Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo tn uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon tater. št 32-59 Račun pri poštni branilnici št. 14.194.
IV. 1933	t ?
LjuMinna, 19. api-ila 1933. _ -j.	I>r«TTV.
Sili »politika" ~ ali gospo*t
davsfvo
Človek je organizem — tako nas uče naravoslovci — ki hoče: prvič sam živeti in sebe koli-fcor mogoče dolgo ohraniti živega, in drugič, ki hoče ohraniti svoj rod.
Življenje pa je dandanes težko in boj za »hrano« (stanovanje itd.) je hud. V tem boju se imora človek znati obračati po razmerah; človek ne more delati in početi, kar bi sam hotel, ne sme in ne more si iskati hrane tam, kakor si želi, ampak mora vedno iskati pot in način, da ne zadene ob odpor drugih, ki se ravno tako trgajo za kos kruha kakor on sam.
To večno borbo za obstoj, za kos kruha, in za nova pota, ki odpirajo človeku vedno nove možnosti za njegov obstoj, imenujemo »politiko«.
Primer: Kmet ne more živeti čisto sam za sebe, ampak se mora vedno ozirati na svoje sosede. Njegov miren obstoj in razvoj mu omogočajo šele dogovori s sosedi — občinska »politika« — ali pa surova sila (»pravo močnejšega«).
Borba za obstoj (za »hrano« v najširšem pomenu besede) pa se izraža tudi v gospodarstvu. Med »politiko« (na zunaj) in med »gospodarstvom« (na znotraj) obstoji torej najtesnejša zveza. Kjer ni dobre in pametne »politike«, tam tudi ne more biti dobrega gospodarstva in ne more biti blagostanja in sreče. In kjer ni dobrega gospodarstva, taim tudi ni miru in reda in tam ne more biti dobre politike.
V neprestanem boju za »hrano« pa so se razvila v teku stoletij razna »načela«, ki pravijo, da je ta aLi oni način boja dober in dovoljen ali pa slab in škodljiv in krivičen. To borbo za »načela« imenujemo »čisto« politiko, ker nima navidezno z gospodarstvom nobene zveze, v resnici pa je tudi »čista« politika z gospodarstvom v prav tesni zvezi.
Pri nas je prevladovala do najnovejše dobe »čista« politika, t. j. boj za »načela«. Ta boj pa se jo pri nas tako izmaldčil, da je svojo zvezo 9 praktičnim gospodarskim življenjem že popolnoma izgubil in je postal kar sam sebi namen: naše odločujoče politične skupine so hotele v resnici vedno eno in isto, kregale pa so se le zato, kdo naj odločuje! Pri nas so si bili vedno vsi »politiki« edini v tem, da je treba travnik pokositi; kregali so se pa med seboj za to, kdo naj ga pokosi...
Ta boj za osebe — ne za stvar — pa je začel enkrat ljudem le presedati. Ljudje so se naveličali večno poslušati brezplodno prerekanje in so se »načelnega« boja (brez »načel!«) že pošteno preobjedli. Danes pravijo ljudje: Nam ni nič mar, ali nam rele kruh liberalni Peter ali klerikalni Pavel ali socijalistični Savel, ampak reže naj nam ga že eden, ker smo lačni! In ljudski glas je božji glas!
Kogar danes zanese kam v kraje, kjer se zbirajo ljudje, sliši prav malo o »uistk politiki
in o »načelih«. Take stvari ljudje sioer poslušajo, toda pravega zanimanja za take »flavze« (tako imenujejo ljudje danes »čisto« politiko) ne kažejo nikjer več! To je pojav, s katerim je treba danes računati! Ta pojav namreč kaže, da se jo stara »čista« politika pri nas začela preživljati in da se poraja med ljudmi nekaj novega. A kaj?
Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je tisto »novo« občna želja po pametnem in treznem gospodarskem delu brez prevelike primesi »čiste« politike. Le pojdite na sestanke ali na zborovanja obrtnikov, delavcev ali kmetov, pa boste sami slišali odmeve nove dobe! Tam boste
Poganski narodi so v svoji najvišji kulturi poniževali delo. Nekam tako je še danes. Ročno delo, zlasti kmečko, smatramo v svoji kulturi za umazano; kdor ima v rokah kramp ali oralo, grabijo ali vile, izgubi na nežnosti kulturnega bitja. Tako narekuje meščanska vzgoja.
A če so n. pr. razvajeni Rimljani prezirali ročno delo, niso pa poniževali kmečkega dela. To ni bilo le radi naklonjenosti do zemljiških posestnikov — le ti so namreč posedovali zemljo —, v kmečkem delu so videli nepremično nujnost, ki je iskra vsemu ostalemu življenju.
Pojmi modernega človeka se s to resnico težko skladajo, ker ni v njem — ravnovesja. Vse ali vsaj najvažnejše sta glava — razum in oblika. Bilo tako! A če stehtamo obe ustvarjalni sili — telesno in duševno delo — gotovo se tehtnica nagne na stran prvega. Tudi je možgansko delo ustvarilo več škode kot ročno.
Ne pozabimo, da kdor se upa pridelati na enakem prostoru namesto enega dva klasa, je storil za potrebo človeka veliko več kot kdo drugi. Zato se miti zgolj razum ne more ujemati z dejstvom, da rije prirodoslovna veda v take potankosti, da se n. pr. radi enega atoma (zelo droben, prostemu očesu neviden del) v gotovi spojini ali ene desetinke odstotka tolšče v mleku zganejo vsi mogoči vseučiliščni zavodi, dočim gredo s tako lahkoto mimo vprašanja, kako in kdaj n. pr. bi se delavec utrudil 20 minut kasneje ali kdaj bi mogel žrtvovati 20 % več. In vprašanje dobre in tečne hrane, zdravega stanovanja, prosvete itd.! Kulturni svet ne more utemeljiti svoje kulture vse dotlej, dokler ne prične razmišljati in se praktično baviti s temi vprašanji.
Res je — moderno kmetijstvo se ima zahvaliti dolgotrajnemu in resnemu znanstvenemu delu. A na nekaj ne smemo pozabiti, pri kmetu že ne. To je: Vsa mogoča kmetijstvu služeča znanstvena sredstva so do danes pomožna sredstva le omejenemu številu močnih poedinoev.
slišali na svoja ušesa, da je ljudem že presnet« malo mar, kdo je »na vrhu«, ampak se zanimajo predvsem za to, kaj je tisti »kdo« ali »nekdo« zanje napravil! Ta razlika med mišljenjem ljudi danes in med mišljenjem, ki je prevladovalo ša nedavno med nami, pa vedno globlje cepi in razdvaja stari rod od novega, mladega rodu. Mladi rod postaja sit starih praznih besed in hoče de« janja.
