve-popolnoma za nesete na mojo do- il«*ti morate, gospod ravnatelj, da bro voljo. Toda mene so že vna-' pri toni niti beliča ne izgubim, prej opozorili, da niste vodno do- temveč nasprotno, še zaslužim, prav dali nemški i 100 tisoč do- | kam v megli! Dočim sd se nekate- J larjev na razpolago, je olimpiški ri narodi zaradi pomanjkanja sred- j odbor odločil: Nemčija mora iti! j stev kratkomalo odrekli sodelova-' Po izjavi državnega trenerja Wait-j nju, so drugi sporočili, da b:do pri- zerja bo potovalo v Ameriko ok-li šli z zelo okrnjenimi postavami, ker 70 atletov z najnujnejše potrebnim ! je stvar predraga. Med slednjimi spremstvom. Sicer pa ie do odhoda je vsekakor najpomembnejša Nem- še precej d:lgo .tako da se s po- — Cuito. gospod P.oitelet! Ker « bi bila sicer nastopila s rc-' ' lo armado spirtnikov, sedaj pa mora v morju pomanjkanja in redukcij misliti mnogo prej na drutje bolj važne obveznosti. BENCIN, KI SE NE VNAME Francoska izumitelja, Henry Bardelle. tehniški ravnatelj zrako-plovbe Aero Union, in inženjer Francois Ferrier. sta cdkrila nov kemičen način cepljenja molekulov težkega strojnega olja. Dobila sta na ta način nov bencin, ki se vname samo pod vplivom izredne vro-na j čine. Novo kurivo ne potrebuje nobenega razplinjevalca. Motor ga vsrka v cbliki razpršene tekočine, ki spuhti takoj po vsakem iztopu beta. Osebna letala proge Pariz — London, ki so tri mesece poskušala novi bencin, so ug:tovila njego vo visoko kakovost. Novo kurivo bo baje popolnoma onemogočilo vse avtomobilske in letalske nesreče. Grmada, ki so jo polili s tem bencinu. ss je s sikanjem hitro shla-dila. Tudi dosedanjemu bencinu nevarne električne iskre niso v stanu vneti novo tekočin?. '— Wolf, kako moreš sodaj na to misliti? Prosim te. pojdi! Pu-st.i nie samo! Xe vzemi mi mojega miru. moje premiškjenosti, ki jo 1 bre voljo, da mora biti človek z kajti po vaši zaslugi sem rako potrebujem. Da bi bilo saj to svidenje proihranjeno! Postala vami zelo previden . . . i kar dobil f>n frankov. >em zadovoljna ; kouečno som vso premagala, pozabila! — Ali ti jo bilo to tako lahko? Jaz te nisem nikdar pozabil, nisem t«1 mogel pozabiti in toga tudi nikdar nisem poskušal. Brid-i;o m maščevana, Marija. — (»abrijela. toda nočem je obtoževati; mogoče >em jaz ravno toliko kriv. Moj zakon je čez vse mere ne-* ročen! — Wolf. — ga opozarja Marija. — premisli iti pridi sam k sebi. Tega ne suieš reči. Imaš vendar otroka, lepega, ljnbeznjivega otroka ! Za trenutek jo pogleda. Kako more tako sladko govoriti? Z globokim vzdihom vstane in reče: —• Grem; ako so pri Lazotu bolezen obrne kaj*-'na slabšo, me takoj pokliči. Obljubi mi to! — Da, Wolf, kar pojuli brez vsake skrbi. Spi. ker si spauja potreben, — pravi Marija in ga ljubeznjivo pogleda v njegov bledi obraz. Ponudi mu roko. rekoč: — Lahko noč, moj Wolf! Krepko stisne njeno roko in jo poljubi. Čutila je, kako jo padlo na roko nekaj vročega, nekaj mokrega, toda ni mogla pogledati. ker so tudi njene oči bile solzno. Tiho jo odšel Wolf iz sobe; bila jo sama. -— Res je. — Zvedel seni tudi. da ima vaš Kaj ... kako pa ? Da. gospod ravnatelj . . način komandiranja uradnikov; Cujte: Pred odhodom iz Pariza svoj b.vor baje v tem, da sto slu-: sem stavil s tovarišem za 100 