Iskra glasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 27- Leto XIX- IZ julij 1980 ^LIČASNA PROSLAVA DNEVA ISKRE IN DNEVA BORCA V ŽUŽEMBERKU Razvoj socialističnih samoupravnih odnosov je tudi v Iskri resnično sprostil vse ustvarjalne sile delavcev I Letošnji dan Iskre — dan borca snio proslavili v Žužemberku. Proslave s° se udeležili tudi najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik ZSJ Miran Potrč, član predsedstva SRS Stane Markič, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, član sveta federacije Stane Potočar, nodpredsednik IS Skupščine SRS Jože Hujs in drugi, na p.rCs,avi80 bili tudi zastopniki suhokranjskih občin Grosuplje in Novo mesto. Vabilu so se odzvale tudi mladinske 'klovne brigade iz Suhe krajine, prišle so 3 pohodne enote in zastopniki koroških borcev, garibaldincev, zastopniki suhokranjskih KS, ZB, ELKOMa, prek 8000 Iskrašev in okrog 3000 domačinov. Proslava je bila na Loki pod žužem-berškim gradom. Jasen, sončen dan in bistra Krka ob prireditvenem prostoru sta razgibala množico Iskrašev, ki se je začela zgrinjati na prireditveni prostor kmalu po osmi uri. Ob devetih je bila Pri domači tovarni Keramičnih kondenzatorjev slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za nove prostore te TOZD. Temeljni kamen je simbolično položil predsednik Skupnosti KS Suhe krajine narodni heroj Jože Boldan Silni. Ob polaganju je predsednik DS TOZD Keramični kondenzatorji Ivan Gimpej poudaril pomen Iskre Suho krajino in njen pomemben delež v načrtih za razvoj tega še nerazvitega področja. 'Prireditelji so bili točni. Vse se je začelo do sekunde natanko ob predvidenem časa Točno ob desetih je zaigrala godba in pevci so zapeli Internacionalo. Nad deset tisoč ljudi je stoje pokazalo enotnost, revolucionarnost in solidarnost delavskega razreda vsega sveta. Zares veličasten prizor in enkratno doživetje. Po Internacionah je vse goste in Iskraše pozdravil v imenu Iskre za-etnnrtik Iskre — TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku Dušan Lavrič. S poudarkom je omenil veličastni trenutek srečanja Iskrine družine na vsakoletni proslavi Dejal je, da je pomembno dejstvo, da je proslava ravno v Žužemberku, kjer slavi Iskra dvajsetletnico dela in to v Suhi krajini, kjer ravno Iskra prinaša pomemben delež za razvoj Suhe krajine. Nato je govoril slavnostni govornik, član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je vse Iskraše najprej prisrčno pozdravil v „srcu Suhe krajine", kjer je skopa zemlja do 2. svetovne vojne dajala tanke rezine kruha. Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc med slavnostnim govorom. za Pogled na tribuno med proslavo. Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ Delavci SOZD Iskra, zbrani na tradicionalnem srečanju, vam pošiljamo tople pozdrave in najboljše želje za uspešno delo. V letu, ko nas je prizadela nenadomestljiva izguba našega prvega vzornika tovariša TITA, smo odločeni, da ostajamo trdno na poti, ki nam jo je začrtal s svojim zgodovinskim delom. Zato bomo še povečali naše napore pri uresničevanju gospodarske stabilizacije in Titove pobude za kolektivno vodstvo, s čemer bomo dokazali, da je sistem socialističnega samoupravljanja napredek k osvoboditvi človeka. Zavedamo se velikih naporov za izpolnjevanje odgovornih nalog, ki so pred nami, še posebej, ker jih bomo morali premagovati brez našega dragega TITA, vendar smo pripravljeni in trdno odločeni, da jih na čelu z ZKJ dosledno uresničujemo. Čuvali bomo naše temeljne vrednote, izražene v sistemu socialističnega samoupravljanja, bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti in dosledni politiki neuvrščenosti. Prepričani smo, da nam bo s skupnim in zavzetim delom vedno uspevalo ohraniti pridobitve, za katere smo se borili, v korist našega delovnega človeka in velikega ugleda domovine v svetu. Žužemberk, 4. julija 1980. Delavci SOZD Iskra A GOVOR člana PREDSEDSTVA CK ZKJ STANETA DOLANCA NA PROSLAVI DNEVA ISKRE Gostje na proslavi dneva borca in dneva Iskre v Žužemberku. Dragi tovariši in tovarišice! I Predvsem bi vam rad iskreno čestital ob dnevu „ Iskre" hkrati pa tudi ob dnevu dorca, ki ga praznujemo danes, in sicer tu, v Žužemberku, ki ga dobro poznamo iz naše narodnoosvobodilne borbe. Skopa zemlja in gospodarska nerazvitost Suhe Krajine sta bila pred vojno vzrok za Počasnejšo rast razredne osveščenosti prebivalstva; le-to je med NOB sicer sprva v celoti podprlo partizansko vojsko, ki je prav tu v letu 1942 dosegla enega velikih uspehov — osvobojeno ozemlje. Po začasnem odhodu partizanske vojske in po repre-Alijah Italijanov v veliki ofenzivi leta 1942 56 je tu začel pojavljati belogardizem in Pozneje domobranstva Predvojni in med- I v°ini klerikalizem sta kontrarevoluciji tod omogočila pridobivanje nekaterih ljudi 23se, pri čemer so manipulirali z njihovo zaostalostja Vendar pa se naša porajajoča se ljudska oblast Suhokrajincem nikoli ni izneverila in tudi oni ne njej. Postopna industrializacija, ki še ni končana in ki je začela takoj po osvoboditvi, spreminja tudi podobo tega kraja Posodabljanje in širjenje električnega ter cestnega omrežja gradnja vodovodov. Pospeševanje kmetijstva in skrb za družbeni standard — še posebej pa „ Iskra" s svojo dejavnostjo na tem področju — vse to je Prav gotovo prispevalo k celotnemu razvoju in napredku Suhe Krajina Želim, da bi tudi v bodoče bilo tako in da bi Suha Krajina še hitreje po stopnji razvitosti dosegala druge kraje Slovenije in Jugoslavija Dan borca 4. julij, praznujemo letos prvič brez našega ljubljenega tovariša Tita dolgoletnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije. Veliko bi še lahko govoril o Titu — o osebnosti, ki je od nekdaj pomenila vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim več kot vse funkcije, ki sem jih naštet Ime Tito pomeni za nas predvsem revolucijo, svobodo, neodvisnost, socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost naših narodov, pomeni politiko neuvrščenosti in mir po vsem svetu. Veličina Tita je tudi v tem, ker so prav te pridobitve oboroženega boja in povojne graditve postale last vseh nas, ker so postale resničnost našega življenja in dela Pridobitve NOB so naša skupna last Naša narodnoosvobodilna borba, ki je začela pred 39 leti in je bila zmagovito končana pred 35 leti, vse težavne in slavne bitke, ki smo jih izbojevali — vse to bo v zgodovini naših narodov in narodnosti, pa tudi v zgodovini svetovnih revolucij večno živelo kot simbol svobodnjaških teženj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, simbol zavesti delavskega razreda naše dežele, simbol strahovitih trpljenj in kljubovanj, svobode in odločenosti vseh nas, da si sami urejujemo svoje življenje in smo gospodarji svoje usode. Tako kot smo se mi danes zbrali tu, se tudi delovni ljudje po vsej naši državi spominjajo te zgodovinske obletnice in vseh slavnih dni našega narodnoosbodilnega boja ter revolucije. Na ta dan se posebej spominjamo tovariša Tita kot stratega oborožene borbe in revolucije. Žalostni smo, ker gani več med nami, hkrati pa smo odločeni, da bomo nadaljevali njegovo delo, še naprej razvijali socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost, neomajno varovali in utrjevali neodvisnost, integniteto in neuvrščeni položaj Jugoslavije, se borili za mir. enakopravno sodelovanje in družbeni napredek v svetu. Naši narodi in narodnosti vidijo svojo nacionalno in socialno varnost ter perspektivo le v socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslavije Hkrati tudi vedo, da je to odvisno od njih, od njihovega dela in obnašanja Razvoj samoupravnih odnosov je sprostil vse ustvarjalne sile delavcev Naši delovni ljudje so na čelu z zvezo komunistov in tovarišem Titom v preteklih desetletjih napravili in zgradili velika To je mogoče videti v vsakem kotičku naše države, na vse to smo lahko ponosni. Dovolj je že, če samo omenim, kaj vse je napravljenega v vaši delovni organizaciji, ki združuje skoraj 30 tisoč samoupravljalcev v 81 temeljnih organizacijah združenega delA in ki je po obsegu ter vrednosti proizvodnje prva med elektroi ndustrijskimi delovnimi organizacijami v naši državi. Ustvarja namreč nad četrtino vrednosti proizvodnje celotne jugoslovanske industrije in je po vrednosti dohodka med desetimi največjimi jugoslovanskimi industrijskimi organizacijami. Dejstvo je tudi, da je „Iskra" v elektronski industriji po celotnem prihodku na 58. mestu v svetu ter na 16. v Evropi in da je v zadnjih petnajstih letih — čeprav v težavnih pogojih — njen izvoz rasel poprečno za 27 odstotkov na leta „ Iskra" je samo lani izvozila na štiri celine za več kot 120 milijonov dolarjev blaga in storitev od tega največ v razvite države na Zahodu in ZDA, 27 odstotkov v države v razvoju in 23 odstotkov v države SEV. V znanstvenoraziskovalnem delu in razvoju v „ Iskri" je danes neposredno angažiranih okrog 2000 visokokvalificiranih strokovnjakov. Temeljne strateške smeri razvoja izhajajo predvsem iz vaše lastne raziskovalne dejavnosti. iz uspehov, ki so jih dosegli vaši delovni ljudje. Če to primerjamo s preteklostjo, ki ni tako daljna, bomo videli, da je razvoj socialističnih samoupravnih odnosov tudi v vaši veliki delovni organizaciji resnično sprostil vse ustvarjalne sile delavcev, kar je ogromno prispevalo k takšnemu dinamičnemu razvoju in mestu, ki ga „Iskra" danes zavzema v našem in svetovnem gospodarstvu. Tovarišice in tovarišiI Razvoj ..Iskre" je le eden izmed primerov, kakršne imamo po vsej naši državi Jugoslavija je v preteklih 35 letih iz nerazvite in zaostale agrarne dežele postala srednje razvita industrijska država, ki je bila glede na dinamiko gospodarskega razvoja dolgo med prvimi v svetu. Vendar pa se — kot veste — v tem trenutku spopadamo z resnimi gospodarskimi problemi, ki so se nakopičili. Predvsem zato, ker je v tem naglem in dinamičnem gibanju na vseh področjih — v gospodarstvu in negospodarstvu — želja po razvoju pri vseh — v naših krajevnih skupnostih, občinah, mestih, pokrajinah in republikah — so bile nekatere temeljne ekonomske zakonitosti pogosto podcenjene ali celo pozabljene. Takšen dinamičen in nagel razvoj je prinašal tudi probleme, ki so prišli s vso svojo močjo do izraza šele sedaj. Vse oblike investicijske potrošnje — splošne, skupne in osebne — so prav tako presegle realne okvire. In ko dodamo še dejstvo, da je mednarodna ekonomska kriza — še posebej strahovita podražitev energetike — direktno vplivala tudi na gospodarje nje v naši državi, potem je jasna da je ekonomska stabilizacija najpomembnejša naloga ki je v tem trenutku pred nami Izhodišče za stabilizacijo mora biti delo Dejal sera da so vzroki tudi objektivni, in da nismo edina država, ki se dandanes srečuje s temi težavami, vendar pa drži tudi dejstvo, da so številni^vzroki za resno gospodarsko situacijo povsem subjektivni Izhodiščna točka v borbi za ekonomsko stabilizacijo mora biti dela Na delu temelji naš celoten cfružbenopolitični in družbenoekonomski sistem. Porabljamo lahko le, kolikor proizvedemo — torej le tolika kolikor delamo in zaslužima Pri nas je proizvodnost dela. če jo primerjamo z bolj razvitimi državan.", še vedno relativno nizka Majhna je tudi izkoriščenost proizvodnih sredstev, ki jih imama Toda ob tem dejstvu — kljub temu, da zmogljivosti v posamezni veji gospodarstva niso izrabljene več kot 70-odstotno — pogosto gradimo nove proizvodne zmogljivosti. Znano je tudi dejstvo, da se lotevamo novih naložb pogosto brez kritja in temeljnih finančnih konstrukcij, da temeljijo predvsem na kreditih, in da (Nadaljevanje na 2. strani) Letošnji Iskrini nagrajenci Franc Košir, prof. dr. Jožko Budin, Vladimir Klavs, Go j mir Blenkuš in Ivan Cvar. Razvoj socialističnih samoupravnih odnosov je tudi v Iskri resnično sprostil vse ustvarjalne sile delavcev nekateri — kljub številnim opozorilom — trVnasto nadaljujejo s takšno politika Tehnobirokratske strukture v nekaterih gospodarskih organizacijah — posebno še tam, kjer se povezujejo s politično birokracijo, mimo združenega dela — ne spoštujejo ne plana ne samoupravnih dogovorov in sporazumov, pa tudi ne sklepov samoupravnih in političnih organov ter forumov, temveč vidijo le svoj skupinsko-lastninski interes, v katerem se pogosto skrivajo tudi-osebni interesi posameznikov. Lotevajo se podvigov, o katerih verjetno mislijo, da bodo v prid njihovemu najožjemu okolju, pozabljajo p^ da je Jugoslavija eno, da je sestavljena iz šestih republik in dveh pokrajin, ki gospodarijo na enotnem jugoslovanskem tržišča Kljub opozorilom — tudi prepovedim — pogosto uvažamo blago, ki ni življenjsko pomembno ne za gospodarstvo in ne za delovne ljudi in je vrhu vsega še najbolj nenavaden kič — ne da bi postav Ijali vprašanje odgovornosti za takšne transakcije in razmetavanje denarja. So tudi primeri, da razni upravni organi administrativno in umetno intervenirajo ter se tako direktno vmešujejo v gospodarjenje, ne da bi za to obstajali ekonomsko ali politično upravičeni vzroki. Porabimo ustvarimo lahko le toliko, kolikor (Nadaljevanje s 1. strani) ti moramo težnje in želje vseh, ki žive v naši socialistični samoupravni skupnosti, še posebej v tem trenutku, v katerem moramo podrediti stabilizaciji našega gospodarstva vse svoje politične in ekonomske sposobnosti, delo, znanje in hotenja Še bolj okrepiti boj izvoza za povečanje Tudi v vaši delovni organizaciji, tovarišice in tovariši, morate — kljub uspehom, ki ste jih dosegli — še bolj okrepiti boj za povečanje izvoza ter za zmanjšanje uvoza, za delo, disciplino in večjo produktivnost dela za povezovanje z združenim delom ne le v naši republiki, temveč tudi v drugih republikah in pokrajinah. Vsem je znano, da so bili na tem področju problemi tudi pri vas, da leta traja razprava o vašem povezovanju z delovno organizacijo ..Gorenje” iz Velenja, in da glede tega — kljub dolgim razpravam — še niste našli skupnega jezika Zato mora — in to velja za vse — vsakdo Mslim, da lahko-z zanesljivostjo trdim, da je bi1' ta zavest dokazana prav tako v teh težavnihf mesecih bolezni tovariša Tita, v dneh, ko smo ga izgubili, pa vse do danes. Ta politična zavest naših ljudi, njihovo obnašanje in delo je v globokem spoštovanju odmevalo po vsem sveta Tuji državniki, ki so se zbrali na pogrebu tovariša Tita v številu, ki ga zgodovina ne pozna, so govorili o naših ljudeh, o naši državi in o njeni politiki v najbolj izbranih besedah. Niso le govorili, temveč so se v času bolezni tovariša Tita m po njegovi smrti tako tudi obnašali do naše države, ker so se prepričali, da Jugoslavija, njeni narodi in narodnosti ne morejo biti drugo kot to, kar so: borci za mir, za neodvisnost, za samoupravljanje in za družbeni napredek. Jugoslavija ni imela nikoli bolj stabilnega zunanjepolitičnega položaja, kot ga ima v tem trenutku in nikoli ni bilo izrečeno tolikšno priznanje njej, tovarišu Titu, našim narodom ter narodnostim in stabilnosti našega političnega sistema. Tovarišice in tovariši! Težko je z besedami opisati vse, kar so naši narodi in narodnosti občutile ob izgubi tovariša Tita Toda tako, kot smo ravnali v preteklih mesecih, izražamo tudi danes, na dan borca, moč enotnosti naših narodov. "Naštel smo samo nekatere izmed naših subjektivnih slabosti. Če pa bi se lotili bolj temeljite analize teh in drugih slabosti, bi prišli do dveh temeljnih sklepov: Prvič, da mora biti borba za ekonomsko stabilizacijo totalna in kompleksna politična ter ekonomska akcija, ki mora zajeti vsa področja družbenega, ekonomskega in političnega življenja v naši državi, in ki mora postati temeljna naloga vsakega našega občana ter vseh organiziranih subjektivnih socialističnih si L Zavest o tem, da lahko živimo le tako, kolikor delamo in zaslužimo, mora postati „ rdeč a nit" obnašanja nas vseh, tako na delovnem mestu, kot tudi doma In drugo: v borbi za stabilizacijo ne smemo dovoliti, da bi prišlo do kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti naših delovnih ljudi, kajti le s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, s samoupravnim razreševanjem naloa ki so pred nami, bomo lahko presegli situacijo, v kateri srna Stališča seje centralnega komiteja ZKJ, ki je obravnaval vse te probleme obvezujejo v tem smislu tudi komuniste za konkretno akcijo ne vseh področjih in ravneh dela Tovarišice in tovariši! Komunisti Jugoslavije smo iz vseh kriznih situacij, skozi katere smo šli po osvoboditvi, izšli kot zmagovalci Zakaj? Zata ker smo vselej vedeli ter vselej odkrito govorili resnico o situaciji, in ker smo z odločno borbo proti tistemu, kar ni bilo dobro, hkrati odpirali perspektive za novo, boljša Tako je tudi danes. Borbo za ekonomsko stabilizacijo lahko dobimo in jo moramo dobiti, predvsem s spoznanjem, da v času, ki v njem živimo, lahko temeljiteje predrugačimo strukturo našega gospodarstva in odnosov v njem le z združevanjem dela denarja in znanja, na temelju zakona o združenem delu in na temelju dohodkovnih odnosov. Samo tako bomo utrdili naše gospodarstvo, da bo postalo svobodno ter se bo kot enakopraven partner pojavilo na mednarodnem tržišča Drugič pa bo to pomenilo politično zmago v razvoju samoupravnih odnosov, kajti samoupravlja lec bo samo tako začel resnično razpolagati z vrednotami, ki jih ustvarja, in bo bistveno vplival na razširjeno reprodukcijo na enotnem jugoslovanskem tržišča S tem in tako bomo lahko razvozljali tudi številna druga vprašanja, ki se pojavljajo v odnosih med razvitimi in premalo razvitimi, upoštevaje interese vseh. Samo tako lahko namreč okrepimo resnično politično in ekonomsko enakopravnost vseh naših narodov in narodnosti. Bolj moramo poznati eni druge, razume- Delovni brigadirji na proslavi pometati predvsem pred svojim pragom, potem pa tudi pred tujim. Opozoril bi še na dejstvo, da je odsotnost z dela tudi pri vas, prav tako pa v številnih drugih delovnih organizacijah po državi, neopravičeno visoka, in da zdaj, ko se je začela turistična sezona, neopravičena odsotnost z dela v nekaterih delovnih organizacijah raste do nenormalno visokega odstotka Kajti nekaterim so delovna mesta bolj kritje za zdravstveno in socialno zavarovanje, medtem ko imajo glavni izvir dohodka drugje — ali v zasebnem delu ali konkretno v delu s turisti, potem pa se čudimo, če je dohodek delovne organizacije manjši Tudi to je eden izmed problemov, ki ga je treba do maksimuma zaostriti, in sicer prek naših samoupravnih organov, sindikata, pa tudi zveze komunistov. Tito je zaupal v sposobnost naših delovnih ljudi Tovariš Tito je v s/oji zadnji novoletni poslanici narodom in narodnostim Jugoslavije govoril o tem, da leto 1980 ne bo lahko; rekel je — navajam: „Zato se obračam k vsem delovnim ljudem, posebno pa vodjem na vseh ravneh, da vsakdo napravi na svojem mestu tisto, kar je njegova dolžnost Naj bo to resnično v polni meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti Če bomo dosegli to — doseči pa moramo — in če bomo racionalno izkoristili možnosti naše države, ki ima bogate naravne izvore in strokovne kadre, bomo zmagali tudi te sedanje težave:" Tovariš Tito je, kot vidite, tudi ob tej priložnosti izrazil optimizem in zaupanje v sposobnost naših delovnih ljudi Naši ljudje so tudi vselej v