Ta pojav opazujemo danes po vsem svetu (trenotno najbolj v Nemčiji) in ni dvoma, da bo, nekega dne tudi pri nas mladi rod zahteval svojo pravico, ne po tujih vzorih, ampak na »vojski način.
S to možnostjo mora danes računati pri naa zlasti kmetska mladina, če hoče postati danes ali jutri — gospodar v deželi in če noče zabresti v staro politično močvirje.
Polnovredna so. le, če jih zna večina bistroumno izkoristiti.
Tudi je nepobitna resnica, da sama tehnika še ne rodi ljudi. Zmota je, da temelji napredek v tehniki in znanstvu. To sta vedno le pripomočka. Sicer je res, da je za streljanje v tarčo treba puške, smodnika, svinca. A nekdo moral puško držati, nameriti in sprožiti. In prav ta »nekdo« je glavno gibalo — tako v tvornici iii v rovu, v uradu in tudi na polju. Bistvo je človek.
Zato pa ni nikjer utemeljeno dobro preračunano sistematično zapostavljanje ročnega, vi našem slučaju kmečkega delavca. Pač: utemeljeno je v kapitalistični lakoti, ki si je ustvarila velike glave majhnih teles. Na eni strani je manjšina z učeno izobrazbo — daleč od narodnega svojstva. Zato imamo občutek kot da bdi bil narod iz dveh plemen: od enega iz estet^vi (estet — komur je za obliko, izraz, zunanjost, okus) in akademikov (akademik — kdor študira visoko šolo — vseučilišče), od druge i/, kmečko« delavske. Prvi so preveč vklenjeni v enostranske izobrazbo, žive visoko nad narodno plastjo in se čutijo nadrejene, kmečko-delavsko ljudstvo z zdravim razumom, s svežimi, močnimi čuti in instinktivnim (nagonskim) spoznavanjem reči, pa je potisnjeno na stran ali v ozadje.
To veliko ljudstvo nima deleža na učeni izobrazbi in je zato ne ceni. Ker se je izobrazba zgostila v učenjaško in uradniško, je ljudstvo kulturno revno, prazno. Razlika med učenim ini preprostim svetom se očituje povsod: na cesti, v; vozilu, trgovini, uradu. V kolikor se ta človek! čuti na svojem gospodarstvu prostega, v toliko je tukaj vezan, podrejen. Celo z onimi, ki so dooela iz njega in med njim, si je cesto tuj, keH je vmes vzgoja nad — in podrejenosti.
Stališče, ki ga zavzema izobražen svet napram temu človeku, je večkrat bolestno. Eni si nočejo — flaazati ro.kt češ, čim dalje od ljudstva,
Migljaji z2tt$ezti&£ dels*
toliko boljše! Drugi pa zavzemajo stališče, ki Je iieodpustljivo:
»Ubogaj in stori kot je moja voljak
Razdrobiti torej individualnost (duševna sija poedinca), to kleno arnol Ne! Dovolj je že jbrepinj, da ne vemo, kako in kam! če pa se nam iui še popolnoma posrečilo, je dokaz, da imamo pposla z osebnostmi, močnejšimi od nas. To so Igrče, močni kalibri. A kaliber je vse.
Tako je razmerje med olikancem in kmečkim ljudstvom. Zato se tudi medsebojno ne moremo razumeti. Znani ruski kritik Belinski pravi p oziirom na to razmerje: »Recimo, da stoji oli-jkanec višje od preprostega človeka; toda ali se botanik (rastlinoslovec) zanima le za vrtne, po-Elahtnjene rastline? Ali ni za anatoma in fiziologa (učenjaka, ki proučuje sestav in delovanje pivih bitij) organizem divjega Avstralca prav Itako zanimiv kot oni najkulturnejšega Evropca? >— Res je, da stoji najpuhlejši svetski olikanec neprimerno višje od kmeta, toda v kakšnem joziru? Samo v svetski oliki, kar pa čisto nič ne ovira, da bi kmet ne nadkriljeval marsikaterega jsvetovnjaka z ozirom na razum, čuvstvo in značaj, izobrazba moralne sile človeka le razvija, ne pa ilaja, — daja jih človeku priroda.«
Vodilna zgornja socialna plast se vzdrži le, če dobiva dotok iz nižin, iz delovnih rok. Plemenito je iz neplemenitega, ali če promatramo to s stališča nravstva, moramo naglasiti tako-le: [Vse neplemenito je iz plemenitega. Nas to seveda moti, ker smo se že preveč naučili oblik, izrazov, velikih besed.
*
Liebig,* učenjak in plemenit mož, se je določno izrazil: »Moči in sile zemlje, blagostanje, bogastvo in nravstvo zavise v vseh deželah od vsote znano9ti, ki si jih je ljudstvo pridobilo.«
Torej znanost in ljudstvo, ne znanost in po-edinci, dasta zemlji sile, narodu pa materdjalne jin duhovne dobrine.
* Just pl. Liebig je bil kemik. Z dolgotrajnimi poskusi je dognal zakon o najmanjši količini hranilnih snovi v zemlji ali takozvani zakon iminima. S tem je postavil kmetijstvo na znanstveno podlago.
V Evropi vre. Take napetosti, kakršna vlada 'danes v vseh deželah, zlasti pa v Srednji Evropi, mi bilo niti pred začetkom svetovne vojne. Državniki sd sicer prizadevajo svet prepričati, da Sne bo nič hudega, toda vsem takim še tako lepim (zatrjevanjem svet ne verjame. Svet gleda ah jdejstva in sodi po dejstvih, ne po besedah.
Sestanek v Rimu
Med najbolj važne politične dogodke spada sestanek v Rimu o Veliki noči. Tam so se sešli aiomški državniki z italijanskimi in z avstrijskimi svojimi tovariši.
Ne vemo točno, o čem so »visoki gospodje« v iRimu govorili in kaj so sklenili. Iz raznih iz-Sjav vodilnih italijanskih in nemških državnikov (pa sinemo sklepati, da so se sukali pogovori o «vezi med fašistično Italijo in narodno-socijalno pnovo«) Nemčijo. Ta zveza, h kateri lahko pri-pevamo še razne dosedanje italijanske zaveznike* ima namen, doseči revizijo mirovnih pogodb. K,a revizijo se potegujejo, naravno, vse države, ki Ibo bile v svetovni vojni premagane, proti reviziji, pasti pa proti novi določitvi drž. mej, so pa zlasti vse one države, ki so na podlagi mirovnih pogodb pele nastale. Med te države spadajo tudi držaje SVlale antante: Jugoslavija, Češka in Rumnnija. Razumljivo je, da se te države vsakii reviziji mej ina vso moč upirajo, razumljivo je pa tudi, da se Ws srd »revizijonistov« obrača v prvi vrsti proti Mali antanti, posebno pa še proti naši državi. Kato pa je sveta dolžnost vsakogar, ki ljubi našo državo, da v teh težji]h čažrjji ne daje sam na
Treba je torej pomakniti tega tvorca v ospredje, kjer nam razgrne svoje velike eile in velik smisel za družabno sodelovanje. Le prava, to je našim razmeram in času primerna vzgoja, oprta na našo tradicijo, in pouk, narekovan od novih zahtev, moreta roditi kmečko kulturo.