žili kot podčastnik v afriškem' frankov, da se takoj prvi dan, polku ... j ko se vam predstavim, vpričo mo- — Jaz v Afriki? .. . Toda. do- j no do nagega slečete . .. Menda je ni države, ki bi bila zaradi udeleibe na X. olimpijadi tako v škripcih kot ravno Nemčija. Dočim bi — tako je od premirja dalje vedno sanjala — na tej olimpijadi rada nastopila z vso veliko pripravljenostjo svrjih množic in pokazala svetu, predvsem seveda Ameriki, kaj premere, jo pritiskajo gospodarske prilike in finančna bremena na vsestransko štednjo. Kak-r se že kaže vse bolj in bal j. bo Nemčija prišla v Los Angeles s precej zmanjšano delegacijo. Da bo Nemčija sploh zastopana, je zasluga olimpijskega odbora. ki je znal odločilna mesta prepričati, da je vsaj delna udeležba Nemčije neobhodno potrebna, že iz razloga, ker bo XI. olimpijada (leta 19361 v nemški režiji. Če Nemci ne bi šli v L:s Anglese, bi seveda tudi Američani ne prišli v Berlin in račun je lahek. Brez Amerike ni dolarjev — ne bo olimpijade! Zato je nemški olimpijski odbor sklenil, da Nemčija za vsako ceno mora v Kalifornijo. Drugo in težje vprašanje pa je. kako; glede tega si odločilni gospodje še niso na jasnem. Če bi hoteli postaviti v vsaki panegi oziroma disciplin po tri zastopnike, bi moralo na pot 223 tekmovalcev <193 moških in 35 žensk). Po prvem sklepu — ki še ni upošteval serije zasilnih odredb in kopice drugih omejitev — bi bilo šlo 130 ■oseb, kar bi stalo 450 tisoč mark ali okoli 87 tisoč dolarjev. Znesek ni tak3 visok, če se pomisli, da je žrtvovala Nemčija za sodelovanje v Amsterdamu 840,000 mark, dasi je imela prireditev skoraj pred nosom. Pravijo tudi, da je dala razen tega še pol milijona mark za pri- drobnostmi ukvarjajo samo neposredno prizadeti. Za vse ostale pa velja samo načelo: — Moramo v Los Angeles! Ko bo treba iti. bo gotovo denarja k^t toče: kadar Nemci morajo, ne poznajo nikogar patenta in sta prepustila izum po in ničesar. polnoma brezplačno javnostt Oba izumitelja sta dokaj premožna. Nista prijavila nobenega vr. — Rešen! Mož ob oknu se ni prav nič sramoval solz, ki so mu pri te.i zdravnikovi besedi polzele po lioih. Varno je s pomočjo sestre položil po prestani krizi utrujeno telesce malega bolnika v posteljo, da strežnici še nekaj navodil in nato skupno z Wolfom zapusti aoho. Zunaj ponudi Wolf zdravniku obe roki, rekoč: - Kako naj se vam zahvalim, dragi Kornelius. Zdaj zopet lahko diham, ker vera, da je moj otrok izven nevarnosti. — Tako daleč še nismo, gospod stotnik, — odvrne rosno mla- _ 11 ravnik, — Lazo je zelo slab in potrebna je največja pre vit I- |g it. Ako se mu bolezen povrne, ne morem pomagati. Toda sestra j -suelo jo zelo vestna, da smo lahko pomirjeni. — Kako pa gr< ruga če vaii gospej soprogi? j wr wave p I j Mali Oglasi [ J F j imajo velik uspeh | I t" a f m ■■ t 1 Si ! Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- ) pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet 1 vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN i i KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lntev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "CLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, C. A DOBE ZA 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, H. Y. j« J>*