preteklosti dokazali visoko politično zavest ter pripadnost socialističnemu samoupravljanju in Titovi politiki. moč privrženosti politiki Tita in Zveze komunistov Jugoslavije ter pridobitvam naše revolucije. Iz dediščine, ki nam jo je zapustil Tito, bomo napravili še več in ne bomo pozabili njegovih besed na kongresu ZB NOV Jugoslavije v Budvi, novembra 1978, ko je poudaril: ,V tistem trenutku, ko je vsakdo izmed nas pristopil k revoluciji, je prevzel tudi zaobljuba da ji bo služil do konca... Vedno moramo biti torej na višini svoje naloge, vselej na braniku pridobitev naše revolucije. Za nas ni oddiha Do zadnjega diha moramo izvrševati vse tisto, kar pričakuje od nas naša socialistična skupnost" Med zvoki ..Internacionale". Ogromna večina človeštva, političnih partij in gibanj, vlad in držav je doumela bistvo stabilnosti in moči Jugoslavije, doumela je pomen socialističnega samoupravljanja in enotnosti naših narodov ter narodnosti kot Titovega dela in kot realnosti, kot veliko resnico socialistične Jugoslavije. Doumeli so, da smo tudi danes in bomo prav tako jutri to, kar smo bili včeraj. Tovarišice in tovariši! Ne obstaja nikakršno potitovsko obdobje Obstaja jugoslovanska socialistična revolucija, ki še traja in katere temeljne značilnosti ter usmeritve so: sociaistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, neodvisnost in neuvrščenost, borba za mir, enakopravno sodelovanje in ekonomski napredek vseh držav n^ sveta Vse to je postalo last ogromne večine vseh naših narodov in narodnosti. To je Tito, ki živi tudi danes, in b(T živel jutri. To sta plebiscitarno potrdila enotnost in politična zavest, ki so ju naši ljudje pokazali v preteklih mesecih. Sovražniki našega sistema so že zdavnaj politično mrtvi Naše notranje trdnosti, zvestobe revoluciji in pa vzravnanosti — ob zavesti, da nas s simpatijami in priznanji spremlja velik del sveta — ne more omajati dejstvo, da so se v zadnjem času pojavili v nekaterih časnikih bulvarskega tiska na Zahodu članki in intervjuji, katerih vsebina je takšna da ne vem kako bi jo njihovi avtorji odnesli, če bi jih mi v Jugoslaviji objavili. Gre za peščico moralno propadlih ljudi, ki živijo v Jugoslaviji, so pa že dolgo v konfliktu s politiko, ki sta jo vodila naša Partija in tovariš Tita Zaletavajo se ob osebnosti tovarišev Tita, Kardelja in številnih njunih bojnih tovarišev — posebej pa ob tovariša Tita — z besedami, ki jih ni doslej napisal niti izgovoril noben sovražnik naših narodov ter narodnosti in naše države. Znano je, da pišejo za denar, da v njihovih izdelkih ni nobenih celo niti temeljnih človeških vrednot, temveč jih prežemajo mržnja, izdajaIstvo, brezizhodnost in ne le protikomunizem temveč tudi totalna človeška nemoralnost Nič nenavadnega ni, da to objavljajo bivši ustaši in četniki ter da jih podpirajo ostanki fašistične emigracije in najbolj reakcionarni. krogi v tujini. Ne preseneča nas tudi to, da se ti ljudje, čeprav so včasih Dobršen del udeležencev je vztrajal pred tribuno do konca proslave. Žužemberški praznični motiv. Večina sveta je doumela bistvo stabilnosti Jugoslavije * v Govoril sem že o tem kako gleda svet danes na Jugoslavija Celo tista okolja, ki so pogosto z določenimi pridržki gledala na razvoj naše družbe, na socialistično samoupravljanje, na našo moč in sposobnost, so v teh trenutkih spremenila svoje mnenje, pa tudi pisanje o razmerah pri nas. Največji državniki na svetu so se z globoko spoštljivostjo poklonili duhu tovariša Tita, s tem pa tudi njegovemu delu in politiki, ki jo vodi Socialistična federativna republika Jugoslavija. Ko so ob njegovem zadnjem slovesu odmevali zvoki ..Internacionale", so stali mirno in pozdravljali — skupaj s komunisti in z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi — kralji, predsedniki, papeški nuncij, princi, ljudje različnih ideoloških, verskih in drugih opredelitev. To se je lahko zgodilo le ob grobu takšne osebnosti, kakršna je bil predsednik Tito, in v takšni državi, kakršna je naša socialistična neuvrščena samoupravna Jugoslavija. Na to smo ponosni in zato smo v svoji borbi za napredek v naši državi ter v svetu še bolj pogumni. Direktor TOZD KEKO - Dušan Lavrič. mu našemu delovnemu človeku in vsakem11 patriotu naše skupnosti. Tovarišice in tovariši! Ko danes proslavljamo dan borca, proslavljamo vaš dan, dan „Iskre", se veselimo vsega kar smo dosegli ž lastnim delom. Spominjamo se vseh, ki so dali svoja živijo-nja za to, kar imamo danes; izražamo jim globoko spoštovanje in hkrati dajemo vedeti vsemu svetu, da ne bomo niti za las odstopili s poti, ki jo je začrtala Komunistična partija oziroma Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Po govoru Staneta Dolanca je sledil kulturni program, ki so ga izvajali domači mladinci, pevski zbor Krka iz Novega mesta in Vevška pihalna godba. Osrednja točka je bil recital Heroj Tito, v katerem so mladi Žu-žemberčani orisali vso krvavo trdoto tlačenih narodov Jugoslavije in zlasti delavskega razreda. Nato so z besedo in glasbo prikazali veličastno borbo naših narodov in njihovo vstajanje pod vodstvom komandanta, heroja, komunista in državnika Josipa Broza — Tita. nekateri izmed njih bili komunisti, povezujejo v boju proti socialistični samoupravni Jugoslaviji s komerkoli. Zdavnaj so že politično mrtvi ne le za naše ljudi, temveč tudi za svet in vse kar delajo so le poizkusi provokacij in vznemirjanja naših ljudi in zavajanja napredne svetovne javno^j, ki se je tako plebiscitarno opredelila za Titovo Jugoslavija Preprosto se opravičujem, ker sem moral na tej proslavi omeniti tudi te stvari, ki so politično umazana V protislovjih sodobnega sveta tudi senčnih plati ni mogoče zanemariti, presežemo pa jih lahko la če jih spoznamo v vsej njihovi vzročni povezanosti. Vse to sem omenil zato, da bi bilo našim ljudem jasno, kdo so ti ljudje in česa se v zadnjem času lotevajo. Nikogar ne silimo, da naj se opredeli za socializem, da naj ga hvali ali propagira če tega noče — to je njegova zasebna stvar, njegova osebna idejna opredelitev. Jugoslavija je demokratična država in naše svoboščine izvirajo iz socialističnih samoupravnih demokratičnih osnosov, ki nam jih priznava ves napreden in pošten svet Toda prav zato naj naši ljudje vedo, kdo blati tista kar je za nas, za naše narode in narodnosti najbolj sveto in častna To blato pa je vrženo v obraz vsake- Člani delegacije za polaganje vencev, ki so jo sestavljali predstavniki TOZD KEKO Žužemberk in KS Žužemberk so ob dnevu borca in dneva Iskre v svojem in imenu vseh Iskrinih delavcev položili venca na spomenik padlim žrtvam fašizma na Cviblju nad Žužemberkom in na spominsko ploščo stare Iskrine tovarne. Simbolično dejanje ob dnevu največjega slovenskega delovnega kolektiva je potrdilo, da nismo pozabili, komu smo dolžni za svobodo, za vse kar imamo. I! Kulturni program na proslavi Kulturni program na proslavi dneva Iskre v Žužemberku je zelo močno odjeknil l"ed Iskraši. Enotno zasnovan pod našlo-Vo,ti ..Heroj Tito" je z izbranimi teksti Povedel Iskraše skozi zatiralske čase kapi-!al|stičnega sveta, prek revolucije do samo-“Pravljalskih časov današnje stvarnosti v Jugoslaviji in pozitivnih premikov v svetu. Naj kar. na začetku povemo, da je bil Organizator kulturnega programa žužember-inženir Jože Klopčar, njegova režiserja P® Srečo in Mimica Kodre iz Žužemberka. so izbrali izvajalce, domače mladince, študente, dijake in delavce. "očvirnem terenu so morali med plohami dežja pripraviti prireditveni prostor. Sicer čudovite kulise — žužemberški grad in Krka, so postavile še višje — estetske zahteve, kot je to druga leta. Tako so sodelavci Marketinga na rokah prenesli po močvirnem travniku nad 14 ton materiala, ker se je tovornjakom preveč ugrezalo. „Kar ne zmorejo stroji, to zmoremo Iskraši," je dejal otovorjeni oblikovalec. Delali so po cele dni, precej udarniško, saj niso imeli nobenih nadur, čeprav so delali Po cele dni, kadar je bilo vedro zadnji Ob koncu so si mladinci Iskre — IEZE, letošnjega gostitelja proslave dneva Iskre in mladi iz Iskre Elektromehanike izmenjali prehodno zastavo. Ob tem je mladinka Nuša Burnikova iz- Kranja pozdravila sodelavce in jih povabila drugo leto na proslavo v Kranj. Sledilo je tovariško srečanje, ko so se pomešali stari znanci Iskraši iz vseh koncev Slovenije, obujali so spomine in spletali nova poznanstva ob pogovoru, kozarčku in veseli pesmi ansambla Veseli planšarji. Na plesišču pa je bilo veselo, živahno in lepo, da si pozabil na drenj in vročino. FY Prireditveni prostor si je ogledal tudi predsednik šentviškega pevskega tabora Peter Šoštarič. Ni se mogel načuditi duhoviti in obzirni oblikovni zasnovi in ureditvi, čeprav je takih improvizacij navajen. . Tudi drugi so pohvalili funkcionalno in estetsko ureditev. Tako tudi semiški Iskrin direktor Jože Kočevar, ki je oblikovalcem prinesel domače salame in cel belokranjski pršut. Ob tem pa ne smemo pozabiti še domačih — žužemberških Iskrašev, ki so ves teden pridno pripravljali po natančnem načrtu. Treba je bilo pripraviti in postaviti mlaje, napeljati vodo in elektriko na prireditveni prostor. Pokosili in uredili ter pomagali so opremiti velikanske površine za parkirne prostore, okrasili so z zastavami in transparenti ter emblemi dohode pa še in še. Prav je, da damo tem in ostalim sodelavcem vse priznanje. Vse so dali od sebe, da je bilo lepo, ko se je 11-tisočglava množica zgrnila na Loko pod žužemberški m gradom. KF Mlaj so pripeljali 22 km peš na proslavo Iskre Bilo je lepo, nepozabna Kilometri so minevali, utrujenosti nismo poznali, med nami zanjo ni bilo prostora. Pred seboj smo zagledali znano partizansko vasico Dobrnič. To je bil naš prvi cilj, naš prvi postanek in počitek. Ustavili smo se v zgodovinski stavbi, kjer je bil 17. in 18. oktobra 1943. leta prvi kongres slovenske protifašistične zveze žena. V mogočnem razmahu osvobodilnega boja so slovenske žene takrat sklenile trdno zvezo, da se bodo borile za osvoboditev svojega naroda in za srečo bodočih narodov. Kako ganljiv sprejem nam vsem, kakršnega ni nihče pričakoval. Prav v dvorani, kjer je bil prvi kongres sta nas dočakali in sprejeli udeleženki tega kongresa Dragica Rome in Frančiška Čeh Marsikomu med nami se je ob njenem živem pripovedovanju utrnila solza, pritekla je solza zahvalnosti njej in vsem našim borcem za vse, kar danes imamo, da živimo srečni in svobodni v naši lepi socialistični Jugoslaviji. „Ko se poklanjate spominu padlih", nam je dejala Dragica Rome, ..mislite vedno, da so bili to vaši vrstniki, ki so padli pod kroglami sovražnika v najlepših letih mladosti, v takih, kot jih imate vi danes." Čas odmerjen za srečanje z našo tovarišico in prijateljico mladih, nosilko partizanske spomenice, ki ima čin kapetana, je kar prehitro minil. Med njenim nepozabnim pripovedovanjem smo praktično pozabili, da smo namenjeni na našo proslavo dneva Pohodniki med potjo proti Žužemberku. ter sekretar ZK in predsednik krajevne organizacije ZB Dobrnič Jože Stanič, ki nas je v imenu teh organizacij prav prisrčno pozdravil. Nato nam je prvoborka Dragica Rome v več kot uro dolgem nepozabnem, pretresljivem pripovedovanju opisala grozote vojne, njene spomine na potek prvega kongres^ kjer je sodelovalo 220 delagatk iz vseh delov Slovenije in iz partizanskih enot, vlogo žensk v narodno osvobodilni vojni, o hudih naporih žensk v NOB, o prehojenih poteh nočnih pohodov, ko so cele noči lačni, žejni mokri in utrujeni prihajali do vsakega zastavljenega cilja borca dneva Iskre v Žužemberk, saj bi jo poslušali ure in ura Njen trud smo nagradili z burnim aplavzom in prisrčno zahvalo, v vsakem od nas pa je ostala tiha želja in upanje, da to srečanje z našo Dragico ni bilo zadnja Dragica, v imenu vseh nas pohodnikov še enkrat prisrčna zahvala! Preostalih sedem kilometrov našega pohoda do Žužemberka je minilo kot tren hitro, minili so pod vtisom spominov, ki nam jih je pripovedovala Dragica Roma Marko Rakušček Stric Edo iz Elektromehanike z drobižem POPOLDNE V ŽUŽEMBERKU Na proslavi v Žužemberku je bilo popoldne veselo, živahno in tovariško. Ljudje so sklepali nova poznanstva, se pomenili o Iskri, delu in se veselo zabavali. Za polne želodce so skrbeli prizadevni fantje ob kotlih z golažem, novomeški Gostinski center, ,,gazda" iz Ozlja, ki je pekel odojke in ..ribiči" na ovinku Krke. Za dobro vzdušje pa so Veseli planšarji igrali, da se je na plesišču kadilo dobesedno kakor na skednju. Šel sem sem in tja po prireditvenem prostoru. Povsod veseli pomenki, pesem in zdravice. Malo nad prireditvenim prostorom so plesali kolo ob veselem zvoku harmonike in peli so zraven. Ker sem zamudil, ravno nehali so, ko sem jih pritekel slikat, sem moral z njimi najprej nekaj popiti, nato pa so še enkrat stopili v veseli „rej". ___ Prisedel sem k mizi, kjer so sedeli po večini orodjarji iz kranjske elektromehani- ke. Veseli so bili, da je prisedlo še nekaj lEZE-jevcev. Malce so se sicer zbadali, pa to le za smeh in dobro voljo. Košir Edo iz te družbe jih „je klatil", da so pokali od smeha. Sam je bil. ,,Kdor jo ima rad, jo pusti doma. . je izjavil za „tisk". Kmalu je pograbil nekaj otrok in jim „špilal" strička. Otroci so pridno jedli sladoled in pili sok. Sprehajal se je z dvema deklicama in znancem razlagal, da sta de-kletci njegovi. Punčki pa sta ga izdali. ..Maščeval se bom," je dejal. Odpeljal ju je k mizi in se kmalu pojavil z odraslo Majdo. ,,Veste, zatavšal sem, dobil sem eno pri-.pravno za dve majhni," je razložil svoji družbi. „Gazda" iz hrvaškega Ozlja, ki je pekel odojke pa se je razburjal nad Iskraši: „Vsega ste presiti in na tisoč Iskrašev jih komaj osem naroči porcijo mojega odojka" N o, pa roko na srce, kar dober posel je. (Nadaljevanje na 4. strani) A DO ELEMENTI V Tovarni keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku so proslavili 20-letnico ..Naša proslava 20-letnice je pregled dela, prizadevanj, uspehov ir. velikih težav. t*o za TOZD Keramični kondenzatorji, kakor tudi za Žužemberk in vso Suho Krajino", mi je dejal pred proslav J IPO Dušan Lavrič. 20-letnico so originalno proslavili, zvečer, na travniku za tovarno, ob tabornem ognju. Po kratkem govoru prvega vodje tovarne Toneta Konde je bil prisrčen kulturni program domačih mladincev in pionirjev, nato so podelili priznanja ustanovnim članom kolektiva, nagrade jubilantom dela, nagrade upokojencem in priznanje Dušanu Lavriču, ki je mnogo pripomogel k sanaciji in gospodarski stabilnosti Keramičnih kondenzatorjev. lahko samo zameglilo bodočnost kolektiva. Veliko je bilo nerazumevanja s strani poedinih velikih mož v Žužemberku pri izbiri, dodelitvi in odkupu zemljišč na novi lokaciji. Gradnja pa je kljub pomanjkanju denarja vendarle stekla in nova hala je bila že naslednje 1971. leto nared za začetek proizvodnje. Vse do I. 1970 je obrat keramičnih kondenzatorjev posloval izredno pozitivna Po ostanku dohodka smo bili vse do leta 1971 eden najuspešnejših obratov IEZE. Vendar naš kolektiv odnosno naš DS (obrata) ni imel nikakršnega vpliva na razpodelitev tega dohodka. Naš denar se je prelival v ostale obrate, kateri so ta čas poslovali negativno (napr. Feriti). Tako stanje je trajalo predolgo vse od leta 1965 do leta 1970. Namesto, da bi kolektiv ta svoja sredstva vlagal v lastno mehanizacijo za pocenitev proizvodnje so mu bila odvzeta, kar je imelo pozneje tako hude posledice; Tone Konda je zgoščeno podal v slavnostnem govoru zgodovino in sedanji položaj tovarne: V prijetno dolžnost si štejem, da lahko za 20-letnico ISKRE Žužemberk spregovorim nekaj besed o nastanku, razvoju in delu našega kolektiva za minulo 20-letno obdobje. Naj se že na začetku svojega izvajanja zahvalim za vsa _ prizadevanja takratnih občinskih mož v Žužemberku za nastanek prvega industrijskega obrata na tem zaostalem področju. Ti možje so se zavedali, da brez zaposlitve ljudi v domačem kraju ne bo napredka in blagostanja v Suhi krajini. PRVI KORAKI ISKRE ŽUŽEMBERK Tako je v zašilo dograjenem zadružnem domu pričelo prvih 10 delavcev, kateri so bili prej v Vižmarjih na praksi s proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev. 1. maj 1960 bo tako ostal zapisan kot rojstni dan našega kolektiva. Če se tao ozremo za 20 let nazaj in se spomnimo na ogromne težave s katerimi smo se srečevali pri uvajanju proizvodnje Slavnostni govornik Tone Konda lahko rečemo, da samo skrajna požrtvovalnost in zavzetost lahko pripelje do rezultatov. Kolektiv se je že v prvem letu povečal na 25 zaposlenih. Proizvedli pa smo 800.000 kolutastih kondenzatorjev. Naslednji 2 leti je bil naš razvoj nekoliko upočas-nem. Bili smo popolnoma brez strokovnega kadra — pa tudi domača potrošnja keramičnih kondenzatorjev je bila zelo omejena V Recital: Proletarci v borbi in debi Jugoslaviji se je proizvajal samo radio aparat. Šele s pričetkom TV proizvodnje je pričela potrošnja elementov naglo naraščati Tako je naš kolektiv že 5 let po pričetku proizvodnje narasel na 300 zaposlenih. Prvič v zgodovini Suhe kraiine se je zgodilo, da smo zaposlili vse, ki so želeli delati. Vsa proizvodnja je bil|i ročna Kljub temu smo proizvedli 25 milijonov keramičnih kondenzatorjev za domače tržišče. Navzlic stalnim menjavanjem receptur in izrednim težavam smo v glavnem že proizvajali celoten spekter kondenzatorjev tipa I in tipa IL Takrat smo tudi že zasedli vse prostore sedanjega starega obrata Pričeli smo s štipendiranjem lastnega strokovnega kadra in misliti na gradnjo prvega 6 stanovanjskega bloka Intenzivno zaposlovanje se je nadaljevalo vse do leta, 1970, ko je kolektiv že štel 430 zaposlenih. Proizvodnja pa je bila 55 mio keramičnih kondenzatorjev. Od tega smo že prodali v izvoz 23 milijonov. Prostori v starem obratu so že postali občutno pretesni. Le-ta je bil grajen za največ 250 zaposlenih. Z dotokom strokovnega kadra smo pričeli postavljati in opremljati lastno delavnico, katera je bila pogoj za izvedbo mehanizacije proizvodnih postopkov in napredek našega artikla — kerami-čnega kondenzatorja. Sele sedaj lahko rečemo, kako nujno je bilo izbrati si novo lokacijo in pričeti z gradnjo' novih sodobnih proizvodnih prostorov. Vsako širjenje proizvodnjih prostora/ na stari lokaciji v strnjenem naselju bi Zaradi prepoznega uvajanja mehanizacije v proizvodnjo je bil kondenzator drag in kot tak nekonkurenčen za izvoz. S postavitvijo lasme proizvodnje keramičnih kondenzatorjev v El smo izgubili še pretežni del domačega tržišča Zbir vseh negativnih okoliščin je podrl harmonijo v kolektivu in obrat je iz leta v leto rapidno nazadoval. Leta 1971 - 76so bila zanašTOZD izredno težka leta Tudi z dodatnim programom nismo imeli sreča Bili smo namreč prepuščeni samemu sebi. KERAMIČNI KONDENZATORJI DANES Iz teh težkih let moramo povzeti pravilen poduk. Samo složen in trdoživ kolektiv; pridno delo z maksimalno uporabo znanja ter dobro vodstvo je porok za uspeh in napredek. Trdno sem prepričan, da danes vsi .tako mislima Izkušnje in uspehi zadnjih let nam to nesporno dokazujejo. Proizvodnja na programu keramičnega kondenzatorja narašča iz leta v leto, tako smo že v I. 1979 prodali 124 mio kosov - keramičnih kondenzatorjev in od tega 71 mio v izvoz (na zahodno tržišče). Tudi program elektro mehanskih