V tem velikem namenu se moramo najprej otresti duševnosti — pisane ali navidezne kulture, ki ni iz nas, niti za nas. Ni in ne bo. Drugič: Gledata moramo na svoje naloge s širšega gledišča, ki obvlada pomembnejša, nadrejena in odločilna vprašanja. S pikami na »i« belimo le razpadajoče ogrodje.
Naša prva dolžnost je, da spoznamo vrednost dela kot stvariteljico vsakršne kulture, ki pa je okovano v barbarsko sužnost in v starorimsko izkoriščevalno pravo sile. Krnet mu hlapčuje z delom na svoji zemlji, delavec pa v rovu in tvornici. Strašno se podcenjuje, kar je najsvetejše in gonilna sila žitja in bitja — delo. To »pričujejo najbolj armade delavoljnih — in željnih rok brez eksistence, ki ne morejo niti do izkoriščevalnega dela? In vendar so še vedno resnične Gregorčičeve besede, da je svet dovolj bogat za vse.
Iz te armade pa izvira dvojno zlo, dvojna nesreča: Odtegnjene so zemlji zdrave mišice in v novo pokolenje se prelije kal telesne sile in moralne onemoglosti.
Kam pridemo po tej poti?
Oprostitev dela mora postati geslo in središče vzgojnega dela, kmečko delo in njegova sodelavka pa naše svetišče. Prava narodna vzgoja pojdi v pravcu danskega ljudskega apostola, pastorja Grundtwiga, ki je že pred skoraj 100 leti preklel nemško šolsko logiko in rimljansko (pogansko) pamet. Tudi veliki učitelj Komensky je iskal spoznanje v hrastu in bukvi in je snoval pouk in vzgojo v svojstvu prirode.
Danski kmet je prvi doumel misli in besede Grundtwiga, in na njegovi ddeji zasnovane visoke šole — ljudske univerze so postale njegova last. Zato se je v razmeroma kratki dobi popolnoma preobrazil. Sicer je izgubil na svoji prvotnosti, a njegovo duševno obzorje se je razširilo, duh poglobil. Od kmeta trpina se je dviignil do kmeta umetnika, z revščine v blagostanje
Janko Furlan.
šim nasprotnikom orožja v roke, ker si naši nasprotniki že sami dovolj prizadevajo, da nam škodujejo, kjer morejo.
Francija ne popusti.
Italijansko-nemška zveza pa ni naperjena samo proti Mali Antanti, ampak tudi proti Franciji in Poljski. Francija pa se ne uda, ampak je odločna, da brani svoje pridobljene pravice za vsako ceno. Baš te dni je odobril francoski parlament nove kredite za armado, za katere so glasovali tudi socialisti — kar je dokaz, da je položaj resen.
Poljaki pa tudi ne mirujejo in ni izključeno, da pride med Poljsko in Malo antanto do ožjega sodelovanja vsaj v vnanji politiki.
Kaj pravijo Angleži?
Anglija je, kakor znano, do najnovejšega časa precej vidno podpirala Nemčijo in predssdnik angleške vlade Mac Dcnald je prav odločno zagovarjal italijanski načrt, naj se ustanovi »zveza štirih velesil« (Anglija, Francija, Italija in Nemčija), ki bi določile nov red v Evropi — proti Franciji seveda. Tega načrta pa angleški parlament ni odobril, pač pa so se slišale prav ostre besede proti Nemčiji. Podoba je torej, da do »zveze štirih« ne bo še tako naglo prišlo.
Tudi Rusija se oglaša!
V splošni evropski zmešnjavi pa se je oglasila tudi Rusija, ki je še vedno silno važen čini-telj v svetovni politiki.
Med Rusijo iu Nemčijo so doslej obstojale
prav tesne zveze. Odkar pa je začel novi nemški kancler Hitler preganjati komuniste, se je ta zveza močno ohladila in Rusi so dali jasno razumeti vsem, da začno lahko tudi drugačno politiko, da namreč obnove svoje stare politične zveze s Francijo 1 Tak korak z ruske strani bi položaj v Evropi lahko temeljito izpremenil; dvomljivo pa je, če bo res tako daleč prišlo.
V Zedinjenih državah.
Ravno tako je treba še počakati, kaj bodo k evropskim zapletom rekle Zedinjene države.
Zedinjene države se zaenkrat drže še bolj ob strani, ker hočejo najprej napraviti red doma in obnoviti svoje gospodarstvo. To je očivid-no tudi glavna naloga, ki si jo je postavil novi predsednik Zedinjenih držav Roosevelt. Začetki novega gospodarskega življenja v Zed. državah se že kažejo. Odkar so odpravili »prohibicijo«, je dobilo delo na stotisoče ljudi. Tudi banke so dobile izdatno državno pomoč, sedaj pa hočejo še kmetom pomagati z razdolžitvijo. V ta namen hočejo izdati posojilo v znesku 2 milijard dolarjev. Poleg tega pripravljajo v Zed. državah veliko svetovno gospodarsko konferenco, ki tudi ne bo ostala brez vpliva na Evropo, neglede na njen uspeh ali neuspeh. Sila gospodarskih raz-med pa vedno vpliva tudi na politiko in zato ni izključeno, da se bo tudi danes tako razrvana Evropa vendarle tekom časa nekoliko pomirila.
XI- redni občni zbor »Ekonoma«
osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani.
Ob številni udeležbi članstva se je vršil v sredo, dne 12. t. m. dopoldne redni občni zbor »Ekonoma«. Predsednik g. inž. Fran Zupančič je otvoril občni zbor točno ob 11. uri dopoldne, podal predsedniško poročilo, pojasnil današnji položaj ter bodril navzočne zadrugarje k nadaljnjemu deiu, da se bo »Ekonom« kot gospodarska centralna zadružna ustanova še bolj uveljavil ter še uspešneje vršil svojo zadružno nalogo.
Obširno poročilo o poslovanju in računskem zaključku za preteklo poslovno leto je podal ravnatelj g. Anton Soršak. Iz njegovega poučnega in zanimivega poročila posnemamo, da se je delokrog »Ekonoma« v letu 1932 vsestransko zelo razširil. Posebne omembe je zlasti vreden izvoz živine v Avstrijo. Da so bile cene živini v lanskem letu kolikor toliko živahne in čvrste gre v veliki meri zasluga »Ekonomu« ozir. njegovemu neumornemu ravnatelju. Skupni promet je znašal Din 28,578066-46. Bilanca izkazuje z dnem 31. decembra 1932 Din 10.438-70 čistega dobička. Ta pribitek se glasom skupne seje na-čelstva in nadzorstva dotira rezervnemu zakladu za zgube pri blagu vsled padca cen in rezervnemu zakladu za zgube pri blagu vsled poškodbe blaga. Na zadružne deleže pa izplača 6% obresti. Celokupni rezervni zaklad je narasel na približno Din 170.000-—, kar je posebno v današnjih težkih časih samo za pozdraviti.
Skladišče »Ekonoma« je vedno dobro založeno z deželnimi pridelki, predvsem s prvovrstno domačo in banatako moko, koruzo, pšenico, ovsem itd., umetnimi gnojili, supsrfcsfatom, nitrofoskal-mešanim gnojilom, apnenim dušikom, čilskim sclitrom, kalijevo soljo, cementom, modro galico, opeko, strešniki ter ostalimi gospodarskimi potrebščinami. Zato prodajalcem kakor kupcem zadrugo pri prodaji in odjemu blaga kar najtopleje priporočamo.
VINARSKI KONGRES v MARIBORU
V dneh 24., 25. in 28. maja t. 1. se vrši v Novem mestu VII. občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino združen s V. vinarskim kongresom in vinsko razstavo z vinskim sejmom. — Podružnice naj si za občni zbor izvolijo svoje delegate, in sicer na vsakih 20 članov po enega delegata.
vsi€smje -politike
Prej je moralo biti perilo dostikrat po cele dneve razgrnjeno po travniku. Zakaj peri* lo se beli samo tako dolgo, dokler deluje kisik pod vplivom solnčnih žarkov. Koliko bolj preprosto se to delo zdaj z Radionom! Medtem ko čisto milo, ki ga ima Radion v sebi, odpravi vso nesnago, narede milijoni učinkovitih kisikovih mehurčkov, da je perilo čisto in belo ko sneg. Naj bo poletje ali • *M"Asv^zima—Radion stori to sam — v 15 minutah^*'	.......
RSdion^
V	RJL5-53
\sakdania
opazovanja
Mestni izletniki
S pomladjo se pridne izletniška »sezona« (doba). V naših krajih, kjer pravih mest niti nimamo, (namreč takih, da bi se človek v njih kar duail od slabega zraka in prahu), je »izlet-ništvo« bolj moda kakor reeničma potreba, kljub temu pa (ali pa morebiti baš zaradi tega) se jako rado izpreminja v čuden izrodek zatiranja narave namesto ljubezni do nje.
Tako-le opisuje ta izrodek »Slov. Narode od 15. aprila:
>... Tako lepi so naši hribi, tako krasne naše gore, da zvabljajo nase celo najbolj zagrizene cvičkarje, tarokiste in šahiste.«
»Ali pravi turist je žalosten teh procesij in, Če le mogoče, zbeži od te pomladanske družbe. Počuti ee namreč, kakor bi bil zased med roje kobilic, ki uničujejo vse, kar je cvetočega ali brste-čega, ali kakor bi padel v vinsko družbo, ki kriči, razgraja, tuli, vriska, se krohota, cvili ali >pojec...
»Moškim se strašno mudi na vrh; po najkrajših potih ali kar po travi ali skozi gozd lomastijo: brž, brž, zakaj mudi ee jim v krčmo ali kočo. Hit6, da jim drugi ne zasedejo prostorčkov za mizo... Zakaj tisia ouza v kičmi ali v koči je vendar njiih poglavitni cilj!
»Ženske z otroci pa lazijo za njimi počasi — zakaj njih cilj in smoter izleta je trganje rož in lomljenje cvetočih grmov. Pa teptajo travo, trgajo telohe, vetrnioe, zvončke, trgajo in trgajo jih, da vlačijo cele butare in nosijo šopke, ki jih oklepajo kar z obema rokama... Resen človek se vprašuje, kaj bodo storili s temi butarami vejic? Pa tako izpraševanje se izkaže kmalu jalovo: zakaj vsi poti so posuti in nastlani z izgubljenimi cvetkami in vejicami. Vsaj polovioo svojega ropa ti »civilizirani« roparji pomečejo hitro proč, pogube \in pohodijo!«
»Slov. Naiod« je glasilo meščanstva. Torej bo svoje »civilizirane divjake« že poznat Kmetje pa tudi!
Takšni smo!
V prav tisti številki in v tistem sestavku, kjer piše o izletnikih, omenja »Slov. Narod« še neko drugo lepo slovensko lastnost:
»... Pristni Slovenec mora tuliti, vriskati ali cviliti, kadar je vesel in uživa svojo »sproščenost« ... Vsak pristen Slovenec, kedar ima pol Literčka v želodcu, mora peti, pa naj je v krčmi, v kavarni ali na hribih ali na sredi ljubljanske oeste. Skratka »sproščen« Slovenec kjerkoli in kedarkoli tuli, cvili, razgraja ali »poje«. Ob nedeljah in praznikih zvečer pa vihti nož ali poleno ter kolje in pobija...«
Resnica res oči kolje, ampak res je tudi, da je resnica hčerka božja in zato emo priobčili tudi mi to, kar je zapisal »Slov. Narod«.
Čuden človek
Pri nas nameravajo prirediti v kratkem »teden snage«. Takrat bodo poklicali vse, naj temeljito očistijo svoje hiše, dvorišča, hleve itd., da bo cela dežela »kakor iz škatljice vzeta«.
Tak »teden snage« nanveravajo pTirediti tudi na Češkem. Ko so tam prvič sprožili to misel, so vprašali tudi češkega ministra za vnaaje zadeve dr. Beneša, kaj on o tej stvari misli. Pa je dejal dr. Beneš, da on iskreno želi, da bi bila tudi češka dežela tako lepa in snažna kakor je n. pr. Holandska ali pa Švica; potem je pa pristavil, da to še ni dovolj, ampak da morajo biti ljudje tudi na znotraj snažni, t- j. da morajo biti moralni in pošteni, sicer jim vsi »tedni snage« ne bodo nič pomagali!