izdelkov je že na zavidljivi višini ter bo že v tem letu po obsegu dosegal raven proizvodnje keramičnih, kondenzatorjev. V proizvodnjo se uvajajo artikli po lastnih konstrukcijah in zamislih. Iz temeljev plana za obdobje 1981 — 85 je razvidno, da bomo v tem obdobju uvedli v proizvodnjo nov najsodobnejši program večplastni kondenzatorjev, kakor tudi celo vrsto artiklov elektromehanskih sklopov in s tem Med proslavo 20-letnice žužemberške Iskre. (Nadaljevanje s 3. strani) Zlasti če računam, da Slovenci niste ravno navdušeni za prašičke na ražnju." Najbolj živahno je bilo seveda na plesišču. Plohi so se zibali, dvigal se je oblak prahu pod nogami stotin parov. Veseli planšarji „so bili vredni svojega denarja", kot je dejal nekdo med plesom. Igrali so domače poskočne viže, španske sentimentalne in živahne ritme in tudi modernih komadov ni manjkalo. Blato pa je bilo do gležnjev. Ob vsem veselju smo kar pozabili nanj, sicer pa smo bili vsi enako blatni pod noge. Nekaj deklet je stvar poenostavilo: sezule so čevlje in plesale bose, seveda z blatnimi nogami. Tudi temu smo se vsi od srca nasn.sjali. Tudi spominkarji so imeli polne roke dela s prodajo lončarske in suhe robe. Ljudi se je kar trlo, tako da niti nisem mogel vprašati, kako gre posel. Ljudje so kupovali spominčke, cekarje, košare in pepelnike. Vse veselje v tej ogromni množici pa ni skalil niti en izgred. V soboto po dnevu Iskre sem povprašal miličnike, kako so ocenili Iskraše. „Vse O.K. Izgredov ni bilo. Tudi promet je tekel kot po maslu, saj so organizatorji vse odlično pripravili in ni bilo večjih zastojev niti nesreč. Vse je bilo varno in natančno urejeno." ..Možje postave" so tudi pohvalili discipliniranost Iskrašev, voznikov in pešcev. Tudi organizatorji in miličniki so dobro in zato uspešno sodelovali. Mislim, da ob vsem tem lahko damo vse priznanje prirediteljem, zlasti prireditvenemu odboru v Žužemberku, ki je vložil mnogo truda v priprave in organizacijo. PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Po slovesnem govoru je predsednik DS Iskre v Žužemberku podelil priznanja ustanovnim članom tovarne, jubilejne nagrade in priznanja direktorju Dušanu Lavriču, Krajevni skupnosti za dobro sodelovanje in Osnovni šoli Žužemberk. Priznanja so dobili ustanovni člani kolektiva: Anton Konda, Anica Marinčič, Jelka Vidmar Vida Struna, Marija Kastelic, Vida Mrvar, Anica Novak, Marija Koželj in Ivanka Blatnik. Jubilanti 20-letnega dela: Marija Bedene, Ana Hrovat, Malka Jerič, Tone Konda, Marija Koželj, Stane Kocjančič, Tinca Maver, Marija Mirtič, Vida Mrvar, Anica Novak, Hedvika Petruna, Jože Tomc, Angela Vidmar in Marija Zaman. Jubilanti .10-letnega dela v Iskri: Betka Fric, Jože Hočevar, Marta Klavs, Draga Krese, Olga Legan, Majda Maver, Miro Mrtič, Marija Pasar, Jože Perko, Jaka Rojc, Marija Rokave, Lojzka Smolič, Tončka Šetina, Rezka Stupar, Mika Vidic, Jože Zaletelj, Franc Zupančič in Francka Žnidaršič. Na tej proslavi so podelili tudi nagrade trem najboljšim mladincem - štipendistom za naloge na temo 20 let Iskre v Žužemberku. Pripravili so tudi razstavo fotografij iz zgodovine tovarne. Po proslavi je Uigral ansambel Blesk iz Novega mesta. V plesnih ritmih so zaplesali stari in mladi. Neka upokojenka je rekla: „Zdi se mi, da se je vse začelo šele danes. “ KF Veselo kolo pod žužemberškim gradom Ustanovni člani Keramičnih kondenzatorjev, jubilanti20—in 10—letnegadela ^ Iskri bistveno spremenili naš sedanji proizvodni program. Z dograditvijo novih proizvodnjih prostorov, za katere bo jutri položen temeljni kamen pa računamo, da bo podana možnost zaposlitve še za nadaljnjih 200 novih delavcev in preselitev celotne proizvodnje na eno lokacija To pa pomeni nov mejnik za naš kolektiv, novo perspektivo za še uspešnejši in srečnejši jutri Krivično bi bilo če se v teh svojih izvajanjih ne bi s hvaležnostjo spomnili tudi ljudi, kateri so nam na samem začetku) ko smo bili potrebni največ pomoči vedno stali na naši strani (Jančar Rudi dir. IEV, Fajge -Florjana obratovodja Keramike), Deržic Rudi dir. IEV ter vseh ostalih v Iskri in izven nje, s katerimi že vseskozi tesno sodelujemo. Naš kolektiv pa že od vsega začetka ni bil v sebe zaprt, ampak se je aktivno vključeval v vsa dogajanja na območju Suhe krajine. Upam si trditi, da ni bilo v tem obdobju nobene večje akcije, v kateri člani naše delovne skupnosti niso bili nosilci akcije. Iskra je tudi finančno podrla vsako tako akcijo pa bilo, da se je tu šlo za vodovod, otroški vrtec. tel. centralo, gradnjo mladinskega kluba, ribiškega doma lovskega doma na Plešivici in na Komenci, TV | pretvornika, ali pa adaptacijo Partizana in Kino dvorana Pretežno po zaslugi Iskre se hitro spreminja podoba naših vasi in krajev. Dinar zaslužen v Iskri vpliva na preobrazbo kraja, vasi in tudi na miselnost nas,ki tu^- živim» I Suhokranjski kmet ni več odvisen samo od I te skope suhokranjske zemlje in pomoč' strica iz Amerika Z zaslužkom v Iskri | zboljšal življenjske pogoje in tako sam gradi svojo prihodnost Suha Krajina ravno P° zaslugi Iskre z velikimi koraki premaguje svojo stoletno zaostalost. kadrovsko, programsko in finančno I močna Iskra bo tudi v bodoče močan de- i javnik napredka, socialistične miselnosti, | enakopravnosti, bratstva in enotnosti ter blagostanja Suhe krajine; S tem se bomo tudi najlepše oddolžili tov. Titu in vsem borcem, kateri so za časa NOB na tem koščku slovenske zemlje darovali svoja življenja za te svetle ideale človeštva F. Kotar I Srečanje Iskrinega kolektiva je potreba Več Iskrašev smo na proslavi Dneva Iskre v Žužemberku povprašali, kako so zadovoljni s prireditvijo, kaj mislijo o vsakoletnem srečanju Iskrine družine in o tem, če bi bilo bolj stabilizacijsko, če bi te proslave oziroma srečanja ukinili. Ta „mala anketa" pravi, da je Dan Iskre in skupno srečanje potreba in ne le tradicija. Naj povemo le mnenja treh: ANDREJ KOVAČIČ iz šentjernejske TOZD Potenciometri in hibridi: Že četrtič sem na proslavi dneva Iskre — Dneva borca. Ta dan in to srečanje mi mnogo pomeni. Srečamo se Iskrini sodelavci z vseh vetrov, od Gorice do hrvaške meje in še čez. Poznam celo vrsto ljudi iz drugih tovarn, ki sem jih srečal na takih proslavah. Mislim, da je tako prav, da se poznamo, da vemo kaj kje delajo, s čim se ubadajo in kako živijo in gospodarijo. Seveda tudi ..pošimfa-mo", pa ne preveč, tako da je vse preveč veselo za črnogledost. Pa tudi veseli smo. Zlasti za nas mlade je popoldansko rajanje kot nalašč. Pa tudi starejši veselo zaplešejo. Tak dan smo eno, mojstri, mi in direktorji. In prav je, da je tako. ZDENKA LAPAJNE iz Iskre - Montaža Idrija: Še sprašujete! Seveda je dan Iskre najlepši dan v letu. Mislim, da bi bilo na tisoče ljudi žalostnih, če bi ga s „šparan-jem" odpravili. Delam pri montaži hladilniškega motorja za danski Danffos. Vedno se mudi. Izvoza mora biti vse več. Pa se ne bi upali ..reskira-ti" enkrat na leto veselega srečanja-Iskra-šev.Tretjič sem letos na proslavi pa bom še prišla, ker je lepo, zabavno pa tudi. MARTA JAVORNIK, Iskra Commerce: Sicer sem prvič na proslavi Dneva Iskre, P3 mi je zelo všeč. Tolikšna množica sodelavcev. Pa smo vsi v eni Iskri, enako delamo, za iste cilje, za elektroniko doma in v svetu. Moraš biti vese! med tem veselim vrvežem in v prijetni družbi tistih, ki jih vsak dan srečujem le na delu, ko se mudi, ko smo nadrejeni in podrejeni. Danes pa smo eno -ena sama pesem. F, Kotar DO ELEMENTI Položen temeljni kamen za nove proizvodne prostore za najsodobnejši kondenzatorski program 4. julija - na dan Iskre - dan borca je v Žužemberku položil temeljni kamen za novo Iskrino tovarno narodni heroj, predsednik Skupščine krajevnih skupnosti Suhe krajine Jože Boldan - Silni. Na to slovesnost je prišlo kakih dva tisoč članov domačega, kolektiva Iskre — TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk, krajanov Žužemberka in okolice ter Iskrašev vse naše SOZD. Na tej svečanosti je spregovoril predsednik DS Iskre iz Žužemberka: INVESTICIJA - POMEMBNA za iskro in vso suho krajino Tovarišice in tovariši, danes, ko smo se zbrali, da položimo temeljni kamen za gradnjo dodatnih proizvodnih prostorov Iške v Žužemberku, s čimer se Iskra vključuje v realizacijo družbenega dogovora o razvoju Suhe krajine, ki je bil podpisan leta 1979 in kjer je Iskra predvidena kot nosilec industrijskega razvoja, vas najtopleje pozdravljamo. Pomen pridobitve novih proizvodnih prostorov je za našo tovarno, kot krajevno | skupnost in Suho krajino izrednega po- tev geometrijskih parametrov, izbira najustreznejše metalizacijske paste itd. Druga faza katero smo dokončali v mesecu maju 1980 je zajemala laboratorijsko izdelavo večslojnih keramičnih kondenzatorjev iz šestih keramičnih mas z uporabo celotne študije in dosežkov iz prve faze razvoja Laboratorijsko izdelani chip kondenzatorji, ki predstavljajo osnovo večslojnih kondenzatorjev, so v fazi testiranja v laboratorijih JLA, kot sem že navedel, sovlagatelj v razvoj teh kondenzatorjev. Tretja faza razvoja obsega inkapsulacijo na bazi epoksi smole ter montažo priključnih žic. Ta faza bo zaključena do konca leta 1980. Proizvodni prostori, za katere bomo danes položili temeljni Kamen izgradnje, bodo obsegali 6.200 m^ površine. Glavni del prostorov načrtujemo zasesti s programom večslojnih keramičnih kondenzatorjev, ostalo pa s programom elektronskih sklopov, kateri za nas predstavljajo tudi veliko perspektiv'-. Načrtovane nove prostore bomo z 80 % površine zasedli z neposredno proizvodnjo, ostalih 10% pa za druge potrebe. "Proizvodnja večslojnih keramičnih kondenzatorjev bo po izračunih zaposlila 108 delavcev, od tega 35 % s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. V ta namen ima TOZD KEKD33štipendistov, v nadalje pa načrtuje štipendirati še 22 štipendistov. Pričetek proizvodnje večslojnih keramičnih kondenzatorjev je planiran za leto 1982 s tem, da bo leta 1983 dosežena načrtovana proizvodnja, ki bo omogočala izvoz v višini 4,5 mio dolarjev in celotni prihodek v višini 350 milijonov dinarjev, leta 1985 pa 8 mio dolarjev in 620 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Za realizacijo fizičnega obsega proizvod- Sjenica — prva jugoslovanska hidroelektrarna brez stalne posadke Naša delovna organizacija •« Industrija za avtomatiko je pred kratkim zaključila avtomatizacijo hidroelektrarne Sjenica, ki je tako postala prva jugoslovanska. hidroelektrarna brez stalne posadke. Hidroelektrarna Sjenica izkorišča vodni potencial reke Uvac pritoka Uma v jugozahodni Srbiji. Hidroelektrarna ima sicer samo 1 agregat moči 40 MW, vendar ima pomembno vlogo v hidroenergetskem sistemu Umskih elekrarn, kjer že obratujejo hidroelekrame Kokin Brod, Bistrica in Podpeč. S svojo akumulacijo 212 milijonov m3 predstavlja namreč sezonsko akumulacijo celotnega hidroenergetskega, sistema. Iskra-Avtomatika je konec leta INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Tako je videti HE Sjenica. pisalnik za zapis dogodkov in naprava za daljinski prenos podatkov v HE Bistrico, od-koder se prek enake naprave daljinsko upravlja HE Sjenica. Poleg tega je vgrajena še oprema ETG za visokofrekvenčni prenos po 35 KV Komandni pult v HE Sjenica. daljnovodu, v HE Bistrica pa še komandni pult, ki smo ga vključili v obstoječo opremo. HE Sjenica smo dobavili tudi telefonsko centralo in požarno zaščito objekta ter merilnike vodostaja firme Rittmeyer. Iskra je opremo dobavila na gradbišče sredi 1978. leta, nato pa je v skladu z ostalo dinamiko del pričela montažo opreme. Poskusno obratovanje je pričelo novembra lani in od takrat vsa oprema uspešno obratuje. Na koncu velja poudariti, da je Iskra-Avtomatika tako opremila prvo jugoslovansko hidroelektrarno, ki obratuje brez posadke in je daljinsko upravljana iz sosednje elektrarne. Razen minimalnega uvoza (merilnik vodostaja, sinhronizator) je vso opremo izdelal TOZD Energetske naprave, pri izdelavi tehnične dokumentacije in še posebej pri stavljanju opreme v obratovanje pa se je izredno idcazal Kolja Fajt, dipl ing., sicer sodelavec TOZD Projektiranje in gradnja sistemov. Boštjan Škprjak Predsednik delavskega sveta Iskre Žužemberk Ivan Gimpelj mena. V prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, ko si je Iskra TOZD Keramični kondenzatorji naložila prvenstveno nalogo osvojitve novih proizvodnih programov, kot so v prvi vrsti večslojni keramični kondenzator, varistor in profesionalizacija obstoječega programa ter višja stopnja dodelave komponent, je potreba po novih proizvodnih prostorih tesno povezana z zadanimi cilji. Če bomo sledili trendu razvoja elektronike v svetu, kjer je naša tovarna močno prisotna, saj že danes 70 % fizičnega obsega •keramičnih kondenzatorjev izvažamo, moramo pospešeno osvajati nove najsodobnejše programa Kot sem že omenil je naša prioritetna naloga osvojitev in uvedba proizvodnje večslojnih keramičnih kondenzatorjev, ki so vodeni kot strateški program Iskre drugi pa program, ki bo z 80 % orientiran v izvoz. Brez omenjenega novega programa bi bil nadaljnji razvoj tovarne, ki bi temeljil samo na klasičnem programu keramičnih kondenzatorjev, nemogoč. Vse renomirane firme v svetu, ki proizvajajo keramične kondenzatorje imajo poleg klasičnega programa tudi proizvodnjo multi-layerja ali po naše večslojnega keramičnega kondenzatorja. Brez programa veslojnih keramičnih kondenzatorjev si dejansko nobena tovrstna firma v svetu ne more začrtati svetlejše bodočnosti. Zahteve, ki narekujejo naš novi program so miniaturizacija v elektroniki ter vedno večja uporaba cenejših in predvsem funk-cionalnejših pohodniških integriranih vezij, ki zahtevajo drugačno tehnologijo samega načrtovanja elektronskih sklopov. Z uvedbo teh novih elektronskih elementov so postavljene še dodatne zahteve po izredno visoki stopnji zanesljivosti in kvaliteti električnih parametrov, podobno kot je s kvaliteto parametrov pri integriranih vezjih. Poleg navedenih ostrejši tehničnihkrite-rijev pa imajo večslojni keramični kondenzatorji tudi do 100-krat večjo vrednost kapacitivnosti kot doslej poznani enoplošč-ni keramični kondenzatorji. Večslojni keramični kondenzatorji ustrezajo še v neki dodatni zahtevi, katera ni lastna ostalim pasivnim elektronskim elementom in sicer se lahko kot neinkapsulirani vgrajujejo direktno na hibridna vezja, odnosno so kot inkapsulirani s priključnimi žicami namenjeni za splošno uporabo in vgrajevanje v tiskana vezja. NALOŽBA JE DOBRO PRETEHTANA Osnova za investicijski projekt: večslojnih keramičnih kondenzatorjev so bile predhodne bazične raziskave na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in lastni razvoj proizvodne tehnologije v TOZD KEKO. Kot sem že omenil je program stratežkega značaja, zato z delom investicije pri tem sodeluje tudi JLA Zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadane naloge, je bilo celotno razvojno delo časovno razdeljeno na tri zaporedne faze, katere so tudi bile prijavljene kot inovacijske naloge na Raziskovalni skupnosti Slovenije. PrVa faza, ki je bila zaključena ■< letu 1979 je zajemala elementarne študije in raziskave pri razvoju dielektričnega filma, študij pogojev sušenja in odžiganja, določi- iliS::!:. >v 1976 podpisala pogodbo za dobavo opreme za avtomatizacijo in daljinsko vodenje HE Sjenica. Investitor je namreč predvidel, da mora biti elektrarna popolnoma avtomatizirana in opremljena z vso potrebno telekomunikacijsko opremo za nadzor in daljinsko vodenje iz bližnje hidroelektrarne Bistrica. Posadka te elektrarne lahko tako poleg svojih agregatov daljinsko upravlja še avtomatizirano HE Sje-nico. Projektiranje celotnega sistema lokalne avtomatike in daljinskega vodenja je Iskra izvedla v tesnem sodelovanju z Energoprojektom iz Beograda, ki je bil tudi sicer glavni projektant celotnega objekta. Za lokalno avtomatiko je Iskra dobavila naslednjo opremo: — zaščito agregata in daljnovodov, Narodni heroj, predsednik Skupščine KS Suhe krajine Jože Boldan - Silni je vzidal temeljni kamen nje v višini 50 milijonov kosov se predvideva investicija v višini 200 milijonov dinar- jev. V zvezi z novo investicijo naj omenim položaj Iskre do širše skupnosti in razvoja Suhe krajine. Zavedamo se, da tovarna ni zaprta ce-lotEv ki živi samo v okviru DO in SOZD Iskra, temveč mora živeti s krajem, krajevno skupnostjo in širšo okolica Ta zavest pa pride še bolj do izraza v nerazviti Suhi krajini, kjer je industrija še nezadostno razvita. Žužemberk je v času 20-letnega obstoja Iskre KEKO, katere jubilej slavimo letos, sicer dobil drugačna podobo, vendar še zdaleč nima vsega kar bi Ij.udje želeli, zlasti v oddaljenih krajih, ki so še vedno brez elektrike pitne vode, primernih cest itd, zato smatramo, da bo ta investicija veliko pripomogla pri celotnem razvoju tega pa dračja Kadrovsko, programsko in finančno močna Iskra bo tudi v bodoče močan dejavnik napredka, socialistične miselnosti, enakopravnosti, bratstva in enotnosti ter blagostanja Suhe krajina S tem se bomo tudi najlepše oddolžili vsem borcem, kateri so za časa NOB na tem koščku suhokranjske zemlje darovali svoja življenja za te svetle ideale človeštva in tov. Titu. Za razvoj naše temeljne organizacije kakor za realizacijo uspele sanacije v obdobju 1977—78 in nadaljnji razvoj, ima tov. Simič, predsednik Občinske skupščine Novo mesto velike zasluge, zato se mu v imenu delavcev Iskre KEKO najlepše zahvaljujem in mu podajam priznanje za njegovo prizadevanje. Naprošam narodnega heroja tov. Bolda-na Silnega, predsednika skupščine krajevnih skupnosti Suhe krajine, da položi temeljni kamen. Narodni heroj Jože Boldan — Silni se je najprej zahvalil za visoko čast Poudaril je hvaležnost Suhe krajine za Iskrin posluh za ta nerazvita področja, kjer je Iskra mnogo pripomogla k napredka Nato je ob navdušenem aplavzu vzidal temeljni kamen. KF - start-stop avtomat, - lokalno signalizacijo, - razvod pomožnih napetosti, - komandni pult, - nosilne pretvornike, instrumente in podobno. Na elektrarni Sjenica je vgrajen še Določen dokončen predlog Pred kratkim smo poročali o poteku javne obravnave, oz. določitve predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci TOZD skupnega pomena TOZD Trženje in TOZD Razvojni inštitut. Na 19. zasedanju delavskega sveta Avtomatike, ki je bilo v pričetku tega meseca pa so delegati v skladu z zakonom in na podlagi 137. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo določili dokončni predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci TOZD skupnega pomena TOZD Trženje, ter samoupravnega sporazuma med delavci TOZD in delavci TOZD skupnega pomena TOZD Razvojni inštitut. Oba samoupravna sporazuma'daje delavski svet delovne organizacije delavcem temeljnih organizacij v sprejem z osebnim izjavljanjem na zborih delavcev. Hkrati z določitvijo dokončnega predloga pa je delavski svet zavezal poslovodni odbor delovne organizacije, upoštevajoč smiselne pripombe in predloge delavcev TOZD Projektiranje in gradnja sistemov v zvezi z upravljanjem stranskih dejavnosti tako TOZD Razvojni inštitut kot TOZD Trženje, da spremlja in nadzira sklepanje pravnih poslov obeh temeljnih organizacij skupnega pomena. In to iz razloga, da ne bi prišlo do eventuel-nega kršenja zakona in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Za sklenitev citiranih samoupravnih sporazumov je delavski svet delovne organizacije na seji poprej (konec preteklega meseca) sprejel tudi rokovnik samoupravnih aktivnosti in sicer: obravnava predloga in zavzemanje stališč — delavski sveti TOZD — od 23. 