Čuden človek to, ta dr. Beneš! Ta mož govori tako, kakor bi bil zadnjih 50 let popolnoma prespal. Prosimo, kje pa je še danes kdo, ki zahteva v javnem življenju pošteaje, moralo, nesebičnost ia čiste roke?.
Ali se ne godi kmetom dobro?
Prijatelj mi je pripovedoval pred prazniki: »Moja žena se je peljala pred prazniki v Kočevje (mogoče tudii v Kostanjevico ali kamor že). Predno pa se je zvečer odpeljala nazaj v Ljubljano, jo je ogovorila kmetica, ki je prišla v K. ponujat na prodaj 8 kg težkega purana. »Gospa«, je rekla kmetica, »vzemite ga no Vi! Cel dan ga že prodajam od hiše do hiše, ker mi je mož naročil, da ne smem domov brez denarja; dajala sem ga spočetka za 100 dinarjev, potem sem šla
S pomladjo se začne navadno tudi doba požarov. To staro izkušnjo je potrdila tudi letošnja Velika noč.
Najhujše je divjal ogenj v hribovski vasi Rogačica pri Škocjanu. Ko so na velikonočni ponedeljek ljudje odšli v bližnje Dole na žegnanje, se je vnelo doma v vasi v hiši posestnika An-drojne. Ogenj se je zaradi hudega vetra razširil z bliskovito naglico in je zajel vse hiše in vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je popolnoma 10 trdnih kmetskih domačij. Gasiti ni bilo mogoče, ker so bila vsa poslopja krita s slamo. Zgoreli pa so ljudem tudi vsi pridelki. Uničeno je seveda tudi vse pohištvo. Škodo cenijo nad 2 milijona dinarjev, vsi skupaj pa so bili zavarovani komaj za 80 tisoč dinarjev.
V noči od velike sobote na nedeljo je pogorela v Zibiki domačija Lojzeta Cokla. Gospodar
pa s ceno vedno bolj navzdol — vzemite ga no, dam ga za 50 Din, samo da ne pridem brea denarja domov!«
Puran je tehtal 8 kil; en kilogram pride torej na 6 Din. Prosim, 6 Din za 1 kg mesa, in to pitanega purana! Ali ni to pretirana oena? Mar, ne bi bilo dovolj 1 Din ali kvečjemu 2 Din za kilo? Čemu pa rabi kmet kar 50 Din? Kmet naj| bo vesel, da se krompirja naje za praznike ali pa kaše, ne pa da prodaja purane po 6 Din za kilogram! 0, ti kmetski svet, kako si pokvarjeni,
je dobil pri gašenju težke opekline, da so ga mo* rali odpeljati v bolnišnico. Zavarovan je bil le za 1500 Din.
V	Stražišču pri Kranju je pogorela šupa po« sestnika Rozmana. V šupi je bilo nad 30 voz ste« Ije, slame in sena. Škodo cenijo nad 100.000 Dim
V	Košakih pri Mariboru je uničil ogenj na Veliki pondeljek zvečer gospodarsko poslopja posestnika Jazmana. Škoda je krita z zavaroval-* nino.
Na dveh krajih je gorelo baš za praanike tu« di v kamniškem okraju: v Loki pri Mengšu ia na Homcu. Tudi tu je škoda velika. Ogenj so za-i netili na obeh krajih' baje zlobni ljudje ___.——i.
Poravnajte pravočasno naročninog da se vam pošiljatev lista ne ukine!
Požarf na	honcih in kvajih
Milijonska škoda v vasi Rogačica pri Škocjanu — Gorelo je še v Zibiki, okoli Kamnika, v Košakih in v
ni v«v v
Straziscu
žinlonin Švehla. 6C letnih
Antonin Švehla, vodja češkoslovaške agrarne (republikanske) stranke, je praznoval za Veliko noč svojo eoietnico.
Kaj pomeni delo Antonina Švehla za češkoslovaško državo in za agrarni pokret ne samo na Češkem, ampak tudi v drugih slovanskih agrarnih državah, to bo pokazala šele zgodovina. Danes pa že lahko rečemo: Če bi ne bilo Masaryka lin Švehle, prav gotovo ne bi zavzemala češka jdržava tako častnega mesta v zboru narodov in držav kakor ga zavzema.
Antonin Švehla se že več let ne udejstvuje iv aktivnem političnem življenju zaradi svojega rahlega zdravja, vendar pa njegov vpliv na javno življenje ni zaradi tega nič manjši. Njegovi jav-mii govori, ne samo v parlamentu, ampak tudi na strankinih zborovanjih, so krasen primer pripro-stosti. On je govoril in pisal iz srca do srca, da ga je lahko razumel tudi malo šolani kmet.
Ena najodličnejših vrlin Antonina Švehle je njegova ljubezen do kmetskega stanu in njegova silna aktivnost. On ni nikdar tiščal v ospredje zaradi kakih vnanjih časti ali zaradi dobička, ampak je tudi kot večletni predsednik češke vlade ostal zvest svoji zemlji: on je kmet kakor je bil.
V politiki je vedno za aktivnost. Njegovo geslo je bilo in je še: Treba je delati, sodelovati. iZato je bil vedno proti »opoziciji«. Svojim prijateljem je rekel:
»V politiiki je često zelo nemirno. Kadar-ikoli je padla vlada, so nekateri klicali, naj gre Švehla s svojo stranko v opozicijo, kar je isto, ka-Skor 6e bi kmetu svetoval, naj v časih težav po-foegne s svoje zemlje. Mi ne bežimo, pa naj tudi streia udarja, zakaj bi potem bežali, ako kdo govori bedastoče? Mi ne bežimo in se ne sprašujemo, kaj nam je početi. Mi to že dobro vemo!
So pa med nami ljudje, ki pravijo, da jim je opozicija najmilejša. Ti pozabljajo, da je demokracija resnica. V demokraciji se ne sme lagati. Govorimo si vedno resnico, ker tedaj šele dobi svoboda svojo pravo ceno. Namen svobode pa je:
Ko je Ingenhous (1. 1779-) postavil svoj nauk o pojavi dihanja pri rastlinah, še niso imeli ni-kakega pojašnjenja, kako nastajajo posamezne ia-oziroma spremembe v rastlinskem organizmu. Šele poznejši poskusi Sussure-a in drugih so točno odkrili vse spremembe in rešili nadvse važno vprašanje dihanja naših rastlin.
Razen ogljikovega dvokisa se nahaja v zraku kisik kot nadvse važna prvina; služi živalim za njeno življenje in rastlinskim klicam oziroma celotni rastlini za njen uspešen razvoj. Rastlina sprejema kisik iz ozračja, oddaja pa ogljikov dvo-fkis in vodo; pri tem dejstvu se razvija potrebna toplotna energija za rastlinsko življenje. Rastlina diha ne sani o po noči, — kakor se je prvotne mislijo — temveč pcdnevi in ponoči. Resničnost zgornjih trditev so dokazali neštevilni poskusi Saussure-a in drugih znanstvenikov.