6. 80 do 1. 7. 80 določitev predloga za sprejem — delavski svet DO - 2. 7. 80 obravnava predloga in sprejem — zbori delavcev TOZD — od 3. 7. 80 do 14. 7. 80 ugotovitev sprejema - delavski svet DO - 15. 7. 80. Na omenjenem zasedanju delavskega sveta je bil podan tudi ugotovitveni sklep glede sprejema Pravilnika o enotnem izobraževanju in štipendiranju v delovni organizaciji, razen TOZD Tovarna napajalnih naprav, Novo mesto in TOZD Tovarna sestavnih delov in delovnih sredstev. Hkrati je bilo rečeno, da obe temeljni organizaciji, ki pravilnika še nista sprejeli lahko k njemu naknadno pristopita, kar ugotovi delavski svet delovne organizacije. Na zasedanju je bila dana tudi pobuda konference OO ZS Avtomatike za pristop k izdelavi osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka na ravni delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela (inventivna dejavnost). Na osnovi omenjene pobude je delavski svet podal predlog, da poslovodni odbor delovne organizacije imenuje produktivni team za pripravo omenjenih osnutkov samoupravnih sporazumov. « D Ena izmed nagrad za najboljši predlog za naslov biltena v TOZD Napajanja. ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.soLa Ljubljana, Stegne 11 po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PODROČJE TRŽENJA Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje ^-°*da imajo visoko izobrazbo tehnične,_ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, ki ustreza področju dela , — da imajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri odgovornih nalogah inopravilihter dosežene uspešne rezultate dela • — da imajo sposobnosti za vodenja poslovanja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa . — da izpolnjujejo pogoje, predvidene za delovne zmožnosti v skladu z družcenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin — da obvladalo en tuj jezik Mandat traja štiri leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev.pošljite priporočeno v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE Ljubljana, Stegne 11 z oznako „za razpis KPO". Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po sklepu delavskega sveta delovne organizacije. DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ Petdeseti Iskrin računalnik instaliran v Mariboru Ob navzočnosti predstavnikov družbeno-političnega življenja severovzhodne Slovenije in občine Maribor, mariborske, ljubljanske univerze ter predstavnikov SOZD Iskra in SOZD TIMA so v četrtek, 3. junija, odprli center za avtomatsko obdelavo podatkov SOZD TIMA Maribor. Navzoče je najprej nagovoril predsednik KPO SOZD TIMA Stane Gavez, ki je poudaril pomembnost instaliranega Iskrinega računalnika za celoten SOZD TIMA. Za njim je spregovoril vodja CAOP SOZD TIMA Vinko Kurent, ki je dejal: Današnja svečanost postavitve računalniškega sistema v CAOP SOZD Tl MA pomeni veliko pridobitev za SOZD TIMA, saj s tem uspešno nadaljujemo uresničevanje temeljnih dolgoročnih razvojnih ciljev, med kate- re kot eno najpomembnejših osnovnih področij uvrščamo tudi enoten pristop in metodologijo pri snovanju informacijskega sistema SOZD TIMA, kakor tudi uvajanje sodobne tehnologije pri obdelavi podatkov v DO in TOZD. Ob snovanju razvojnega koncepta A OP in strategije razvoja poslovno informacijske ga-sistema SOZD TIMA ter odločitvi o nabavi računalniške opreme za obdelavo podatkov smo izhajali iz nekaj splošnih ugotovitev: — da razvoj novih družbenoekonomskih odnosov in novih pojavnih oblik združenega dela terja, da se mora sistem poslovne informatike razvijati od spodaj navzgor, to je, od temeljne organizacije združenega del% prek DO. SOZD in naprej v širšo družbenopolitično skupnost. — da se pri zadovoljevanju informacijskih potreb kaže potreba po dekoncentra- T OZD NAPAJANJA Prva številka biltena V novomeški temeljni organizaciji TOZD Tovarna napajalnih naprav so pred kratkim izdali prvo številko svojega informativnega biltena, ki ga ureja uredniški odbor v sestavi: Udovč Franc, Avbar Avguštin, Kunčič Jože, Babič Vinko, Muhič Jože in to je njihov uvodni članek: „Pa smo le dočakali (naše glasilo!", boste rekli. Posamezniki pa se bodo oglasili: spet novi stroški, samo denar mečemo stran. Mogoče imajo eni in drugi delno prav, vendar, če se zavedamo pomena in vloge, ki naj jo glasilo ima v našem socialističnem samoupravnem sistemu pri osveščanju delavcev in posredovanju potrebnih informacij, potem je tudi strošek papirja in vloženega truda posameznikov opravičljiv. Zavedajmo se. da je le dobro obveščen osveščen delavec lahko tudi dober samoupravi jalec. V samem glasilu SOZD — Iskra je prostor, namenjen posameznim DO in TOZD bolj skopo odmerjen. Zato se delavci DO Avtomatika dogovarjamo, da bi po TOZD uvedli interna glasila in iz teh glasil izbirali posamezne članke tudi za glasilo DO. Zastavili smo si nalogo, da bo naše glasilo v začetku izhajalo najmanj enkrat mesečno, do konca leta pa že tedensko. Naloga je ciji in decentralizaciji informacijskih sistemov, vendar pa tudi hkrati potencira zahteva po močnem povezovanju na skupnih osnovah v SOZD, — da mora vsaka TOZD samostojno graditi svoj informacijski sistem, ker je to dejavnost nemogoče odtujiti in na primer organizirati na ravni SOZD, lahko pa nekatere funkcije poenotimo, združimo in skupaj rešujemo. Ob tem mislim predvsem na celovitost in pravočasnost informacij, enotno metodologijo, standarde, usklajene vsebine informacij, s čimer bi zagotovili, da bodo izhodni podatki in informacije iz takšnega informacijskega sistema hkrati primerljivi in v taki obliki, da jih bo moč posredovati ne le delavcem v TOZD, DO in SOZD, ampak tudi izven našega sistema v širšo družbeno skupnost S temi težnjami se aktivno, konkretno in dolgoročno vključujemo v stabilizacijske tokove, saj dosledno in učinkovito rešujemo skupno perečo problematiko po sodob- nem sistemu poslovnega informiranja in moderne tehnologije za obdelavo podatkov. Zavedamo se, da brez objektivnih, pravočasnih in standardnih informacij ni moč pravilno in pravočasno odločati ter upravljati tako velikega in kompleksnega poslovnega sistema kot je SOZD TIMA, v katerem združuje delo 11.000 delavcev organiziranih v 60 TOZD in 16 DO v 24 občinah SRS, SRH, na področjih kmetijstva predelave in trgovinske dejavnosti SOZD TIMA je zrasel iz umetnega združevanja dela delovnih organizacij z različnimi stopnjami organizacije dela, predvsem pa z zelo različnimi delovnimi navadami, kart se odraža na primer pri kakršnemkoli zbiranju podatkov, razen obveznih standardnih podatkov bilance stanja in uspeha Dogajajo se absurdi, da na primer izredno pomembnih količinskih podatkov o medsebojnih blagovnih tokovih DO v SOZD niso uresničljiva le, če boste s svojimi prispevki bogatili vsebino in obseg glasila •Glasilo bo predvidoma vsebovalo: — informpcije o proizvodnji — ostale informacije iz gospodarjenja (plani, varčevanje, investicije) — informacija o samoupravnih aktih in pravilnikih — objava gradiv in poročanje o delu DS in drugih samoupravnih organov — poročanje o akcijah in delu družbenopolitičnih organizacij — šport in rekreacija, kultura, humor. Na vašo pobudo pa bomo uvedli še druge rubrike, zato poročajte o dogodkih v vaših oddelkih in podajte pobude za obravnavo posameznih problemov in vprašanj. Kdor ne bo želel biti imenovan mu bomo prispevek objavili pod šifro, katero lahko sam izbere. Zakaj vprašaj v glavi glasila, se sprašujete? Da bo glasilo res vaše, sodelujte na internem natečaju za izbiro simbola in imena glasila Za najprimernejšo idejno grafično zasnovo glave glasila bomo podelili nagrada Prva nagrada je izdelek POBI, druga in tretja pa kolekcija naših značk in obesek Pobi. Izbiro najboljše rešitve bo opravil uredniški odbor. Na razpolago imate prostor 190 x 50 mm, na katerem je potrebno vključiti poleg imena in simbola tudi podatke: naziv tovarne, datum izdaje in št glasila Glava glasila z imenom in simbolom naj čimbolj predstavlja dejavnost tovarna" Avguštin Avbar na razpolago tudi 6 do 9 mesecev po nastanku podatkov. Uvajanje novih tehnoloških in organizacijskih prijemov, ki jih omogoča AOP in sodoben poslovni računalnik, lahko zelo enostavno in v relativno kratkem roku odpravi veliko večino navadnih problemov. Tem problemom z dosedanjim načinom dela ne bi bili kos, vprašanje pa je, kako dolgo bi si lahko privoščili takšno stanje glede na izredno pomembno ter družbeno odgovorno nalogo nosilca razvoja agroživil-skega kompleksa v severovzhodni regiji Slovenije. Tako smo se odločili, da moramo vpreči vse sile v organizacijo poslovnoinformacij-skega sistema SOZD TIMA, zasnovanega na principu računalniško podprtih in vodenih baz podatkov, ki omogočajo enostavnejše po/ezovanje podatkov iz raznih področij in raznih nivojev. Resnici na ljubo moram reči, da je takšno razmišljanje vzpodbudila tudi aktualna in izredno težka situacija pri računalniški obdelavi podatkov na računalniku DO Tališ, ki je po 9-letnem delu postal ozko grlo, vedno večje in pogostejše so bile okvare periferij, pa tudi poslovnih dogodkov je bilo vse več. Posledice takšnega stanja so se odražale v opuščanju nekaterih obdelav in omejitvi na osnovne kot so: prodaja, saldakonto, tržne statistike, OD. Tudi s skrčenim programom se ni moglo zajeziti vse večjih zastojev vse dokler ni prišlo konec leta 1979 do velike okvare na procesorju, zaradi česar so morali v razdobju 2 mesecev delati s polovičnimi zmogljivostmi, del obdelav pa so izvajali na bližnjem podobnem računalniku zagrebške pivovarne. Čeprav so v Talisu že tretje leto razmišljali in poskušali na vse mogoče načine dobaviti novo računalniško opremo, do sklenitve pogodb ni prišla Poleg tega, da niso mogli pridobiti potrebnih soglasij raznih družbenih organov v zvezi z uvozom računalniške opreme, je bila ovira tudi izredno težavna finančna situacija DO Tališ. Skratka, zaradi potrebe po organiziranju poslovno informacijskega sistema SOZD TIMA in uvedbe AOP, ter zaradi nevarnosti nastanka velike materialne škode ob preteči situaciji v eni izmed večjih DO SOZD TIMA, posebej pa še zaradi izkazanega interesa po uvajanju AOP v delovnih organizacijah Mariborska mlekarna in .Agrokombinat Lenart, smo sprožili široko zasnovano akcijo animiranja ostalih DO o razlogih in potrebah za nabavo sodobne računalniške opreme. Na osnovi lastnih izkušeni evidentiranih potreb in sodobnih dognanj s področja snovanja informacijskih sistemov in računalništva, smo izdelali elaborat preučili vire in možnosti financiranja ter seznanili s tako pripravljenim predlogom celotni samoupravni družbenoekonomski sistem SOZD TIMA Način izvedbe investicije in viri financiranja so bili dogovorjeni z neposredno zainteresiranimi DO. To so bile delovne organizacije Mariborska mlekarna KZ Zadružnik TZO Pesnica Agrokombinat Lenart in OCM TOZD Prehrana Tako je Tališ odstopil za izvedbo nalog s tega poslovnega področja celotno strokovno ekipo, OCM TOZD Prehrana pa zagotovila finančna sredstva za nabavo računa In iške oprema Pokrivanje funkcionalnih in materialnih stroškov novo ustanovljene strokovne službe na ravni DSSS SOZD TIMA pa se je v celoti uredilo na osnovi opravljanja specifičnih del in nalog po principu svobodne menjave dela Ob primerjavi prispelih ponudb smo se zavedali, da je izbor računalnika zelo odgovorna in občutljiva naloga Odločitev je bila težka tudi zaradi tega, ker je na jugoslovanskem tržišču tedaj konkuriralo vsaj 30 različnih firm, vsaka s po nekaj „modeli", serijami, in nivoji računalnikov. Da bi se lahko izbralo ustrezen iračunalnik, se morajo vse te ponudbe ovrednotiti in vzpore-diti, da bi izbrali tistega, ki v dani situaciji najbolj ustreza postavljenim ciljem. Zaradi teh potreb so nastale razne tehnike in metode za vrednotenje računalnikov, še posebno v zahodnih deželah. Večina teh metod pa se nanaša le na hardvvarski del računalnika, in ne daje „absolutno" sigurnost pri izboru. Vzroke temu bi lahko iskali v razlikah družbenopolitičnih sistemov in v kompleksnosti ter soodvisnosti „računalnik-poslovni sistem — družbeni sistem", kar potrjujejo zadnji gospodarski ukrepi. Po vsestranski presoji tedanjega položaja in smernic bodočega stanja ter razvoja d-užbenoekonomske politike Jugoslavije, stanja zunanjetrgovinske bilance, napovedanih restrikcij pri uvozu repromateriala in računalniške opreme, predvsem pa po velikopoteznem začetku domače elektronske industrije na področju realizacije koncepta „domač računalnik, domače znanje" smo se odločili, da nabavimo domač računalnik. Ob iskanju odločitve, kateri tip računalnika in katera firma, smo dali velik poudarek raziskavi položaja in pogojev dela proizvajalcev domače računalniške opreme, kjer smo primerjali naslednje postavke: status proizvajalca na trgu, število instaliranih in naročenih instalacij, izkušnje rezultati in možnosti za proizvodnjo računalnikov, garancija kontinuitete razvoja in proizvodnje instaliranega sistema, izobraževanje kadrov, strokovna pomoč, rok dobave in pogoji nakupa,vzdrževanje ter kompatibilnost z obstoječimi sistemi v Mariboru in SOZD. Rezultati takšne obširne primerjalne analize so nas privedli do odločitve, da sklenemo pogodbo o nabavi računalniške opreme ISKRADATA C 18/20 z DO Elek-tromehanika Kranj, TOZD Računalniki Po našem mnenju ta računalnik zadovoljuje večina postavljenih zahtev in pogojev, pro-izvajalecpaje ponudil poleg strojne in programske opreme tudi dolgoročno sigurnost in sicer: lasten razvoj in proizvodnjo strojne, sistemske in programske opreme, dolgoročno sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi, institucijami (kot so Univerza Ljubljana, Maribor, Inštitut Jožef Stefan itd.), šolanje kadrov na univerzi v Mariboru, vključitev računalnika ISKRADATA C 18/20 v praktičen del izobraževalnega procesa vseh rednih in izrednih študentov Mariborske univerze, s tem pa zagotovitev kontinuitete kadrovske baze za upravljanje instaliranega sistema, tehnično vzdrževanje Med pozdravnim govorom Staneta Gavez a. V četrtek, 3. julija 1980 je Iskro Elektromehaniko obiska! podpredsednik vlade Social'5^ čne republike Bolgarije Andrej Lukanov s sodelavci Na Laborah so goste sprejeli Anto11 Stipanič - predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, Aleksander Mihev-predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO Iskra Elektromehanika in Gojmir Blekv5 - član KPO SOZD. V razgovoru so se gostje zanimali predvsem za zvrsti naše proizvodnje in uspešnost prodni1 na tujih tržiščih. Tovariš podpredsednik se je zelo zavzel za vzpostavitev tesnejših stikof med Iskro in tovrstno bolgarsko industrijo. Na bolgarskem tržišču se kažejo vse veHe potrebe po telefonskih centralah, vendar pogoji za množični uvoz Iskrinih izdelkov še nd° zreli Še v letošnjem letu pa bo skupina Iskrinih strokovnjakov obiskala Bolgarijo in natančneje proučila možnosti prodaje naših izdelkov na tamkajšnjem tržišču Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo v temeljnih organizacijah ATC, TEA in Računalnik'1- Gostje si ogledujejo računalnik. v IVhriboru in vsestransko strokovno pomoč. Konec decembra 1979 je bila predpisana pogodba o nakupu naslednje računalniške opreme: CPU 256 KB, MMSU 2x50 MB, dvojna tračna enota, printer 600 vrstic/ min., 8 terminalov, 3 kom. matrični printer 701/mia 2 komada mikroračunalnikov ISKRADATA 1680/20in 21 ter operacijski sistem MSOS, ITOS, ki omogočata mu Itiprogrami ranje, interaktivno delo, teamsharing in batch obdelava Programiranje je možno v pmogramskih jezikih RPG 2, COBOL, ASSEMBLER, FORTRAN Gornja konfiguracija računalniške opreme v celoti omogoča realizacijo koncepta decentralizirane AOP, ki predstavlja avtonomno zajemanje prodat kov z možnostjo pjrimarne obdelave na mikroračunalnikih, ustvarjanje baze prodatkov za potrebe SOZD, poleg tega pra tudi enotno metodologijo in organizacijo dela pri uvajanju AOP v vse zainteresirane DO SOZD TIMA. S strokovno službo za področje AOP v SOZD TIMA že praktično na enostaven in hiter način rešujemo nekatere aktualne prrobleme obdelave prodatkov, pjraktični prrimeri realizacije napovedanih del se že odražajo z AOP s področja obračuna mleka in prodaje v DO Mariborska mlekarna ter KZ Zadružnik TZO Pesnica Z uvedbo že vnaprej pripravljenih standardnih poslovnih aplikacij kot so: prodaja, saldakonto, blagovno-materialno knjigovodstvo, osebni dohodki itd. bomo v največji možni meri prisprevali k krepitvi SOZD TIMA, saj bodo promembne poslovne informacije na voljo v različnih DO po enakih strukturah in vidikih, neodvisno od različnih potreb subjektov, ki so s svojo dosedanjo dejavnostjo onemogočali večjo učinkovitost in poslovnost našega sistema Pogodbena konfiguracija še ni v celoti izdobavljena, ostanek opreme pričakujemo v naslednjem mesecu, kar se predvsem nanaša na del memorije in dvojno tračno enota Kakorkoli že, instalirani sistem, ki ga bomo danes predali v uporabo tudi v takšni bazni konfiguraciji omogoča solidno in kvalitetno delo vsaj v začetni fazi obratovanja. Ob podpisu pogodbe smo s strani DO Elektromehanika TOZD Računalniki dobili različne obljube in napovedi, večino teh sem omenil v poglavju o izboru računalniške oprema Koliko je teh napsovedi in zagotovil realizirano, lahko vidimo danes iz lastne prakse. Če upoštevamo, da je bila pogodba podpisana konec decembra 1979 lahko generalno ugotovimo, da se je ISKRA obnašala kot dober poslovni partner, saj je uresničila predvideni dobavni rok v mesecu juniju, računalniška oprema, ki je dospela 23. junija je bila montirana in pjreizkušen3 • tekom istega dne, aplikacija prrodaja je bil3 ob izredni angažiranosti in zavidnem elanu dokončana v dogovorjenem roku, strokovnim delavcem CAOP SOZD TIMA je bilo omogočena pjraktično usposabljanje oa računalniku VEKŠ Maribor, pjrogram šolanja je skoraj v celoti izveden, skratka, dose-1 danje izkušnje v sodelovanju z pogodbenim pjartnerjem so dobre ter želim ta dober poslovni odnos javno pohvaliti. Prav tako smo se pripravljeni o eventualnih neizvrše-nih napovedih zelo kritično pogovarjati-Razen nekaterih problemov v zvezi 2 rokom dobave in izdobavo nekompletn6 računalniške opreme, ne moremo govoriti o kakršnihkoli problemih ali slabostih. Lahko rečemo, da je ekipa CAOP SOZD | TIMA v teh dneh poleg računalnik3 ISKRADATA C 18/20 dobila s stran' TOZD Računalniki Kranj še dodatno kvaliteto, ki izhaia iz tesnega sodelovanja z njihovimi strokovnjaki!— to je zaupaanje. v imenu vseh delavcev AOP SOZD TIMA 56 iskreno pridružujem čestitkam ob praznovanju paomembnega delovnega jubileja DO j Elektromehanika TOZD Računalniki, želimo paa tudi, da bi bilo v Mariboru še več podobnih instalacij in da bi bili vsi nadaljni' koristniki računalniške opreme ISKRADATA C 18/20 zadovoljni vsaj tako kot smo mi. Izkoristil bi priložnost ter se zahvalil ekipi računskega centra VEKŠ Maribor $ tov. Havcem . na čelu, ki nam je pole9 vseh možnih tečajev ISKRE dala tudi tisto najdragocenejše, izkušnje pri o iterativnem , opravljanju računalnika z res veliko mero prizadevnosti, strpnosti in strokovne kole- 1 gialnosti. Posebno se želim zahvaliti tov. Špar3" ševi, ki nam je s svojo aktivnostjo na področju zunanje trgovine v veliki meri pripomogla, da danes proslavljamo to instalacijo- | Dolgujemo tudi ptosebno zahvalo tov. S tein- . buecherju, glavnemu direktorju DO Tališ za iniciativnost in aktivno sodelovanje Prl zasnovi celotnega projekta, tov. Piršu, predsedniku KPO DO Mariborske mlekarne in tov. Hameršku, direktorju Agrokombinata. Lenart za iakazano zaupanje in aktivno sodelovanje, članom KPO na čelu s predsednikom KPO tov. Gavezem pa za vse; stransko pjomoč in pjodporo pri izvedb' projekta. Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem prisotnim za udeležbo na današnj' svečanosti in vas vabim, da se v skupinah udeležite ogleda centra za avtomatsko obdelavo podatkov s praktično demonstracijo aplikacije prodaje. (Nadaljevanje na 7. stran' i: S1 r; V i: V ti d c k r c k k f t ( ( 1 1 ( 1 i 1 => z. u 2. 0 2. er ts-S 3 R ° °° 3 3 g 3 z-8-^ 'odrf -.tik* I večji I s ni50 lani'’ \lniki ižena i bila ilanf ikov-bilo na šola-iosr snim1 obet tako i/rie--jati zi a etne iti o )ZD| nika ran' val’’ nji" v V a, se zno- doi liki več Ijnji RA- kol ralil ir $ ileg isto iem i iero ola ; are po- ,pO" :ij» j ein- j s za pri ed-: in ed- ise db' m Sni1 >ah iko :ra- ani D0 ELEKTftOMEHANIKA KRANJA Petdeseti Iskrin računalnik instaliran v Mariboru iN-da^^^nn Zadnji govornik na tej intimni složnosti je bil direktor TOZD Računalniki DO Iskra Elektromehanika Kranj ing. Dušan Reš, ki je zbranim Povedal: Ob otvoritvi računskega centra v sozdu D M A- mi dovolite, da navedem nekaj podatkov oziroma nanizam nekaj misli in po-gledov na računalniško dejavnost, ki je v lntenzivno razvijajočih se deželah nedvom-no med prioritetnimi. Začel bi kar s podatkom, da danes, tj. v idanj kot 18 mesecih po prvi instalaciji, °tvarjamo petdeseti računalniški center, opremljen z ISKRADATO C-18. To je obenem tudi 25. center v industrijski sferi, ostali uporabniki so precej enakomerno Porazdeljeni po področjih: znanstvene ustanove, farmacevtska in medicinska dejavnost javna uprava, banke, trgovina in transport ter elektrodistribucija Poleg tega uporabljamo sisteme tudi za lastno proiz-yodnjo programske opreme, šolanje kadrov ln za „back up" našim uporabnikom. Če Prištejemo še sisteme, ki so v fazi montaže, ie skupno število sistemov srednje velike zmogljivosti okrog 70. Skoraj nehotena koincidenca je, da sistem za zajemanje podatkov ISKRA-dATA 1980—20, ki dopolnjuje konfiguracijo C-18, v računskem centru sozda TIMA zaokroža število Iskrinih računalniških sistemov, montiranih pri različnih uporabnikih, na 100. Pri sistemu za zajemanje podatkov 'SKRADATA 1680-20 bi želel nekatere stvari posebej poudariti Ta sistem bazira na računalniški centralni procesni enoti, ki jo v Jugoslaviji kot edino industrijsko proizvajamo na osnovi lastnega znanja. Ta proizvodnja temelji na vgradnji dejanskih elektronskih komponent, ki niso fizično deljive, in jih Iskra proizvodno osvaja tudi v okviru svojega programa mikroelektronike. Tu bi želel opozoriti na dva različna koncepta osvajanja računalniške tehnike pri nas. Prvi trdi, da je proizvodnja aparaturne opreme za nas nebistvena, saj predstavlja komaj tretjino vrednosti nekega računalniškega projekta Z nekaterimi, namenoma Prirejenimi podatki res lahko pridemo do takih finančnih pokazateljev, in dokazujemo, da izdelujemo računalnike 60% iz domačih ..komponent". Vendar pa trdim, da nas taka filozofija pelje v slepo ulico. Brez pretiravanja jo lahko primerjamo s filozofijo, .ki bi trdila, da za neodvisno armado ni potrebno proizvajati orožja (aparaturne opreme) doma, saj tako ali tako uspešnost neke armade največ zavisi od dobrih borcev in pravilno izdelane strategije oziroma taktike (izšolani računalničarji in programska oprema). Menim, da imamo dovolj primerov v preteklosti in sedanjosti, ki povedo, kakšna je „neodvisnost", ki temelji na taki in podobni filozofiji, Iskrin pristop k računalništvu pa temelji na drugačnem konceptu, tj. na osvajanju proizvodnje (tudi) aparaturne opreme (orožja). Seveda se pri tem zavedamo vse ostrine in niti malo ne zanemarjamo problemov v zvezi s programsko opremo, izobraževanjem kadra in kompleksno podporo uporabnikom sistemov. Upam se trditi, da smo od jugoslovanskih proizvajalcev tudi na tem področju napravili največ. Poleg globalnega osvajanja proizvodnje spektra sistemov ISKRADATA C-18, bi želel kot zelo uspešno potrditev proizvodnega koncepta navesti razvoj in proizvodnjo sistemov ISKRADATA 1680. Ta računalnik je bil razvit v sodelovanju z domačimi znanstvenimi institucijami in proizvajamo centralno procesorsko enoto in določene dele perifernih enot iz dejanskih komponent, kot sem že preje omenil Poleg tega prehajamo v proizvodnjo nekaterih kompletnih perifernih naprav. Pri tem bo potrebno osvojiti dodatne tehnologije in doseči primerno delitev dela, pri čemer, upam, da bodo kot doslej intenzivno sodelovale naše znanstvene institucije. Želim še povedati, da nas redna proizvodnja ne ovira pri razvoju oziroma snovanju novih sistemov. Poleg razvoja nove in dopolnitve obstoječe aparaturne opreme, je teža našega delovanja predvsem na razvoju novih in dopolnjevanju obstoječih programskih paketov. Pri tem bi želel poudariti zelo dobro sodelovanje z nekaterimi večjimi uporabniki naše opreme. To je dejansko že področje kompleksne podpore uporabnikom, ki pa večinoma temelji na sodelovanju, in ne na enosmerni relaciji.proizvajalec — uporabnik. Na tem področju smo dosegli že veliko, vendar s tem še nismo in ne smemo biti zadovoljni. Zato bomo storili vse, da bodo sistemi še bolje delovali, kljub nekaterim objektivnim težavam. Zavedamo se namreč, da so od kvalitetnega delovanja naših sistemov danes že direktno odvisni rezultati dela nekaj deset tisoč delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji. Na koncu se želim zahvaliti vsem uporabnikom za zaupanje, ki ste nam ga izkazali z uvajanjem ISKRADATA sistemov v svoj vsakdanji delavnik. Enaka zahvala velja vsem institucijam in posameznikom, ki ste z intenzivnim sodelovanjem pripomogli k današnjemu jubileju. Nadejamo se, da bomo sodelovanje v trikotniku: znanstvenik — proizvajalec — uporabnik v bodočnosti še intenzivirali in s tem doprinesli svoj delež k boljši samoupravni organiziranosti naše socialistične družbe. Po nagovorih so si navzoči ogledali obratovanje in delo instaliranega petdesetega Iskrinega računalnika v prostorih SOZD TIMA Maribor. £>. 2. Proslava dneva samoupravljavcev V Delavskem domu v Kranju je bila 27. junija osrednja proslava Dneva samoupravljalcev in srečanje klubov »moupravljalcev Gorenjske- Prireditve so se udeležili predstavniki izvršnih odborov klubov samo-upravljalcev Gorenjske, predstavniki RS ZSS, izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, OK ZSK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine klubov samo-uPravljalcev Alojz Omejc je v slavnostnem govoru orisal prehojeno pot: „Ob 30-letnici samoupravljanja ugotavljamo, da je v tem obdobju samoupravljanje opravilo izpit pred delavskim razredom, pred vsemi našimi narodi in zgodovino. Čeprav še nismo ustvarili vseh revolucionarnih vizij in idealov in kljub temu, da obstajajo pomanjkljivosti, težave in odpori v naših lastnih vrstah, smo Prepričani, da bomo še trdneje nadaljevali začrtano pot. Delavsko gibanje ima v kranjski občini dolgoletno tradicijo in prav v naši občini je delovna organizacija ..Sava", v kateri je bil ustanovljen prvi DS v Sloveniji. Prehojena je dolga pot delavskega razreda, za uresničevanje delavskih in samoupravnih pravic. Največja vrednost samoupravljanje je uresničevanje ideje, da je delavec pri proizvodnji in delitvi subjekt, ki razpolaga z rezultati svojega dela ter na podlagi družbene lastnine odloča o svojih pogojih dela in življenja ... ... Z odmiranjem države smo se lotili graditve svoje prve celovite zasnove delavskega in družbenega samoupravljanja, ki se je izrazila v zakonu o izročitvi tovarn v upravljanje delavcem, sprejetim 27. junija 1950. S socialističnimi odnosi v proizvodnji glede družbene lastnine, pravic in dolžnosti delavcev smo imeli namen osrečiti delavca in ustvariti boljše življenjske pogoje. Leta 1970 je tovariš Tito dejal, da je naše samoupravljanje dobilo globoke korenine, ki jih nihče ne more izruvati.. Nato je Alojz Omejc govoril o zunanji politiki, ki je izraz naše notranje politike z načeli demokratične, humanistične in revolucionarne družbe socialističnega samoupravljanja. Saj težimo skladno z načeli neuvrščenosti in aktivnega miro- S SEJE PODODBORA VEZISTOV GORENJSKE V petek, 27. junija, je bila na domu vezista Vinka Berceta na Mlaki seja pododbora vezistov NOV Gorenjske. Na njej so udeleženci poslušali poročilo o skupščini sekcije vezistov Slovenije, o srečanju z delavci Iskre 7. junija v tovarni telekomunikacij na Laborah, o delovanju aktivov vezistov po občinah in o sklepih prve seje sekcije, ki je bila 25. junija v Ljubljani. V zvezi s tem so se dogovorili, da bodo v občinah Kranj in Tržič ugotovili imena in naslove vezistov na teh dveh področjih. Po ureditvi evidence bodo pregledali, če so vsi vezisti že prejeli ustrezna odlikovanja za sodelovanje v NOV. Sklenili so, da se bodo v čimvečjem številu udeležili proslav za dan vezistov, ki bodo 25. septembra v vojaš- nici Ljubo Šercer in 26. septembra v domu JLA v Ljubljani Polnoštevilno se bodo udeleželi tudi srečanja vezistov NOV, ikibo predvidoma 27. septembra na Polževem. Dogovorili so se, da bo letna delovna skupščina pododbora oktobra v Kranju. Z delovno organizacijo PTT v Kranju se je treba zato še dogovoriti o dnevu izvedbe in gostovanju v njihovi dvorani na Primorskem, Na seji so sprejeli program dela v okviru sodelovanja z delovno organizacijo Iskra v Kranju, o odkritju spominskega reliefa na Prtovču ter srečanju radistov in šifrerjev na Nanosu. Priznanje, ki so ga prejeli na skupščini sekcije vezistov NOV, bodo dali domicilnemu občinskemu odboru ZZB NOV Jesenice, kaseti Kričač in Zveze NOV v Sloveniji pa bodo dali učencem vseh šol na Gorenjskem. Branko Blenkuš Sklepov imamo dovolj, treba je le pošteno delati! Komuniste v Iskri Elektromehaniki čaka v prihodnjem obdobju ekonomske stabilizacije veliko napornega dela. Sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, poslovodni organi temeljnih organizacij in KPO DO Elektromehanike so se sestali na posvetu, ki ga je 30. junija sklical predsednik OK ZKS Kranj Stane Pirnat Pogovarjali so se o uresničevanju nalog in stališč ZK na področju ekonomske stabilizacije in pretresli aktualne naloge v zvezi s pripravo srednjeročnih planov TOZD in DO. Milan Mekinda, član OK ZKS je v svojem referatu nazorno prikazal stanje v kranjski občini in v Iskri Elektromehaniki. Med drugim je poudaril, da razvitost družbenoekonomskih odnosov v združenem delu še ne zagotavlja z zakonom o združenem delu in ustavo opredeljenih pravic delavcev. Uveljavljanje z zakonom opredeljenih družbenoekonomskih odnosov je glavna naloga ekonomske stabilizacije. ..Veliko neskladij v gospodarstvu izvira iz neurejenih dohodkovnih odnosov," je dejal Mekinda. ..Tudi za Elektromehaniko ugotavljamo, da v njej razvitost družbenoekonomskih odnosov ni zadovoljiva. Pravo dohodkovno povezovanje smo zamenjali s kupoprodajnimi odnosi, posledica takih odnosov je, da boljše delo ne pomeni vedno tudi večji dohodek. Takšni odnosi v DO temeljnih organizacij ne povezujejo, ker ni pravih skupnih interesov, ampak spodbujajo ozke interese TOZD in zapiranje temeljnih organizacij ter iskanje svojih poti, ki velikokrat niso skupne z interesi drugih. Neurejeni dohodkovni odnosi spodbujajo lastniško-podjetniš-ke odnose in prilaščanje upravljanja nad razširjeno reprodukcijo. Ureditev dohodkovnih odnosov mora zavzeti pomembno mesto v dokumentih srednjeročnega plana TOZD in DO Elektromehanike. Če ugotavljamo, da je naša DO velika in heterogena po razvoju in proizvodnih usmeritvah, in je zaradi tega uveljavljanje z zakonom opredeljenih družbenoekonomskih odnosov nemogoče, je naša naloga, da DO organiziramo tako, da bomo take odnose lahko uspešno uveljavljali." V nadaljevanju se je M. Mekinda ustavil pri pokrivanju uvoza z izvozom. V kranjski občini smo v sedanjem -srednjeročnem planu zapisali, da bomo 100% pokrivali uvoz z izvozom, dejanski rezultati v prvem trimesečju letošnjega leta kažejo le 54 % pokrivanje uvoza z izvozom. Na tem področju slabo izpolnjujemo obveznosti. Pokrivanje v Elektromehaniki v prvem trimesečju je po podatkih 70 %. V resoluciji za leto 1980 smo zapisali, da bo izvoz povečan za 6%, uvoz pa naj bi ostal na isti ravni. Dejansko je indeks povečanja uvoza 138, v Iskri 146, izvoz pa je narastel z indeksom 111, v Iskri 102. Z doseženimi rezultati v kranjski občini in Iskri ne moremo biti zadovoljni. Občinski komite ZKS je na svoji seji obsodil takšno obnašanje gospodarstva. Izvršni svet občine Kranj je zahteval od DO Elektromehanike obrazložitev za nenormalno naraščanje uvoza. Odgovori pa ne upravičujejo takega ravnanja. Na področju investicij smo dosegli najslabše rezultate pri izvajanju stabilizacijskih prizadevanj. Na tem področju se še vedno obnašamo povsem nestabilizacijsko. Investicijski programi niso usklajeni z dogovorom o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije oz. občine, 70 % programov v občini ni dokončno izdelanih. Želje po kreditih za investiranje so v kranjski občini petkrat večje od možnosti bank. Lastna in združena sredstva so zelo nizka. Večina investicijskih želja sloni na bančnih kreditih. Zaradi manjših sredstev bank, namenjenih za investiranje, mora združeno delo v teh razmerah iskati drugačne načine zbiranja sredstev. Lastna in združena sredstva so najbolj kvaliteten kapital, ki omogoča neodvisno in samostojno vlaganje. V okviru DO Elektromehanike se morajo temeljne organizacije dogovoriti o razvojni usmeritvi, na podlagi katere se lahko odločajo za način združevanja sredstev za realizacijo skupno postavljenih ciljev. Le združena sredstva lahko omogočijo učinkovito investiranje. Predpogoj za takšno zbiranje sredstev pa so dobri skupni razvojni programi, ki naj skupno dogovorjeno razvojno usmeritev omogočijo uresničiti. Rezultati gospodarjenja v kranjski občini so bili v prvem četrtletju ugodni. Ugodni so bili ob neizpolnjevanju plana proizvodnje. To pomeni, da ljubnega sožitja k vsestranskemu in enakopravnemu sodelovanju z vsemi državami. „V tridesetem letu samoupravljanja stopamo na pot, ki ne bo lahka, ne brez trdih preizkušenj," je nadaljeval Omejc. „Po izgubi tovariša Tita moramo brez odlašanja in omahovanja stopiti v še odločnejšo borbo za skladnejši in enakopravnejši ekonomski napredek, v bitko za večjo produktivnost dela, za kvaliteto in učinkovitost gospodarjenja. Spoprijeti se moramo z negativnimi pojavi in trdno odločeni izvajati ukrepe stabilizacijske politike. Socializem je boj za boljše duhovno in materialno življenje, za večji standard ljudi na vseh področjih socialne politike. Zahteva pa tudi boj za usposabljanje in osveščanje delavcev — samdupravljalcev, torej za delo, ki naj bi ga uveljavili klubi samoupravljalcev. Aktivnosti klubov samoupravljalcev bomo v letošnjem letu povezovali z osrednjimi nalogami: z uresničevanjem dohodkovnih odnosov in uveljavljanjem družbenega planiranja s pripravo novih srednjeročnih planov. Sklep 8. kongresa ZSS in 7. kongresa ZSJ zavezujeta sindikate, da se bodo zavzemali za ustanavljanje klubov sa- moupravljalcev kot posebnih skupnosti za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjave samoupravljalskih izkušenj." Ob tej priložnosti je A. Omejc posredoval pobudo Občinskega sveta ZSS Kranj in Skupščine kluba samoupravljalcev Kranj, da se klub samoupravljalcev preimenuje v zvezo samoupravljalcev. Tak naziv naj bi bolj odgovarjal smislu in namenu dela, s katerim se srečujemo v tej dejavnosti, posebno še giede na vsebino dela in naloge, ki nas čakajo v bodoče. Klubi samoupravljalcev z Jesenic, Radovljice, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Kranja ter Delavska univerza ..Torno Brejc" iz Kranja so na proslavi prejeli spominske plakete. V kulturnem programu je nastopil oktet „Sava". Sledilo je srečanje klubov samoupravljalcev Gorenjske na pobudo klubov iz Kranja in Jesenic, da bi na ta način ugotavljali skupne probleme in možne rešitve ter se v okviru regije tesneje povezali in navezali na Skupnost samoupravljalcev Slovenije. Drago Papler S proslave dneva samoupravljalcev doseženi rezultati niso plod boljšega dela, ampak večjih cen. Zamrznitev cen v bodoče ne bo omogočala povečevanja dohodka na njihov račun, temveč le z večjo produktivnostjo, boljšo organiziranostjo in organizacijo dela. Tudi v Elektromehaniki smo dosegli ugodne rezultate ob neizpolnjenem planu proizvodnje. Dosegli pa smo določen napredek pri izboljšanju delitvenih razmerij dohodka. Več delovnih organizacij v občini je kršilo resolucijska določila glede povečanja OD, med njimi je tudi Elektromehanika s 3 % prekoračitvijo dovoljenega povečanja. Osnovni razlog tega preseganja je januarsko povečevanje OD ria osnovi planskega dohodka za leto 1980. Gotovo je, da mora biti to zadnje tako povečevanje OD. OD mora dejansko postati odvisen od ustvarjenega dohodka, čeprav se bo v januarju marsikdo v Iskri težko sprijaznil s tem. „Ker je Iskra Elektromehanika eden od kršiteljev družbenega dogovora moramo komunisti v DO to obravnavati in podati svoje stališče. Občinski komite je ostro obsodii kršitelje in bo po polletnem obračunu gotovo zahteval proti kršiteljem ustrezne ukrepe družbenega varstva," je dejal Milan Mekinda. Seveda se vprašanja nagrajevanja ne smemo lotiti enostransko, t.j. administrativno, in nekako zamrzniti vsako povečevanja OD. Sistem nagrajevanja mora biti stimulativen, zdaj še posebno, ko bijemo bitko za večji dohodek. Delavec mora videti, da je njegov OD odvisen od njegovega prispevka pri pridobivanju dohodka TOZD. Nagrajevati moramo delo in sankcionirati nedelo. Izpolniti je treba tudi merila za nagrajevanja po delu, tudi za neproizvodne delavce. V stabilizacijskih prizadevanjih se moramo boriti za večjo disciplino in delovno odgovornost. Delovna disciplina v Elektromehaniki je slaba, zato moramo temu problemu posvetiti več pozornosti. V stabilizacijskih programih TOZD in DO je potrebno konkretno opredeliti ukrepe za povečanje delovne discipline in odgovornosti. Vloga ZK je pri izvajanju stabilizacijskih prizadevanj izredno pomembna. Kot najbolj zavestna subjektivna sila je tudi najbolj odgovorna pred delavskim razredom, da naloge stabilizacije uspešno izvedemo. Za uspešno delo komunistov v DO Elektromehaniki je potrebna idejnopolitična in akcijska enotnost in uspešno delovanje osnovnih organizacij ter njihovo povezovanje. ..Ocenjujem, da ZK v Iskri ne deluje tako, da bi bila lahko kos nalogam ekonomske stabilizacije," je poudaril M. Mekinda. ..Stabilizacija ni neka kampanja, temveč izredno zahtevna ekonomska in politična akcija, v kateri imajo tudi vodilni delavci izredno veliko delovno in moralno odgovornost, ki