Ce prenesemo rastlino v brezkisikov prostor, nastopi smrt za rastlinstvo; trenutno se sicer smrtni znaki ne bodo pokazali, ker rastlina Izločuje kisik iz ogljikovega dvokisa in uporablja kisik svojega lastnega staničevja. Ob tem dejstvu nastajajo razne reducirane snovi, med njimi tudi alkohol. Dihanje v tem smislu imenujemo intramolekularno dihanje, ki traja le kratko dobo; rastlina se sama izčrpa; nastajajo sno-fvi, Iti so za rastlinstvo strupene. Omenjeno di-nanje t. j. intramolekularno zasledujemo samo jpri nekaterih bakterijah, glivah in algah; izje-jmoma pa ob semenskem razvoju v tleh, ki nlma-|o dovoljne količine kisika.
Prav ti omenjeni slučaji pa nam nudijo pojasni te v normalnega in in t ra molekularnega dihanja. V prisotnosti kisuka se razvija normaluo
znati ukazovati samemu sebi. Nas še preveč teži nekdanje tlačanstvo in robstvo, zato stremimo k zanikanju. Vsa naša politika je bila v zanikava-nju Dunaja z njegovim ponetmčevanjem, v zani-kavanju pritiska iz Rima, v zanikavanju vsega, kar nas je pritiskalo. Vzgojeni smo bili za večen odpor. Toda danes nimamo za kaj rohneti, ko je država naša, danes moramo le delati in graditi. Za nas sta samo dve možnosti: ali se izkažemo pri delu tako sposobne, kakor smo bili pri rušenju starega, ali pa dokažemo, da nismo vredni velike izpremembe. Nihče na vsem svetu nam
Dr, Antonin Švehla .
ne bo olajšal usode, ako si je ne znamo sami.
Svojo svobodo smo plačali tako drago, da je vsa-ga igra na račun države zločin in ne pomeni samo propast države, marveč propast vsega našega naroda.«
To so krasni nauki, vredni, da se ravnamo po njih tudi mi.
Slavljencu pa želimo tudi mi, da se skoro zdrav in čil zopet vrne na delo v korist in blagor vsega kmetskega stanu 1
dihanje; spaja se organska snov s kisikom. V odsotnosti kisika pa dobivamo intramolekularno dihanje, ki po svojem bistvu ni ničesar drugega kot alkoholno vrenje t. j. razkrajanje organskih spojin z mikroorganizmi. Heksoze oziroma ogljikovi hidrati se razstavljajo pod vplivom encima
—	organske dušikove spojine, sorodne beljakovinam — na alkohol in ogljikov dvokčs. Po raziskovanju češkega profesorja Stoklase je vsako dihanje v prvih pcčetkih intramolekularno; po njegovih dognanjih se razkrajajo ogljikovi hidrati
—	sladkor, škrob, celuloza — pod vplivom encima zimazc na mlečno kislino; šele kasneje razpada mlečna kislina pod vplivom laktozimaze na alkohol in ogljikov dioksid.
Normalno dihanje se odigrava pri vseh rastlinskih delih oziroma organih. Najintenzivnejše je dihanje cvetov, manj pa pri listju, deblu in koreninah; dihanje je končno odvisno od mnogih zunanjih činiteljev. S tem seveda še ni izčrpana oelotna slika oziroma snov o dihanju naših rastlin; daje samo glavne misli, ki so bile merodajne pri neštevilnih raziskovanjih preteklosti.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« greačice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
fDoobt
^^BHHBBHHHHHBBBSSI
Butanjeva. Na Velikonočni ponedeljek je priredila naša krajevna organizacija krasno uspeli javni shod, ki se je vršil radi velike udeležbe za naš hribovit kraj kar na prostem. Shodu je predsedoval g. Kogovšek, ki je v imenu občanov pozdravil vso došle okoličane, zlasti pa našega priljubljenega poslanca Albina Komana, ki nam je v eno in pol urnem krasnem navdu-šilnem govoru pojasnil in naslikal marsikaj, kar nam ni bilo znanega. Po shodu smo si skupno 3 poslancem ogledali novo cesto, stavbišče za šolo in se nato od njega v najlepšem razpoloženju poslovili z željo, da hi nas v kratkem še kaj obiskal.
Zborovanja JRKD. V višnjegorskem okraju so se vršili v nedeljo 9. t. m. trije lepo obiskani občni zbori krajevnih organizacij JRKD in sicer na Krki, Stični in Dragi. Na velikonočni ponedeljek pa je zborovala krajevna organizacija Vel. Gaber. Prišli so ugledni kmečki gospodarji, zavedni fantje, župani in ^občinski odborniki vseh okoliških občin in napolnili zborovalni prostor do zadnjega kotička. Vseh občnih zborov se je udeležil narodni poslanec Milan Mravlje, ki je s poljudnimi besedami obrazložil zborovaicem pomen in važnost nove vsedržavne stranke ter poročal o delu narodne skupščine.
Radovljica. Dne 2. aprila se je vršil poslovilni večer »reškega načelnika dir. Vidmarja iz Radovljice. Dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna kakor le malo kedaj od najmanjšega delavca do največjega »gospoda«. Saj dr. Vidmar kot človek je bil ena naj-markantnejših osebnosti in prvi sreski načelnik v Radovljici, v katerem je vsakdo videl prijatelja, ki mu z zaupanjem odkrije svoje bolezni. Na drugi strani je bil priprost v občevanju z narodom, da je človek, četudi ni mogel doseči svojega cilja, bil vsaj polo-lažen in vesel, da je videl človeka, ki s takim razumevanjem posluša njegove želje. Kot uradnik je bil konciljanten in vesten, silno objektiven, na drugi strani korajžan. Če si mu stvar dopovedal in je spoznal, da je v resnici v interesu sreza, je takoj izdal nalog — brez ugibanja, bi ali ne bi. Sprejemal je stranke ob vsaM uri, brez razlike ali je sprejemni dan ali ne, dostop do njega je bil vedno mogoč. Zato ni bil priljubljen samo med uredništvom, temveč tudi pri prebivalstvu vsega sreza. Zato pa je bil ta poslovilni večer v resnici složna manifestacija hvaležnosti vseh govornikov, ki so se zahvaljevali za pozornost na vseh poljih narodnega gospodarstva, kjerkoli se je udej-stvoval dr. Vidmar. To ni bil sestanek par ljudi, bil je večer slovesa vsega sreza od dr. Vidmarja. Na no-*vem mestu mu želimo obilo uspehov z željo, da nas Gorenjcev ne pozabi, kot ga bomo tudi mi ohranili v trajnem spominu.