jo lahko uspešno izvršijo le v sodelovanju z vsemi organiziranimi subjektivnimi silami." Na posvetu so se sekretarji OO ZK dogovorili, da se še pred dopustom sestanejo vse osnovne organizacije in vodje TOZD in posredujejo komunistom informacije s posveta ter o perspektivi sleherne temeljne organizacije znotraj Elektromehanske glede na njihov nadaljnji’ odnos dp predvidenega razvoja. Skrajni čas je, da komunisti in vsi delavci v Iskri dobijo te informacije, da jih povprašamo o njihovih težnjah, željah in predlogih. Obrazložiti jim je potrebno plane, oni pa naj na podlagi znanja in izkušenj povedo, kaj sodijo o njih. Pomanjkljivo prenašanje podobnih informacij v vse delovne sredine je glavni vzrok, da delavci še vse premalo resno pojmujejo stabilizacijo in prizadevanja, ki bodo potrebna za resnično ustalitev našega gospodarstva in družbe v celoti. Z učinkovitim obveščanjem in ustreznim medsebojnim samoupravnim komuniciranjem bomo veliko laže premagovali težave, v katerih smo se znašli. Alojz Boc DO AVTOELEKTRIKA - - Tovarna vžigalnih tuljav Bovec Za praznik nova Vrtoglava pobočja in ozke soteske, skale in prepadi, pustote in mračni gozdovi, v dolinah ozke njive, a lazi in senožeti v strminah, ozki pasovi neba med vrhovi in šumenje spenjenih voda vglobini. Tako je tvoje lice, od vekov nespremenjeno, Kdor je zrastel iz tvojih tal in te doživljal na zunaj in na znotraj, se mu kot srobot za zmeraj oviješ okrog srca. Tako je zapisal nekoč France Bevk „o divji, lepi Tolminski", kjer imata svoje delovne prostore dve TOZD novogoriške Avtoelektrike. V Tolminu in v Bovcu. V slednji, v tovarni vžigalnih tuljav je bil v četrtek, dan 'pred praznikom dneva borca praznik. Velik praznik za ves kolektiv. Praznovanju dneva borca se je ta kolektiv priključil s skromno proslavo delovne zmage, s katero so zabeležili uspešno zaključitev prve faze razširitve in modernizacije tovarne. Z otvoritvijo novega oddelka galvanske zaščite in novih skladiščnih prostorov so zaključili investicijska vlaganja v tem srednjeročnem obdobju. S to investicijo so uspešno in v celoti realizirali srednjeročni plan razširitve in modernizacije TOZD ter tako zagotovili prepotrebne pogoje za zaposlovanje tudi v bodoče. MILIJON VŽIGALNIH TULJAV delovna zmaga članom kolektiva, podpredsedniku IS Skupščine občine Tolmin Mladenu Bergincu, predsedniku skupščine svet; DPO in KS Bovec, predstavnikom izvajalcev SGP Gorica in Piama Pod grad, predstavnikom DO, JLA in ljudske milice, je povzel besedo direktor te TOZD Jože Melihen. Na kratko je orisa! dosedanjo prehojeno pot te tovarne in spregovoril nekaj besed o planskih nalogah za letošnje leto. Proizvodnjo, vrednoteno po stalnih izvoznik v tolminski občini in to z izvozom na zelo zahtevna zahodnoevropska tržišča. Direktor Melihen se je nato zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so vlaganja lahko realizirali. Kolektiv pa je pozval, naj kljub navedenim uspehom, ki so jih dosegli v preteklem obdobju, še bolje izkoristijo obstoječe proizvodne zmogljivosti. Prav naloge na tem področju, to je boljša organizacija, tehnološke izboljšave, investicije in boljša delovna disciplina bodo omogočili še boljši prispevek splošnim stabilizacijskim naporom celotne družbe. Z realizacijo vseh nalog bodo vlaganja še bolj družbeno upravičena. Po kulturnem programu, ki sta ga izvedli Nives Vertej in Marjan Mlekuž Slavnost pred vhodom v nove delovne prostore, ki jih je od zbranih ločil le simboličen rdeč trak, je prišel moški pevski zbor Iskra iz Bovca. Pc pozdravu, ki je veljal vsem zbranim z-—-— \ i 20 let zvestobe kolektivu: Edvard Kašča, Lidija Kenda, Alojzija Mlekuž, Lidija Zorč, Anton Žagar, Leopold Žagar. 10 let zvestobe kolektivu: Darko Čobec, Irma Čopi, Karel Domenih, Andrej Kavs, Nevijo Kavs, Jožef Komac, Jožefa Komac, Romana Kranjc, Slavka Mlekuž, Varenka Rebek, Gregor Rupnik, Ciril Sosič, . Peter Šjlin. Direktor Jože Melihen pozdravlja kolektiv in goste. Predsednik sindikata Rajko Komac. DO ELEKTROMEHAN1KA KRANJ Slavko Wojčicki odpira nove delovne prostore planskih cenah, bodo letos povečali za 3,3-krat v primerjavi z letom 1976. Samo proizvodnjo vžigalnih tuljav bodo povečali od 355 tisoč kosov v letu 1976 na predvidoma milijon 80 tisoč kosov. Prodajo bodo povečali za 3,8-krat, izvoz pa kar za petkrat. Navedena povečanja proizvodnje in prodaje bodo omogočila ustvariti celotni prihodek za letošnje leto v višini 160 milijonov din, to pa pomeni štirikratno povečanje v primerjavi z letom 1976. Ustrezno tem pokazateljem so zelo ugodni tudi skoraj vsi kazalci gospodarjenja, primerjalno s številom zaposlenih. Se dodatno moramo tu podčrtati, da so jim navedene naložbe omogočile postati naj večji Tovarna ATC razpisuje inovacije Za pospešitev inventivne dejavnosti v kranjski Iskri objavljamo razpis Tovarne ATC, ki s tem želi rešiti nekatere probleme v proizvodnji telekomunikacij. Morda bodo vzpodbudi te TOZD sledile tudi ostale. O odzivu naših , delavcev na ta razpis bomo poročali v glasilu ali Informacijah DO Elektro-mehanike. V EK) ISKRA Elektromehanika Kranj, Tovarni ATC se želimo aktivno vključiti v proces stimuliranja inovacijskih dejavnosti in zato objavljamo določene naloge in področja, s katerimi želimo zainteresirati večji krog sodelavcev, da bi nam skušali pomagati pri njihovem reševanju. Vsi zainteresirani bodo lahko dobili ustrezne podatke in informacije o posameznih razpisanih nalogah in področjih v naši tovarni. Predloge za inovacije bodo obravnavale naše strokovne službe in pristojni samoupravni organi v skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti s področja inovacijske dejavnosti predlagali ustrezne odškodnine. RAZPISUJEMO PODROČJA: NASLEDNJA — nova rešitev za konstrukcijo pod-enot z dosedanjim H profilom, — problematika pregorevanja žarnic v „Argosu“, — raziskava alternativnih kosovnic, naročniška vezja za analogne in digitalne centrale v elektronski verziji, — učinkovita kontrola dokumentacije za vezalne tabele, — poboljšanje oprijemljivosti steklo-žica pri reed kontaktnikih, — izdelava odspajkovalnih naprav za večje število kontaktov, — zmanjšanje izmetov v galvaniki — rešitev procesnega staranja telekomunikacijskih naprav, — avtomatski testni sistem za digitalne podenote. Predloge za inovacije pošljite na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, TOVARNA ATC, Ljubljanska . c. 24 a, Kranj, s pripisom: za razpis inovacij. je sledil najslavnejši trenutek — prerez traku in tako simbolično odprtje novih prostorov. Ta velika čast, torej prerez traku, je pripadla zaslužnemu sodelavcu, ki že od vsega začetka živi s tovarno, Slavku VVojčickemu. Tako so sklenili delegati delavskega sveta in s tem izkazali še posebno priznanje Slavku za njegova dolgoletna prizadevanja. Nato so si gostje in vsi ostali ogledali proizvodne prostore TOZD, najdlje pa so se seveda zadržali v novih, svetlih prostorih galvane. V idilični dolini Trente, v vasi Soča, so se srečali na tovariškem srečanju vsega kolektiva, kjer so podelili jubilantom 20 in 10-letnega dela posebna priznanja in izrazili številne čestitke. Priznanja so podelili predsednik DS Robert Trampuž, predsednik sindikata Rajko Komac, glavni direktor Jože Eržen in direktor TOZD Jože Melihen. Prijetnega, domačega slavja ni mogla skaliti niti kratkotrajna ploha, ki se je kaj kmalu umaknila za sive stene trentarskih očakov. Marko Rakušček OBISK ČUVARJEV NAŠEGA NEBA V ''N J Skupina mladih vojakov, ki so prišli iz raznih krajev naše domovine pred nekaj meseci na odsluženje vojaškega roka v obmejno karavlo Lokvi-. ca na Kras, je v petek, 27. junija obiskala Iskro Avtoelektriko v Šem-petru pri Gorici. Tu so jih sprejeli predsedniki mladih iz vseh dvoriščnih TOZD in DSSS ter jih po prisrčnem pozdravu popeljali v dvorano delavskega samoupravljanja, kjer so se pričeli razgovori. Najprej jim je vodja splošno kadrovskega sektorja Pavel IVfermolja izčrpno razložil samoupravno organiziranost od sestavljene do delovne in temeljne organizacije v sestavu Iskre. Zatem so se skupno dogovorili o nekaterih akcijah, ki jih bodo izpeljali v letošnjem letu. Naj ob tem omenimo pripravo in izvedbo kviza, ki ga že pripravljajo za 15. avgust, na dan graničarjev, pa skupno streljanje v okviru obrambnih priprav itd. Z velikim zanimanjem so si nato ogledali proizvodne prostore, saj so bili nekateri prvič v tako veliki delovni organizaciji, kot je Iskra Avto-elek trika. Obisk je bil zelo delaven in koristen za mlade čuvarje našega svobodnega neba, saj so izredno dobri stiki med mladimi iz Avtoelektrike in uniformiranimi fanti od petka dalje še bolj poglobljeni. M R. Delegati predsedstva KOS Avtoelektrike. S seje predsedstva KO OS Prejšnjo sredo so se zbrali člani predsedstva konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Iskre -Avtoelektrike Nova Gorica na 4. redni seji. Po sprejetju dnevnega reda so najprej obravnavali izhodišča za izdelavo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo SOZD Iskra ter kratek opis glavnih značilnosti omenjenih samoupravnih sporazumov. Poročevalec Robert Žerjal je podrobno razložil ta izhodišča, predsedstvo konference pa jih je posredovalo z nekaterimi pripombami ’ v javno razpravo po samoupravnih delovnih skupinah, ki bo trajala do 10. julija. Naslednja točka je zajemala obravnavo poročila o opravljenem delu ter programu nadaljnjih aktivnosti uvaja- nja integralnega 'sistema delitve P0 , delu. Poročilo o tSDD je podal R°' bert Žerjal, kjer je med drugim pouda' ril, da je to nov korak naprej ^ stvarnemu_ nagrajevanju po delovnih uspehih. Člani predsedstva so obraV' navali tudi osnutek poslovnika o orga-nizaciji in delovanju konferenc6 OOZS Iskre — Avtoelektrike, saj ie potrebno le-tega prilagoditi vsem spi-6' ; membam in novostim, ki so bile izn6' šene in sprejete na zadnjem kongresa | slovenskih in jugoslovanskih sindika-, tov. Pravilnik bo v javni obravnavi P° samoupravnih delovnih skupinah do 15. oktobra. Na koncu je direktor I TOZD — Inštitut za avtoelektriko. Aleš Nemec seznanil predsedstvo še s Predlogom dolgoročne rešitve izvaja-nja razvojne dejavnosti v delovni orga-nizaciji. Marko Rakušček DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU7R Z zasedanja DS Poleg delavskih svetov vseh TOZD v novogoriški Istri Avtoelektriki, ki so zasedali v preteklih dneh, so se zbrali prejšnji petek na 2. zasedanju tudi delegati DS delovne skupnosti skupnih služb. Zasedanje je vodil predsednik Niko Trošt, delegati pa so najprej pregledali izvrševanje sklepov zadnjega zasedanja in ugotovili, da so bili vsi v celoti realizirani. Nato je podal vodja SKS Pavel Mermolja obrazložitev plana koriščenja sklada skupne porabe za letošnje leto. Plan koriščenja združenih sredstev sklada skupne porabe TOZD in DSSS je že obravnaval delavski svet DO na svojem 1. zasedanju, ga sprejel in ga dal v potrditev DS TOZD in DSSS. Plan so obravnavali tudi vsi IO OOS TOZD in DSSS in plan podprli, v končni obliki pa je predlog posredovalo delavskemu svetu DO predsedstvo. KOOS. Plan zajema regres za letni dopust, jubilejne nagrade in nagrade delavcem ob odhodu v pokoj ter še nekaj drugih postavk. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet imenoval na predlog IO OOS DSSS Komisijo za spremljanje in uresničevanje Zakona o združenem delu TOZD v sestavu: Bogdan Soban predsednik, Karel Brenčič namestnik |g predsednika in člane Jože Šuligoj' Marjan Humar, Doroteja Pulec h1 to Boris Žigon. Po svoji funkciji pa s° n: člani omenjene komisije tudi Nik6! r Trošt, predsednik DS DSSS, Fran6 ^ Kavčič, predsednik IO OOOS DSSS-Bojan Lovrič, sekretar OO ZK DSSS, Silvo Ferjančič, predsednikOO ZSMS f. DSSS in Nikola -Jedrlinič, poverjenik ,, aktiva ZB DSSS. s| Poglejmo še naloge komisije. Sode- __ luje pri usklajevanju in spremljanj11 ^ programa izvajanja ZZD na nivojUj n. DO, daje iniciative in sprejema stališč81 za pripravljanje gradiva in o pripravijo nih gradivih za samoupravne splošn6 R akte TOZD in DSSS, vodi razprave Si pred sprejemom odločitev o posamez- 1° nih samoupravnih aktih, opravlja nad-! zor nad izvajanjem določil ZZD v TOZD in poroča DS TOZD skladno 8 p' 'programom. Predsednik komisije je 9( istočasno strokovni nosilec za vpra- n: šanja izvajanja ZZD v TOZD. Pred- __ sednika in namestnika komisij6! imenuje DS TOZD kot delegata H Tl komisijo za spremljanje in uresnič6-! vanje ZZD v delovni organizaciji. 1 Delegati so obravnavali in sklepali | še o spremembah podpisnikov račv nov TOZD, DSSS in DO ter imenovali člana delovne skupine za pripravo |e projekta za posebne namene. i je M R- te r ) PRIČETEK POČITNIŠKE PRAKSE V___________________________y Novogoriška Iskra Avtoelektrika je bila prejšnji petek za kakšen procent pomlajena. Kako tudi ne, saj je kar okrog 70 učencev in študentov iz raznih srednjih, poklicnih in višjih šol pričelo v raznih temeljnih organizacijah in skupnih službah s svojo redno počitniško prakso. Naj takoj povemo, da je bila to le prva skupina, saj bo vseh skupaj okrog sto in še ti podatki so le za TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru. Predno so pričeli z deli, kamor so bili razDorejeni, so se- nekaj ur pomudili 'v: dvorani delavskega samoupravljanja, kjer so jih seznanili z razvojem delovne organizacije, s sedanjo organiziranostjo, poslušali so predavanja s področja varstva pri delu, izpolnili so vprašalnik iz varstva pri delu ter si ogledali filme, kako kar najbolj varno delati, da ne bi prišlo do poškodb na delovnem mestu v tej vihravi mladosti. Če bodo pokazali toliko zanimanja pri pridobivanju novega znanja na de- lovnih mestih kot so ga na uvajalne111 seminarju, lahko z optimizmom pri' čakujemo čez kakšno leto generacij0 novih mladih strokovnjakov. M. K Sč ti iz h sl si Z "id ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željcz-nov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (IskTra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V____________________________________J b Zi A DO ŠIROKA POTROŠNJA IZ SKROMNIH ZAČETKOV OBETAVNI USPEHI Zasedanje delovne skupine za širokopotrošne kooperacije med SFRJ in ČSSR, ki deluje v okviru komisije za znanstveno, tehnično in gospodarsko sodelovanje smo izkoristili za razgovor o preteklem, sedanjem in bodočem delu tega meddržavnega organa. Na razgovor za okroglo mizo smo povabili nekaj najvidnejših predstavnikov naše in češke strani. O izkušnjah 11-letnega dela (delovna skupina seje na pobudo naše in češke vlade formirala leta 1969) so spregovorili: dr. JAROSLAV BAIER, generalni direktor češkoslovaške firme Pragounion in hkrati predsednik češkega dela delovne skupine; KAREL KRATOCHVIL, član ministrstva splošne strojne industrije ČSSR in hkrati sekretar češkega dela delovne skupine; inž. VLADIMIR BEK, dosedanji predsednik jugoslovanskega dela delovne skupine, hkrati predstavnik OZD Rade Končar, novi predsednik jugoslovanskega dela delovne skupine dipl. inž. Anton Pečnikar, pomočnik glavnega direktorja Iskra Široka potrošnja, pogovoru pa je prisostvovala tudi VERA ČABRIČ, sekretar jugoslovanskega dela delovne skupine za širokopotrošne kooperacije med SFRJ in ČSSR. ob začetku sklenili, da bo osnova sodelovanja upoštevanje specifičnosti našega in češkoslovaškega gospodarstva. Dosti potrpežljivosti in razumevanja pri spoznavanju partnerjev je bilo potrebno, vendar so se začetni napori obrestovali. Že sedaj lahko dokažemo, da smo bistveno razširili asortiman. Kakšni so bili začetki dela delovne ^upine, ustanovljene v dogovoru med jugoslovansko in češkoslovaško vlado ■eta 1969? BEK: ..Začetek dela je bil na moč ^romen, kakršni so običajno začetki. Ustanavljale so se grupacije, pričelo se ,e spoznavanje partnerjev, vrstili so se obiski po tovarnah, pričelo se je iska- iHk. jf Sogovorniki za okrogb mizo: (z leve na desno): Vladimir Bek, Karel Kra-tochvi) Jaroslav Baier, Vera Čabrič Anton Pečnikar. ide-: injv roj« išča) vije-, )šne' •avo nez-iad-! ) vi 10 S je pra-red-isije a v iče- pali ču- vali avo en1 pri- :ijo R oje predlogov za sodelovanje. Prvo realizacijo dogovorov o sodelovanju smo zabeležili v letu 1972 — takrat je stekla proizvodnja avtomatskih pralnih strojev, sodelovali pa sta češka firma ..Tatramat" in niška Elektronska industrija. V naslednjem letu je stekla skupna proizvodnja hladilnikov ~ pot se je odprla. Takoj po začetku že beležimo skupno izdelovanje sesalnikov, štedilnikov itd." Že takrat so bili začrtani dolgo- poleg partnerskih smo navezali tudi prijateljske stike, dosegli smo raven medsebojnega zaupanja itd. Sodelovanje ima dobre osnove — Jugoslavija ima dobro razvit program bele tehnike, Češkoslovaška ima razvit strojni park. Medsebojna povezava lahko obrodi zelo pomembne rezultate!" Delovna skupina za širokopotrošne kooperacije velja v okviru komisije za gospodarsko, znanstveno in tehnično gOSpUUdiSKU, m <.e ta Krat so um tavi umi uuiao- sodelovanje med Jugoslavijo in ČSSR točni cilji sodelovanja med državama, za najbolj delavno in najbolj uspešno. Strnjeni v najbolj splošna načela velja- Zakaj? Kakšne so perspektive? jo tudi še danes? - ČABRIČ: „Do sedaj smo imeli 20 BAIER: „Že takrat smo se odlo- skupnih zasedanj, sklenjenih je vrsta čili, da bomo proizvodnjo na tem Področju razvijali v smer, ki bo omogočila tudi prodajanje na tujih, ne le na domačem trgu. Seveda pa smo že pogodb, to pa že samo po sebi pove, da smo bili aktivni. Še zlasti v primerjavi z drugimi delovnimi skupinami v okviru Komisije." TOZD Prodaja, Ljubljana Novi člani ZK Na sestanku 00 ZK TOZD Prodaja v Ljubljani, 3. julija, smo komunisti sprejeli medse tri nove člane. Slavnostna seja, v prvi vrsti posvečena dnevu borca, 4. juliju, je imela poleg sprejema novih članov le , še eno točko dnevnega reda, obravnavo poslovnika dela. V Zvezo komunistov so bili sprejeti Srečko Zalar, Stevo Šervan in Jože Počivavšek, ob tem pa velja poudariti, da imajo evidentiranih še vrsto novih kandidatov za sprejem. Ob izvohtvi so člani kritično spregovorili še o delu mladinske organizacije in poudarili, da bo morala vzpodbuda za boljše delo mladih priti tudi z njihove strani, ob zaključku pa so enoglasno sprejeli poslovnik dela 00 ZK gp BAIER: „V naslednji petletki, do leta 1985, predvidevamo pomembno razširitev in vsestransko rast sodelovanja. Trenutno ocenjujemo, da bi do konca petletke lahko uresničili 160' milijonov dolarjev izmenjave letno." BEK: „V obdobju pred nami bo še bolj prišlo do izraza tisto, kar je že zdaj vzpodbujalo sodelovanje — vrsta komplementarnosti obeh držav. Precejšen potencial je še neizkoriščen, precej operacij se še pripravlja. Že zdaj lahko trdimo. da je 50 % izmenjave med SFRJ in ČSSR prav na našem področju." V katero smer se bo razvijalo sodelovanje? ČABRIČ: „V okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije izstopa sodelovanje na področju bele tehnike." BAIER: „Vse bolj se bomo usmerjali v specializacijo, integracijo in v skupni razvoj novih izdelkov. Dolgoročni cilj pa je poleg bilateralne tudi multilateralno sodelovanje." BEK: „Že sedaj smo dosegli precejšnjo stopnjo specializacije, cilj pa je integrirana specializacija." PEČNIKAR: ..Trenutno je v obdelavi 20 procesov, od katerih realno pričakujemo poslovne kontakte. Pred nami je