Medvode. Pri nas smo bili letos glede iz-obrazoe kmetske mladine dobro preskrbljeni. Fantje smo obiskovali kmetijsko nadaljevalno šolo, ki je bila te dni zaključena. Šolo je obiskovalo 33 fantov. Z veseljem moramo ugotoviti, da smo v šoli silno mnogo pridobili, zlasti kar tiče strokovno-gospodarske izobrazbe, ki jo bomo prav vsi vedeli prav obrniti v prid našega kmetskega gospodarstva. Hvaležni smo šolskemu upravitelju g. Al. Kržišniku ter vsem ostalim predavateljem za vse delo in pozornost, ki so nam jo posvečali skozi ves čas šole. — Pa tudi za dekleta je bilo poskrbljeno. In sicer se je vršil trimesečni kmetijski gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 18 tovarišic. Tečaj, ki je bil pod spretnim vodstvom voditeljice Minke Odlazek ter njene pomočnice tov. Anice Turn-šek, je bil zaključen z razstavo ročnih del ter kuhinjske umetnosti in gospodinjstva, ki je glasno pričaia o vsestranskem uspehu tečaja. Splošna želja vseh naših kmetskih mater, ki so pribite.e gledat razstavo, je bila, da se tak tečaj še večkrat ponovi. — Poleg te izobrazbe pa nismo pozabili »Društva kmetskih fantov in deklet«:. Marljivo sestavljeni načrt našega poletnega udej-stvovanja pa naj da vsem tovarišem in tovari-šicam, ki še niso v društvu, pobudo, da pristopijo v naše vrste kot borci za zmago kmetske | misli.	.Vinko Šetina.
Lado Jerše:
Muho diha	2
Mogoče ste tudi Vi med tistimi,
■um minili——a——■
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1982 ▼ trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din se po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca.
SARGOV
jsifMtoA
KALODONT
Seja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 23. t.
m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Zvezo kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 3. Vabimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeležijo. Na seji morajo biti zastopana vsa društva iz območja ljubljanskega pododbora! V slučaju, da bi bila društveni predsednik odnosno podpredsednik zadržana, naj pošlje društvo drugega zastopnika. Ker so na dnevnem redu vprašanja, tičoča se organiziranega dela tako v posameznih društvih, kakor tudi v pododboru samem, je udeležba obvezna.
Organizacija in njen pomen za kmetsko-delavsko mladino
Danes se čestokrat ouje beseda — organizacija. Nekateri jo premislijo in zato tudi razumejo, drugi pa podzavestno sledijo njeni čarobni
sili.
Organizacija pomeni združenje več oseb, ki so si postavile skupni cilj, ki ga hočejo in morejo doseči le potom organizacije. Ta cilj je tudi zapisan v pravilih dotione organizacije, pravtako pa tudi način, po katerem bi ta cilj dosegle ter sredstva, ki bodo k temu pripomogla. Imajo pa vse organizacije skupno načelo — napredovati, pa bodisi da se ta napredek izraža na gospodarskem, kulturnem ali kakršnemkoli področju človeškega udejstvovanja. Gotovo pa je, da mora temeljiti na različnih interesih prizadete organizirane skupine ljudi, bodi tako gospodarskih kot socijalnih in enakih.
Organizacije pa niso danes le nekaka moda, marveč jih naš čas naravnost od posameznih stanov, ki se hočejo ohraniti ter si priboriti in ustvariti blagostanje, zahteva. Naša doba je doba skupnosti. Poedinec ne pomeni ničesar, velja le toliko, kolikor ga predstavlja njegov stan ali razred. Danes to podzavestno občuti malone vsak človek, zato pa se tudi tako naglo vrši združevanje ljudi, posebno še tam, kjer se podzavestno občutenje spreminja v trdno spoznanje. Do tega pa največ pomore izobrazba. Če pa se ozremo okoli sebe, vidimo, da se vsi stanovi bolj trudijo za svojo izobrazbo kot pa kmetski ter da so vsi bolje in trdneje organizirani. Posebno vidno je to pri šolanih ljudeh: uradnikih, učiteljih, zdravnikih itd. Prav posebno pa so še organizirani takozvani kapitalisti (ljudje, ki so danes gospodarji tovarn, vseh proizvodnih sredstev, denarja itd.), ki imajo od najmanjše organizacije izvedeno največjo, ki obsega ves svet.
V našem javnem življenju se še posebej čuti močan vpliv organizacij, kajti organiziran stan vpliva povsod odločujoče. Poedinca se danes ne vpraša za mnenje ne pri zakonodaji, ne pri carinah, trgovskih pogodbah, prodajah, določeva-
nju cen, politike itd.; mnenje o vseh najvažnejših življenjskih vprašanjih izražajo organizacije posameznih stanov.
Za kmetski stan so zato pravtako važne organizacije. Koliko koristi za vso vas predstavlja recimo samo mlekarska zadruga, ki je tudi v bistvu le organizacija vseh vaščanov. In še druge zadruge: hranilnice in posojilnice, sirarske zadruge, sadjarske, živinorejske itd. Toda teh organizacij je v primeri s številom našega kmet-sko-delavskega ljudstva še vse premalo.
Res je, da so starejši ljudje težko dovzetni za take reči, posebno za organizacijo. Toda kmet-sko-delavska mladina ne sme biti taka. Vendar pa fantje in dekleta niso kar sami od sebe zmožni voditi in upravljati raznih gospodarskih organizacij. Manjkata jim za to potrebna sposobnost in vztrajnost. Tega pa se naučijo v raznih kulturnih organizacijah, v Društvih kmetskih
fantov in deklet. Kjer pa takega kulturnega in prosvetnega Društva kmetskih fantov in deklet ni, ga je pa treba ustanoviti. Zakaj prav v teh društvih dobe fantje in dekleta ono potrebno izobrazbo, ki je ni mogla dati šola, ki pa je za vse življenje neobhodno potrebna. V teh društvih šele spoznata kmetski fant in dekle velik in odločujoč pomen kmetskega gospodarstva za celokupno narodno in državno gospodarstvo, pa tudi pomen kmetskega stanu v človeški družbi, narodu in državi.
Nobene vasi ne sme biti v Sloveniji, kjer bi ne bilo organizacije — Društva kmetskih fantov in deklet. Fantje in dekleta ustanovite si svoje lastno društvo, kjer boste svobodno premišljevali, kjer se boste izobraževali, dostojno zabavali in pripravljali za resen vstop v življenje, ki zahteva tudi od kmetsko-delavske mladine kar največ sposobnosti in znanja.