zadolžitev, da asortiman še razširimo in namenimo največ poudarka skupnemu razvoju." Katere jugoslovanske OZD pa se vključujejo v delitev dela s Češkoslovaško? BEK: ..Najširše so angažirani Iskra, Rade Končar, Ei Niš, Gorenje, Rog, Uniš, Energoinvest, Rudi Čajevec, Obod Cetinje in še vrsta drugih." ČABRIČ: „Ob naštevanju velja poudariti še dejstvo, da sodelovanje sicer poteka ob prisotnosti Gospodarske zbornice Jugoslavije, vendar pa večina dela ostaja v OZD!" Stane Fleischman tozd montaža elektromotorjev, idrija Težave v proizvodnji Pomanjkanje repromateriala, ki v letošnjem letu postaja že prislovično, je pokazalo zobe tudi v idrijski Montaži elektromotorjev. Pravzaprav ne samo pri njih — nič bolje se ne godi tudi_ delavcem TČZD Elektromotorji 'z Železnikov, s katerimi so Idrijci Povezani v neprekinjeno reprodukcijsko verigo. I Pomanjkanje/ pločevine za izdelavo statorskih lam^l, ki jih Železniki dobavljajo Idriji, je slednjič privedlo do Zastoja dobav,i posledica pa je na dlani - ustavitev p/oizvodnje v Idriji. Za 2 izmeni so se 26. junija ustavili stroji na montažnem traku, to pa pomeni, da je ostalo brez dela kar 90 delavcev! Ni potrebno posebej poudarjati posledic ustavitve dela — prva bo vidna ob obravnavi polletnih rezultatov dela, nič manj boleča pa ne bo tanjša ..kuverta" za tiste, ki so bili prisiljeni ostati doma. Da gre pri tem že tako in tako za delavce z nizkimi osebnimi dohodki verjetno ni potrebno posebej označevati! Proizvodnja je normalno stekla — če lahko rečemo normalno, kajti do- Srečko Zalar prejema člansko izakznico. DELOVNA SKUPINA ZA ŠIROKOPOTROŠNE KOOPERACIJE MED SFRJ IN ČSSR Predsednik iz naših vrst O sestanku Delovne skupine za širokopotrošne kooperacije med SFRJ in ČSSR, ki deluje v okviru komisije za gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje med Jugoslavijo in češko smo pred časom že pisali. Sestanek, ki je bil na Otočcu, tokrat pod pokroviteljstvom Iskre — Široke potrošnje, je bil hkrati volilnega značaja, saj so na njem izvolili novega predsednika te delovne skupine. Izvoljen je bil pomočnik glavnega direktorja DO Široka potrošnja Anton Pečnikar. S kakšnimi pričakovanji, željami in nalogami se bo spoprijemal' v bodočem obdobju nas je zanimalo še zlasti zaradi dejstva, da prav ta skupina predstavlja sam vrh aktivnosti na področju sodelovanja med omenjenima državama bave iz Železnikov niso v skladu s kapacitetami idrijske tovarne — že naslednji dan, 27. junija. Škodo zaradi enodnevnega izpada proizvodnje v Idriji ocenjujejo v višini 800 tisoč dinarjev, hkrati pa se sprašujejo, kolikokrat jo bo še potrebno obračunavati. Skupno z delavci iz Železnikov si želijo, da bi Slovenske železarne izstopile iz vrste tistih proizvajalcev, ki (včasih tudi neupravičeno) valijo krivdo na vse mogoče in nemogoče ovire pri nemotenem dobavljanju za redno proizvodnjo potrebnih količin repromateriala! s. Fleischman Od kod izvira živahna aktivnost delovne skupine, ki je imela pred kratkim že 20. zasedanje, nastopili pa ste dolžnost 6. predsednika jugoslovanskega dela tega organa? Pečnikar: „Pospeševanje proizvodnih kooperacij na področju široko-potrošnih kooperacij je ena od najuspešnejših oblik na področju sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško. „Skrivnost", če jo lahko tako imenujemo, verjetno izvira v programu in oblikah dela. Vsa dogovarjanja potekajo po komisijah, dvakrat letno pa se celotna delovna skupina zbere na nekakšnm ocenjevalnem zasedanju. Tu se pregledajo rezultati sprejetih obveznosti, dogovarjamo se za bodoče delo, razdelijo se zadolžitve itd. Že ta zasedanja so obveza, ki v marsičem pripomore h uspešnosti dela, hkrati pa omogoča določanje realnih okvirov-dela — črtamo vse tiste akcije,, ki so se v dolgoročnem smislu pokazale za neizvedljive." Kakšen pomen ima razdelitev dela med Jugoslavijo in Češkoslovaško? Pečnikar: „ Povsem konkretno določiti pomen ni mogoče, zelo lahko pa ga je opisati. V prvi vrsti na ta način dosežemo, da ni prekrivanj proiz-vodnjih programov na naši in njihovi strani, zaradi sporazumnega dela se ne ustvarjajo „rezervati", možna je precejšnja fleksibilnost proizvajalcev, hkrati pa razvoj novih izdelkov s skupnimi močmi bistveno lažji. Jasno je še nekaj — največ koristi od takega sodelovanja ima neposredni potrošnik, ki se tako sooča z večjo izbiro izdelkov na trgovskih policah!" Koliko možnosti je že izčrpanih, kje so še rezerve? Kje je pri razvijanju teh aktivnosti vloga predsednika te dtupine? Pečnikar: »Glavna aktivnost je pravzaprav prepuščena direktnim partnerjem, ocenjujemo pa, da so glavne možnosti v bistvu že izčrpane. Rezerva, točneje področje, kjer bi lahko storili več kot smo, je sodelovanje na področju proizvodnje in izmenjave delov in končnih proizvodov. Potekajo tudi poskusi pri proizvodnji komponent, vendar to ne obeta bistvenega napredka. Več si obetamo od neizčrpanih možnosti delitve dela pri razvoju novih komponent in v specializaciji. TOZD Prodaja, Ljubljana USPEŠNEJŠA, RACIONALNA POTOVANJA J i Stroji so morali obstati Resolucijske omejitve s področja povračila stroškov za službena potovanja so najbolj prizadela tiste delavce, ki brez potovanja ne morejo opravljati svojih nalog. Med njimi so na visokem mestu brez dvoma tisti, ki prodajajo na tak ali drugačen način, v naši DO pa je teh največ v TOZD Prodaja. Ugotavljam, , kako se prilagajajo resoluciji in družbenemu dogovoru, pa še vrsti aktualnih vprašanj, smo prisluhnili na sestanku delavskega sveta TOZD v Ljubljani, 23. junija. Osrednja točka dnevnega reda delavskega sveta je bilo poročilo predsednika poslovnega odbora TOZD Albina Pahorja. Na osnovi podatkov je pojasnil, da so stroški prekoračeni le na področju pogodbenega dela. To delo, ki je neizogibno potrebno v skladiščih (ki tudi sodijo v to TOZD), bo zato potrebno omejiti in ga smotrneje O svoji vlogi, mestu predsednika, ne morem konkretneje spregovoriti, saj sem dolžnost komaj sprejel, razen splošnih, pa izkušenj nimam." Na katerem mestu pa je v sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško Iskra? Pečnikar: »Iskra je eden najmočnejših partnerjev te države, ta vloga pa se bo zlasti v prihodnjem petletnem obdobju še močne okrepila. Iskra postaja glavni partner na relaciji ČSSR — SFRJ! Ugotovitev je povsem uteme- uporabljati. Stroški povračil za službena potovanja proti pričakovanju niso prekoračila predvidene višine, ker pa so prav na meji, bo potrebno še naprej racionalno razporejati potovanja. Ob tem so poudarili, da neuspešnih potovanj ne sme biti več, da pa bo vseeno težko prilagoditi naraščajoče potrebe in zahteve proizvodnih TOZD resolucijskim predpisom. Poslovni odbor ima zato težko nalogo, ki narekuje mesečno spremljanje stroškov in tekoče obveščanje delavskega sveta. Ob tem velja poudariti, da je poslovni odbor te TOZD izdelal premišljen delovni sistem. V skladu z zahtevo po vse večji angažiranosti nadzora pri naraščanju stroškov so se člani PO odločili, da bo vsak sestanek namenjen problemom posameznih sektorjev. SF .... SV Dipl ing. Anton Pečnikar. Ijena, saj velik del nalog teče že vrsto let, gre torej predvsem za dopolnitve." Katera je vaša prva naloga v okviru te delovne skupine? Pečnikar: »Na mestu predsednika jugoslovanskega dela te komisije sem bil postavljen pred dejstvo, da pri nas sploh ni zbranega arhiva, da ni pregledne dokumentacije, ki bi olajšala delo. Čehi so v tem pogledu na boljšem, pri nas pa so številne reorganizacije pripomogle, da moram zdaj pravzaprav pričeti še enkrat. Temu se navezuje še zahteva po še boljšem delu - naša želja je, da bi potek sodelovanj spremljali tudi med zasedanji, ostaja pa seveda še vrsta zadolžitev!" S. F. DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Iz glasila Tovarne elektromotorjev ..Elektromotor" povzemamo sestavek Janeza Skoka, ki govori o dopolnilnem izobraževanju delavcev te TOZD. Podatki, ki jih navaja, govore, da se je v preteklem letu v tečajih in seminarjih dopolnilno izobraževalo kar 213 delavcev. Na strokovnem, družbeno ekonomskem ■ in splošnem področju , se je v proces dopolnilnega izobraževanja vključilo 156 delavcev, na šolanju pa je bilo 57 od 120 delavcev, ki so se v preteklem letu strokovno izobraževali v TOZD se jih je polovica . izobraževala iz varstva pri delu, druga polovica pa je prisostvovala na uvajalnih seminarjih. Delavci, ki so se izobraževali izven TOZD, so obiskovali najrazličnejše tečaje, in seminarje, od tečajev higijenskega minimuma do tečajev za programiranje in strojepisje. Tudi seminarji, ki so jih obiskovali delavci te TOZD so najrazličnejši — izvajanje zaključnega računa, planiranje, kadrovska tehnologija vrednotenje dela in delitev sredstev za OD itd. Ob delu se je, kakor smo zapisali že v uvodu, lani šolalo 57 delavcev na vseh stopnjah šolanja — od poklicnih šol do III. stopnje akademskega študija. Ob tolikšnem številu delavcev, ki si nabirajo znanje ob delu so seveda primerni tudi stroški tega procesa V TOZD elektromotorji so temu poglavju v letu 1979 namenili skupaj več kot milijon dinarjev, največji delež teh stroškov je bil namenjen plačevanju šolnin. Ob tem morda ne gre pozabiti še na prispevek za izobraževanje, ki ga TOZD odvaja v višini 6,3 % od bruto osebnih dohodkov. Ta znesek je lani predstavljal dobrih 5,67 milijona dinarjev. Skupno so delavci v Elektromotorjih lani namenili za izobraževanje skoraj 7 milijonov dinarjev! S SEJE POSLOVNEGA ODBORA ISKRA BANKE V domači banki bomo združili sredstva Že nekaj časa je le malo slišati o naši, domači banki — Iskra banki. V sredo, Z 7. je imel sejo poslovni odbor, ki je predvsem obravnaval prečiščeno besedilo osnutka Statuta Iskra banke in razpravljal o prvem osnutku Samoupravnega sporazuma med Iskra banko in bodočo delovno skupnostjo. Za zdaj Iskra banka opravlja še malo operativnega dela. Zato je več razlogov, zlasti pa ta, da še ni formirana delovna skupnost in tudi ta, da še ni urejenih samoupravnih aktov. Nas predvsem zanima, kaj bo pravzaprav Interna banka prinesla novega v poslovanju Iskre. Prav o tem je razpravljal poslovni odbor pod vodstvom predsednika Andreja Cegnarja. Vse funkcije Iskra banke so zakoličene" v Statutu Iskra banke. Ta statut je bil do nedavnega v javni razpravi, poslovni odbor je upošteval vse prispele pripombe in tako je lahko na zadnji seji Statut predlagal za potrditev zboru banke. nostih in odgovornostih med Iskra banko in delovno skupnostjo te banke, ki bo kmalu objavljen za javno razpravo in potrditev delavskih svetov TOZD, članic Iskra banke pa precizira dejavnost Iskra banke, oziroma delovne skupnosti, ki bo po svobodni me- Na seji Posbvnega odbora Iskra banke. V tem statutu so zagotovljene vse samoupravne pravice, delavcem TOZD Iskra, ki so članice Iskra banke. Samoupravni organ Iskra banke je Zbor banke, v katerem so zastopane vse delovne organizacije. Za še bolj poglobljeno samoupravno in strokovno odločanje ima Zbor banke tudi svoje pododbore, tako kreditni odbor, poslovni odbor in še nekatere. V statutu so precizirane kompetence in naloge kreditnega odbora, ki bo skladno s sklepi Zbora banke odločal o odobravanju eskontnih kreditov, najemanju in dajanju kratkoročnih kreditov, izdajal garancije, izdajal garancije na odobrene investicijske kredite in opravljal še nekatere druge funkcije. Osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obvez- njavi dela opravljala te naloge. Iskra banka bo koordinirala izvajanje enotne finančne politike v Iskri, opravljala bo finančno planiranje, bilanciranje, analize in ekspertize. Poleg tega bo urejala posle, združevanje dela in sredstev za Iskrine skupne naložbe, solidarnostne obveznosti, opravljanje skupnih dejavnosti, vzdrževala bo tekočo likvidnost in opravljala devizni plačilni promet. Za devizni promet je zanimivo, da s pridobljenimi devizami Iskrinih TOZD ne bo razpolagala Iskra banka, ampak bo le opravljala tekoče posle v zvezi z deviznimi žiro računi tistih, ki so devize pridobili z izvozom. Poleg tega bo Iskra BANKA RAZPOREJALA SKUPNI PRIHODEK iz naslova izvozne stimulacije in zunanje- Z ----------------------- ČASOPISNE NOVICE Ljubljanska Delavska enotnost je objavila članek z naslovom „Pomebna pridobitev za TGO Gorenje Velenje in občino Črnomelj", da bo v kratkem začela poskusno obratovati v Črnomlju nova tovarna kompresorjev, ki bo 19. temeljna organizacija združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Nova tovarna kompresorjev v Črnomlju je največja enkratna naložba v tem delu Bele Krajine in bo zagotovo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj celotne Bele Krajine. Tovarna je rezultat združevanja sredstev več temeljnih organizacij združenega dela, med njimi TOZD Montaža, Idrija — delovna organizacija Iskra — Široka potrošnja, Škofja Loka. Povsem drugačen članek je napisal Boris Jež v Delu, kjer uvodoma poudarja sodelovanje Iskre in Gorenja, ki gradita-v Spodnji Idriji tovarno elektromotorjev. Gradnja velja kot zgled ekonomsko utemeljene odločitve in vzajemnega sodelovanja, kar pa ni prišlo do veljave pri gradnji nove proizvodnje kondenzatorjev za hladilnike v Rogatcu. To proizvodnjoje Gorenje pred časom načrtovalo ne glede na to, da Loška tovarna hladilnikov v Škofji Loki tudi izdeluje podobne kondenzatorje, oz. natančneje jih uvaža iz NDR v okviru poslovno tehničnega sodelovanja z vzhodnonemškim partnerjem. LTH in Gorenje se nista pogovorili o domala isti proizvodnji. Članek ne posreduje celovite informacije, ker sploh ne omenja, da Iskra v Semiču že desetletja izdeluje celotni sortiment kondenzatorjev. Zaradi težav z devizami se jugoslovanska elektroindustrija vse teže oskrbuje z reprodukcijskimi materiali iz tujine. Posledica tega je, da je najprej jela zastajati proizvodnja barvnih televizorjev, v katerih je tudi nad 80% uvoženih sestavnih delov, zdaj pa je na tržišču vse manj tudi drugih električnih aparatov za široko porabo. Glede na to, da te stvari ni mogoče spremeniti v kratkem času, je pričakovati, da bo tudi v prihodnje v prodajalnah primanjkovalo bele tehnike. O samoupravnem sporazumu o medsebojnem sodelovanju na področju mednarodne trgovine, ki so ga podpisale Emona, Intertrade, Iskra, Jugotekstil, Ljubljanska banka — Združena banka, (Vfetalka in Slovenijales, je poročal tudi zagrebški Pri-vredni vjesnik. Pri tem poudarja časopis, da imajo podpisniki sporazuma zunanjetrgovinski promet v skupni vrednost 15 milijard dinarjev, od tega na področju SEV 4,1 milijarde, držav v razvoju 2,6 milijarde in v razvitih državah 8,3 milijarde dinarjev. Skupno zaposlujejo 65.000 delavcev. Izvršni svet skupščine republike Hrvaške ni sprejel koncepta razdobje od 1981. do 1985. leta, ker ne vsebuje sprejemljive možnosti njihovega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobja Koncept je nepopoln, zato ga ne bodo predložili v razpravo v svetu združenega dela skupščine Hrvaške. Koncept razvoja elektronike je predložila poslovna skupnost Impuls iz Zagreba, ki združuje 10 organizacij združenega dela. Največja napaka koncepcije je, da ni v zadovoljivi meri spoštovala razvoja celotnega kompleksa ne samo v Hrvatski, marveč v celotni Jugoslaviji. Beograjski Privredni pregled, ki je objavil to vest, piše, da bi mogla ta koncepcija Impulsa služiti le kot prva stopnja dela pri skupni orientacijski projekciji razvoja posameznih grup in delovnih organizacij. Dušan Skok je v ljubljanskem Delu komentiral odločitev šestih temeljnih bank in Združene Ljubljanske banke, ki bodo v naslednjem petletnem obdobju pomagale uresničevati razvojne programe organizacij, združenih v SOZD Iskra.Člankar pripominja, da je to prvi poskus podpiranja prednostnih usmeritev, ki pa ga nekako slabi dejstvo, da vendar ostaja pri kreditni podpori. Veliko bolj obsežen članek o isti temi, namreč o konzorciju Ljubljanske banke za razvojne programe organizacij v SOZD Iskra, je objavil beograjski. Privredni pregled, ki sta ga napisala A. Jovanovič in K. Bravc, pri čemer poudarjata, da se bodo investicije Iskre poslej realizirale pod kontrolo strokovnjakov bank in investitorjev. To pa pomeni precej ostrejšo selekcijo in odobravanje sleherne investicije. Prednost konzorcija je v tem, da je podano večje jamstvo pri realizaciji investicij in s tem tudi hitrejša uresničitev. Banka se pojavlja poslej kot organizator združevanja dela in sredstev, kot akter povezovanja in strokovni svetovalec. Zbral in uredil Marjan Kralj r GENERAL DUŠAN VUJATOVIC V ELEKTROOPTIK1 Ta teden se je v Sloveniji mudila visoka vojaška delegacija iz Beograda, ki jo je vodil pomočnik zveznega sekretarja za vojno proizvodnjo general Dušan Vujatovič. Med številnimi delovnimi kolektivi, ki so jih obiskali visoki vojaški predstavniki, je bila tudi Iskra Elektro-optika v Ljubljani, ki so jo obiskali v sredo, 9. julija. __________________°_U trgovinskega poslovanja na podlagi sporazumov med Iskro Commerce in proizvodnimi delovnimi organizacijami. Najemala in dajala bo kredite za prodajo serijske opreme in blaga široke potrošnje, najemala bo in dajala dolgoročne in kratkoročne kredite, najemala in dajala bo garancije, opravljala bo posle v zvezi s prometom, avaliranjem in eskontiranjem vrednostnih papirjev. V osnutku samoupravnega sporazuma je tudi člen, ki govori o tem, da bi delovna skupnost Iskra banke lahko opravljala usluge tudi za nečlanice Iskra banke, seveda če ji bodo to dopuščali tekoči posli in možnosti zaposlenih. O tem so imeli nekateri delegati Poslovnega odbora pomisleke, češ da bi bilo prav, da se delovna skupnost ukvarja le s posli, za katere jih s svobodno menjavo dela zaposlujejo TOZD, članice Iskra banke. Naj povemo za konec še to, da je Iskra banka že registrirana, odprt ima svoj žiro račun in da bo do jeseni urejena tudi samoupravna zakonodaja za začetek normalnega dela in formiranja delovne skupnosti, ki bo lahko opravljala operativne posle. py DO ELEKTROZVEZE Izpolnjevanje planskih obveznosti je najvažnejša naloga Po izredno slabih poslovnih rezultatih v začetku letošnjega leta so temeljne organizacije DO Elektrozve-ze le uspele delno nadoknaditi zamujeno in zaključiti prvo polletje s 85 % uresničitvijo načrtovanega prodajnega in proizvodnega plana. To seveda še zdaleč ni zadovoljivo, vendar pa je dovolj, da bi v kolikor bo zagotovljen repromaterial, lahko letni plan dosegli v celoti. Vsaj tako zagotavljajo v večini TOZD. Ob tem je pomembno omeniti, da je večina problemov, s katerimi se je DO otepala, prehodnega značaja, ali bolje rečeno - problemi bodo tem hitreje in laže rešeni, čim bolje bo izpolnjevan prodajni in proizvodni plan. Sicer pa poglejmo kakšno je bilo poslovanje DO Elektrozveze v letošnjem letu. Naš sogovornik je bil Alojz Franc. Kako je bil uresničevan proizvodno-prodajni plan DO? Kateri problemi so bili ob tem najbolj obremenjujoči? V prvih štirih mesecih je bilo izpolnjevanje plana prodaje izredno slabo saj je bilo komaj 50 %. V maju smo nato uspeh uresničiti mesečni plan, v juniju pa smo ga celo presegli za 25 % tako, da smo prvo polletje zaključili z 85 % izpolnjenim planom. Približno podobno dinamiko smo dosegli pri uresničevanju proizvodnega plana s tem, da je odstotek izpolnjevanja nekoliko ugodnejši. Osnovni llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Naši likovniki so se predstavili V času, ko lahko ugotavljamo, da umetniško ustvarjanje in poslovno organizacijska inciativa nikakor ne • moreta najti zadovoljujočega sožitja, je Iskrino prizadevanje, da nudi likovnim ustvarjalcem svoje organizacijske možnosti izredno razveseljiva. Še posebej če se ob stalno vzdrževani tradiciji porajajo nove oblike, ki vzpodbujajo ustvarjalnost. Takšno novo obliko smo zasledili ob razstavi del Društva likovnikov SOZD Iskra, kjer je prišla nekoliko bolj do izraza mentorska prisotnost Iskre, o kateri je tudi spregovoril na otvoritvi razstave, ki je bila 1. 7. 80 v avti PPC predsednik KO sindikata Janez Kern. Pohvalno je predvsem, da je tako zastavljena razstava bila pripravljena kompleksno. Z izborom del naših likovnikov smo zadovoljni in lahko tudi rečemo, da je njihova ustvarjalna moč dovolj velika, da si zaslužijo občasno prisotnost v razstavnih prostorih PPC. Nadalje, kar moramo še omeniti, je zanimiv katalog, ki ga je pripravila ISKRA MARKETING in pa spremno besedo dr. Ivana Sedeja. Zlasti slednja je še posebej vredna omembe. Sedej je našel način, da ovrednoti ustvarjalno vrednost naših likovnikov, jim za ' uspele poteze da priznanje, ne ustraši se pa niti mentorske besede, ki bo našim slikarjem v koristno oporo pri njihovem nadaljnjem ustvarjanju. Del njegove spremne besede v kateri je predstavil naše razstavljalce povzemamo tudi mi: „ . . .Grafično delo Izidorja Jalovca in risbe Vide Štemberger nas presenečajo z dognanostjo in tekočo potezo. Kot nasprotje doživljamo slike v naivni maniri, ki jih oblikujejo Boris Lavrič, Lado Sitar in Zlata Volarič s svojo varianto „urbane naive". Nekje v vmesnem prostoru se pojavljajo ornamentalno pojmovana tiskana vezja oblikovalca Razborška in spet kot nasprotje Delo avtorja VladimiraSitarja. obotavljajoči poskusi Bojana Šavra in Franca Gučka, ki iščeta svoj osebni izraz v borbi z materialom in tehniko. V okvirih klasičnega postimpresionističnega krajinarstva išče svoj prostor Štefan Horvat, na originalen način pa spet oblikuje svoje malce naivne vedute Mladen Radojčič. Z velikim znanjem se v impresionistični tehniki, ki pa ima vendarle sodoben barvni zven uveljavlja Katarina Plemelj — lahko bi rekli, da gre za protipol strogemu in resnemu oblikovanju tihožitij in obmorskih krajin Alojza Dularja. Izredno spreten akvarelist je tudi Martin Goričanac, ki ustvarja zanimiva kranjska vzdušja Na podoben način doživljamo akvarele Miljenka Kljajiča Krajino oblikuje tudi Aljoša Šimenc, ki svojo pot likovnega ustvarjalca šele začenja, kot starega znanca pa doživljamo zanimivo tihožitje Bernarda Šraja ki preseneča z izjemnimi plastičnimi in kolorističnimi učinki. Tudi tihožitje Mlice Rajačič kaže na postopno rast in napredek. V številčno mnogo skromnejšem kiparskem delu razstave se nam z varjenimi plastikami polnimi vedrine predstavlja Jože Volarič, v stari podobarski tradiciji oblikuje svoje podobe originalov Janez Vovk, Franc Eržen pa reže v lesu tršate medalje, ki spominjajo na ljudske kiparske izdelke. Tako se nam likovniki amaterji, ki jih združuje pripadnost veliki delovni organizaciji, predstavljajo s svojimi najboljšimi deli kot pisana in hkrati homogena skupina Visoko kvalitetno poprečje je nedvomno rezultat pridnega dela študija in ne nazadnje medsebojnega plodnega vplivanja in hrabrenja — vse to pa je garancija, da bo naslednja razstava še boljša" a Č. Alojz Franc problemi, ki so nas v tem času najbolj bremenili pa so bili: — nelikvidnost DO in pomanjkanje kvalitetnih obratovalnih virov za napajanje proizvodnje — tehnične težave, pogojene z visokimi kvalitetnimi zahtevami naših kupcev — še vedno prisotne težave zaradi nesmotrno organizirane proizvodnje (prostor, oprema, kadri). Prav tako nas je spremljalo precej prodajnih problemov. Omenimo samo najbolj bistvene: — z glavnimi kupci nismo uspeli urediti vse pogodbene odnose (anekse k obstoječim pogodbam in problematiko cen), — za tako širok program kot ga ima naša DO prešibka prodajna skupina v TOZD KI in to tako številčno kot strokovno — še vedno nismo uspeli organizirati inženiring in ga usposobiti za j ponudbo in prodajo sistemov. Kakšen je sedanji položaj DO in kakšne poslovne rezultate predvidevate v naslednjih mesecih? Kot že rečeno, se nam je položaj v juniju nekoliko popravil. Za julij in j avgust, ko je čas dopustov predvide- , varno sicer nižjo realizacijo, v septembru pa ponovno poživitev naše dinamike. Kaj to v bistvu pomeni? Vse naše temeljne organizacije zagotavljajo, da so sposobne uresničiti letni plan do konca leta, če bodo imele zagotovljen repromaterial-Ravno na tem področju pa je problematika zelo kritična, ker ima naša DO izredno šibka denarna sredstva-Ukrepi s katerimi bomo premostili, oziroma odpravili omenjene težave so v teku. Povemo naj še, da bi nas za prvo silo že tudi rešilo, če bi naši kupci v krajšem roku izplačali vse od nas že kupljene proizvode — sicer pa bomo morali nujno dobiti premostitvene kredite. g C ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega dobrega moža JULIJA ZUPANCA se iskreno zahvaljujem vsem in vsakemu posebej iz TOZD TSD za poklonjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na kraj njegovega zadnjega počitka žena Jožica Ob izgubi mojega dragega očeta STANETA JELOVČANA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA — linija Isicom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč. žalujoča Slavka Pernuš z družin0- . ~~~ Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JULETA BLAŽIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA in TOZD Števci za izrečena sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoča hčerka z družino Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očka in brata JANEZA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD | TEA — releji in ATA za izraze sožalja, dar o- j vano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Pavla s sinovi Boštjanom, Janezom in Klemenom ter - sestra Jelka r Delavski svet SOZD Iskra je na svojem 2. zasedanju dne 25. 6. 1980 sprejel Samoupravni sporazurg o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem „Nagrad Iskre" in „Pri-znanj Iskre" v__________________________________________________________y SAMOUPRAVNI SPORAZUM o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskre« in »Priznanj Iskre« Na podlagi člena 100 Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v ISKRA - SOZD elektrokovinske industrije Ljubljana, so delavski sveti v SOZD združenih delovnih organizacij: 1. ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektriko in elektromehaniko n. sol. o. Kranj, 2 ISKRA - Industrija elementov za elektroniko n.sol.o. Ljubljana 3. ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov n.sol.o. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, 4. ISKRA — Industrija za avtomatiko n.sub.o. Ljubljana 5. ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov n.sol.o. Škofja Loka 6. ISKRA - Industrija kondenzatorjev n.sol.o. Semič 7. ISKRA — Industrija baterij Zmaj Ljubljana, 8. ISKRA - Industrija sistemov elektronike in zvez n.sol.o. Ljubljana, 9. ISKRA - Commerce n.sol.o. Ljubljana, 10. ISKRA— Inštitut za kakovost in metrologijo p.o. Ljubljana, 11. ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN o.sub.o. Ljubljana, 12. ISKRA — Invest servis, vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb p.o. Ljubljana, 13. ISKRA - Šolski center p.o. Kranj 14. Delovna skupnost skupnih služb SOZD ISKRA Ljubljana, Trg revolucije 3 na svojih sejah sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD ISKRA s podeljevanjem! ..Nagrad ISKRA" in ..Priznanj ISKRA" I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum določa pogoje in način podeljevanja - „Nagrad ISKRE“ (v nadaljevanju: „nagrada“) in — „Priznanj ISKRE" (v nadaljevanju: ..priznanje"), kakor tudi način združevanja sredstev in postopek za delo organov, ki sodelujejo pri podeljevanju nagrad in priznanj; sklenjen pa je v cilju, da se javno izrazi moralno in materialno priznanje vsem, ki so s svojo dejavnostjo ustvarili izjemne dosežke trajnega pomena pri oblikovanju in poglabljanju samoupravnih razmerij v ISKRI in pri uresničevanju razvojnih ciljev ISKRE, ali pa so pripomogli z dolgoročnim sodelovanjem k afirmaciji in uresničevanju razvojnih ciljev ISKRE doma oziroma v tujini 2. člen O podelitvi nagrad in priznanj dokončno odloča na predlog komisije za nagrade in priznanja (v nadaljevanju: ..komisija") delavski svet SOZD ISKRA po postopku, kot je določen s tem sporazumom. H. NAGRADE 3. člen Vsako leto se podeli ena nagrada delavcu ISKRE: — za izjemno ustvarjalno delo ah — za vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbeno-ekonomske vloge ISKRE in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti. 4. člen Nagrada iz prejšnjega člena znaša 10 povprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov v ISKRI, doseženih v preteklem letu. 5. člen Poleg ene nagrade iz 3. člena se podeli vsako leto še 5 nagrad delavcem ISKRE in drugim fizičnim osebam: - za izjemne dosežke na posameznih področjih dejavnosti pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitični dejavnosti, - za tehnološko-tehnične dosežke in dosežke na področju: inovacij, gospodarjenja, razvoja organizacije, produktivnosti dela, kvalitete, oblikovanja ter na drugih pomembnih področjih v SOZD ISKRA. 6. člen Vsaka nagrada iz prejšnjega člena znaša 6 povprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov v ISKRI, doseženin v preieklCiTi ICVu. 7. člen Nagrade iz 3. in 5. člena svečano podeljuje dobitnikom predsednik delavskega sveta SOZD ISKRA na vsakoletni proslavi dneva ISKRE 4. julija. 8. člen Hkrati z nagradami se podeli posebno pismeno priznanje in kipec. III. PRIZNANJA 9. člen Priznanja se podelijo domačim in tujim fizičnim in družbenopravnim osebam, ki z ISKRO dolgoročno sodelujejo in s tem sodelovanjem na poslovnem, znanstvenem, raziskovalnem in izobraževalnem področju pripomorejo k uveljavljanju ISKRE ali pri uresničevanju razvojnih ciljev ISKRE doma ali v tujini. 10. člen Priznanje predstavlja posebno plaketo, ki se podeljuje obenem s posebnim pismenim priznanjem do priznanja in kipcem. 11. člen Priznanja, ki se podeljujejo niso številčno in časovno omejena. Podeljuje jih predsednik delavskega sveta SOZD ISKRA na slovesnostih, ki jih ob podeljevanjih organizira SOZD ISKRA. IV. SREDSTVA 12. člen Sredstva za izplačilo nagrad zagotavljajo združene temeljne organizacije preko delovnih organizacij, oziroma enovite delovne organizacije v SOZD ISKRA vsako leto. 13. člen Sredstva iz prejšnjega člena se določijo po osnovah in merilih, določenih v 4. in 6. členu tega sporazuma v samoupravnem sporazumu o temeljih skupnega plana SOZD ISKRA. ' 14. člpn Na enak način se zagotavljajo tudi sredstva za izdelavo priznanj in kipcev iz 8. in 10. člena. V. KOMISIJA ZA NAGRADE IN PRIZNANJA 15. člen Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo komisiji: — vsak delavec ISKRE — vsaka organizacija združenega dela v ISKRI in njeni samoupravni organi — družbenopolitične organizacije, ki delujejo v organizacijah združenega dela ISKRE in na ravni SOZD ISKRA — kolegijski poslovodni organ SOZD ISKRA.. 16. člen Komisijo sestavljajo: - predsednik delavskega sveta SOZD ISKRA, - vsi predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij, združenih v ISKRI, - predsedniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v SOZD ISKRA (sindikat, mladina, združenje borcev NOV)., 17. člen Komisija izvoli vsako leto na prvi seji izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika, ki pa sta lahko po preteku enoletnega mandata še enkrat izvoljena. 18. člen Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili. Komisija zbira in vrednoti predloge iz 15. člena, zbira podatke in dokumentacijo za zbor kandidatov ter vsako leto oblikuje in predlaga delavskemu svetu SOZD ISKRA predlog za dobitnike nagrad, sproti pa predlaga dobitnike priznanj ISKRE. 19. člen Tajništvo organov upravljanja SOZD ISKRA (v nadaljevanju: „tajništvo“) pripravlja ustrezno gradivo za seje, skrbi za izvajanje sklepov komisije in opravlja vse druge naloge v zvezi z delom komisije, zlasti pa, da: a) o vsaki seji sestavi zapisnik, ki ga podpiše predsednik komisije, b) vodi posebno dokumentacijo komisije in je zanjo odgovorno, c) vodi kartoteko vseh prejetih predlogov, ki omogoča vpogled v prejete predloge in tudi za pretekla leta, d) oskrbi posebna pismena priznanja za vse dobitnike, e) izdela predlog letnega poročila komisije delavskemu svetu SOZD ISKRA o delu komisije v preteklem letu ter bistvenih statističnih podatkih o prispelih predlogih, ki ga podpiše predsednik komisije. VI. POSTOPEK PRED KOMISIJO 20. člen Komisija prične vsako leto v februarju postopek za zbiranje predlogov za p ode Ute v nagrad ter objavi v glasilu ISKRA razpis, s katerim poziva delavce, organizacije in organe iz 15. člena'tega sporazuma, da predlagajo komisiji najpozneje do 30. aprila kandidate za eno nagrado ISKRE in kandidate za pet nagrad ISKRE. Predloge za dobitnike priznanj ISKRE komisija zbira in jih predlaga delavskemu svetu SOZD ISKRA sproti. 21. člen Predlog komisiji mora biti pismen ter vsebuje: — priimek in ime, poklic kandidata ter dela in naloge, ki jih opravlja oziroma firmo ali ime domače organizacije oziroma tuje organizacije, - predlog za nagrado oz. priznanje, - vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnega ustvarjalnega dela ali vrhunskih dosežkov (3- člena tega ;pc.raz’am2f Če ere 75 - VTStO, področje, obseg in uspeh izjemnih in drugih dosežkov (5. člena tega sporazuma), če gre za 5 nagrad, vrsto področja in uspeh sodelovanja (9. člen tega sporazuma) če gre za priznanje, — obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili. — družbeno poUtično oceno kandidata, če gre za domačo fizično osebo. 22. člen Predlagatelj predlog podpiše in ga dostavi tajništvu. Če gre za predlog podelitve nagrad, ga mora dostaviti tajništvu najpozneje do 30. aprila. 23. člen Tajništvo dostavi vse predloge predsedniku komisije, ki predloge pregleda in če ugotovi bistvene pomanjkljivosti, vrne predlog predlagatelju in določi rok za povratek oz. dopolnitev predloga. Predlog za nagrade dostavi tajništvo predsedniku po izteku roka iz prejšnjega člena, dočim dostavlja predloge za priznanja predsedniku sproti. 24. člen Predsednik skliče sejo komisije: — do 10. maja, če gre za predloge za nagrade oziroma — v 15 dneh po pregledu predloga oz. po prejemu dopolnjenega ali popravljenega predloga, če gre za predlog za priznanja. 25. člen Komisija dela izključno na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oz. njegov namestnik. Sklepčna je, če je na seji navzoča nadpolovična večina njenih članov. Kadar komisija sklepa o svojih predlogih delavskemu svetu pa mora biti navzočih 3/4 njenih članov. Vse sklepe sprejema komisija z večino glasov vseh njenih članov. O proceduralnih zadevah, ki niso urejene s tem poslovnikom oz. pravilnikom odloča komisija z večino glasov navzočih članov. Člani komisije se morajo pri svojem delu ravnati po: — sprejetih kriterijih za delo, — vesti, poštenju, objektivnosti, družbeni etiki in spoštovanju človekovega dostojanstva, — sprejetih smernicah in določbah samoupravnih splošnih aktov. 26. člen Komisija na seji najprej ugotavlja navzočnost predlogov, to je ali so bili podani oz. prispeli v rokih, ki jih določa ta sporazum, kar velja le za predloge za nagrade. Prepozno vložene predloge zavrača komisija s sklepom o čemer obvesti predlagatelja. Glede vseh ostalih predlogov pa komisija nato ugotavlja, ali so utemeljeni, to je ali so v skladu z določili tega sporazuma in ali je njihova materialna vsebina (dosežki, zasluge, uspehi sodelovanja ipd.), taka, da kandidat v skladu z določili 'j£ro71lma iznolniuie vse pogoje za podelitev nagrade oz. priznanja. 27. člen Če komisija ugotovi, da je posamezni predlog preveč splošno utemeljen ali pomanjkljiv, ga vme predlagatelju v dopolnitev in mu določi rok, ki pa ne sme biti daljši od 10 dni, pri čemer pa predlagatelj, če je na seji navzoč lahko takoj, neposredno z ustreznimi podatki odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 28. člen Če je predlogov za nagrade več, kakor pa jih je dopustno podeliti po tem sporazumu, glasuje komisija o vsakem izmed njih posebej in beleži za vsakega število glasov ter izdela predlog, ki ga delavskemu svetu posreduje v dokončno odločitev. 29. člen Komisija se pri svojem delu lahko poslužuje sodelovanja in mnenj ustreznih ustanov ali strokovnjakov za posamezna področja. 30. člen Komisija lahko v svoji pristojnosti obravnavane predloge spremeni glede na vrsto (ena nagrada, 5 nagrad, priznanja), kakor tudi glede na področje iz 3, 5, oz. 9. člena tega sporazuma. Svoje sklepe o nagradah in priznanjih mora komisija pismeno obrazložiti in utemeljiti ter jih kot predlog dostaviti delavskemu svetu SOZD ISKRA, pri čemer morajo biti predlogi za nagrade dostavljeni delavskemu svetu SOZD do 1. junija vsako leto. vn. roSTOPEK PRED DELAVSKIM SVETOM 31. člen Delavski svet SOZD ISKRA dokončno sklepa o vseh predlogih komisije z 2/3 večino glasov vseh delegatov. O predlogih za nagrade sklepa na zasedanju pred 4. julijem dočim sklepa o predlogih za priznanja na prvem naslednjem zasedanju po njihovem prejemu. 32. člen Na zasedanje povabi predsednik delavskega sveta predsednika komisije kot poročevalca. Delavski svet sklepa o posameznih predlogih po naslednjem vrstnem redu: — ena nagrada, — pet nagrad, — priznanja. 33. člen Sklep delavskega sveta o podelitvi nagrad in priznanj se objavi v Glasilu ISKRA. Dobitnikom nagrad pošlje posebno povabilo na proslavo Dneva ISKRE, dočim obvesti dobitnike priznanj o tem, kje in kdaj jim bodo priznanja podeljena. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Prvo sejo komisije, oblikovane po določbah 16. člena tega sporazuma skliče predsednik delavskega sveta SOZD ISKRA in jo vodi do izvolitve predsednika in njegovega namestnika. 35. člen Če članu komisije preneha samoupravna oz. družbeno-politična funkcija, zaradi katere je v smislu 16. člena tega sporazuma postal član komisije, prevzame njegovo članstvo v komisiji delavec, ki je bil izvoljen oziroma imenovan na njegovo funkcijo. Ce iz razlogov po prejšnjem odstavku preneha članstvo predsedniku ali njegovemu nametniku ali pa obema hkrati, se ponovi postopek izvolitve po 34. členu tega sporazuma. 36. člen , Obliko posebnega pismenega priznanja do nagrade oz priznanja obliko plakete priznanja in obliko kipca izdela ISKRA Commerce, TOZD Marketing. 37. člen Ta sporazum prične veljati 8 dan po dnevu, ko ga je delavski svet SOZD ISKRA po sprejetju na delavskih svetih delovnih organizacij objavil v Glasilu. ISKRA Ugotovitveni sklep delavskega sveta SOZD ISKRA o sprejetju tega sporazuma je njegov sestavni del. S tem dnem preneha veljati Pravilnik o podeljevanju „Nagrade Iskra11 in „Priznanj Iskre11, sprejet na 5. zasedanju skupščine ZP Iskra dne 19. 4. 1977 in Poslovnik komisije za nagrade in priznanja Iskre. Predsednik DS SOZD ISKRA JOŽE ČEBELA Priprava za tisk: DvtVMK IBM - Tisk: 12 tiskarna ljudske pravice