Delo naših društev.
Iška vas. V nedeljo, dne 2. aprila se je vršil redni občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet« Ni še leto dni, odkar smo si ustanovila to svojo lastno organizacijo, a je vendar treba ugotoviti, da je v tej kratki dobi naše društvo prav uspešno delovalo. Poleg ve-čih sestankov, ki so se jih vsi tovariši in tovarišice z veseljem udeleževali, je društvo priredilo tudi trimesečni izobraževalni tečaj, ki je dosegel velik uspeli, za kar smo dolžni zahvalo zlasti
šol. upravitelju tov. Francu__
Garšiču, ki nas je z vsem razumevanjem podprl v stremljenju po čim globlji izobrazbi. Priredili smo tudi lepo uspelo tekmo žanjic ter igro »Divji lovec«, ki je zelo dobro izpadla. S tem delom smo pokazali bližnji in daljnji okolici, kaj zmoreta kmetski fant in dekle v svoji organizaciji ter svojem mladinskem pokretu. To delo bomo v bodoče še pomnožili, nam in vsemu gibanju v prid. Vse za zmago naše kmetsko-delavske misli!
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor:
predsednik tov. Janez Mazi, podpredsednica Lov. Ivana Žagar, tajnik tov. Franc Mazi, blagajnik tov. Josip Japelj, odborniki tovariši: Jakob Ru-pert, Franc Podržaj, Ivan Žagar, Jakob Zupec, namestnice tovarišice Mici Rupert, Angela Mazi, Alojzija Vingerc, nadzornika tov. Franc Sterle, Martin Rupert, delegata za »Zvezo« tov. Janez Mazi in Jože Japelj. — Po končanih volitvah nam je lepo govoril šol. upravitelj tov. Franc Garšič, nato pa je podal poročilo delegat »Zvezen tov. France Gerželj.
Škocijan nad Turjakom. V dvorani Gasilnega doma se je v nedeljo, 9. aprila vršil občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki so se ga številno udeležili tovariši in tovarišice, navzoč pa je bil tudi šol. upravitelj tov. Lojze Zupane, ki z razumevanjem sledi in pomaga našemu delu do uspeha, in delegat »Zveze« tov. France Gerželj, ki je v daljših izvajanjih orisal pomen in smernice naše mladinske organizacije. Poročila posameznih odbornikov izkazujejo še dokaj živahno udejstvovanje našega društva, ki bo v bodoče postalo še večje in uspešnejše, s čemer bomo le koristili sebi in naši vasi, v kateri mora končno tudi enkrat zavladati red in mir, da bomo v slogi pričeli vsi kot eden delati za zmago kmetske ideje. — V novi odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice: predsednik Leopold Iamrler, pod-piedsednik Jožef Sever, tajnik Ludvik Sever, bla-
gajnik Stanko Šmuc, odborniki Martin Stare, Lojze Zupane, Marija Sever, Janez Znidaršič, Marija Šmuc, Herman Peterlin; nadzornika Alojz Šmuc in Vili Perhaj.
TOil^ Planinka čaj
Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir! 'lacijo krvi in ohrani do visoke starosti ne zmanjšano delovno sposo' nost. — Zavitek Din 20 » apotekah
Pristopajte h Kmetijski Matici.
f)cmače vesti
f Matevž Sušnik. Prav na Veliko noč je v Rovtah nad Logatoem preminul priljubljen in spoštovan župnik Matevž Sušnik. Pokojnik je bil vzor dušnega pastirja; bil pa je tudi razumen ter inicijativea gospodar, ki je storil mnogo dobrega svoji fari. Naj počiva v mdrul
Za notarja v Marenbergu je bil imenovan na predlog ministra pravde nar. poslanec Karol Gajšek.
Veliko zborovanje v Karlovou. 10-000 poslušalcev. Na Velikem zborovanju JRKD, ki se je vršilo na Velikonočni ponedeljek v Karlovcu, je govoril poleg ministra za kmetijstvo g. De-metroviča in ministra za šume in rude g. Matice tudi minister za sooijalno politiko in narodno edravje g. Ivan Puoelj.
Binkoštni izlet na morje priredi tudi letos »Sveta vojska« ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat. Z izkaznico »Svete vojake« ima vsak udeleženec polovično voznino z vlakom, brezplačno vožnjo z ladjo po morju, preprosto prenočišče zastonj in sploh vse ugodnosti, ki jih ima tak skupni izlet. Posebni vlak iz Ljubljane je zagotovljen, iz Maribora pa bo vozil le, 6e bo prijavljenih vsaj 300 Štajercev, ki se bodo v nasprotnem slučaju v Zidanem mostu pridružili ljubljanskemu posebnemu vlaku. Podrobna tiskana pojasnila dobi vsakdo brezplačno. Pišite dopisnioo na naslov: Sveta vojska«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17.
Noro železniško postajališče Duplica pri Kamniku bo otvorjeno z nastopom novega vozr nega reda, t. j. 15. maja.
Šivanka povzročila smrt. V Brodu je neka deklioa po nesrečnem naključju pogoltnila ši-vanko, ki je kljub zdraviliški pomoči povzročila smrt.
Kaznovani tihotapci. Na neki planini pri iLivnu so našli pred kratkim oglodane kosti in tri lobanje. Preiskava je dognala, da gre za tihotapce, ki so tihotapili tobak; zašli so v snežni metež, omagali in volkovi so jih raztrgali.
Tudi mladina živi le od kruha. Brezposelni Učiteljski naraščaj, ki je v zelo hudi stiski, je B nekega zborovanja poslal svojim starejšim Stanovskim tovarišem in tovarišicam resolucijo, Y kateri pravi: »Apeliramo na vse učitelje in [učiteljice, ki imajo polna službena leta, in na ivse učiteljice, ki ste poročene z dobro situira-mimi neučitelji, da uvidite naš težak položaj in se nam prostovoljno umaknete. Apeliramo na (vaš socijalni čut in na vašo resnično stanovsko zavest. Upamo, da ne bo naš klic zadel na gluha ušesa.«
Kamnoseštvo Alojzij Vodnik
Ljubljana, Kolodvorska ulica
odprodaja radi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice.
Pri delu ob roko. Na Visokem v Poljanski dolini se je pripetila huda nesreča. Pri slaino-reznici je delal 201etni Ivan Celar, kmetski hlapec. Med delom je vtaknil desno roko pregloboko v stroj, ki mu jo je odtrgal v zapestju.
3600odstotne obresti. Neki beograjski bri-ivec je posojal ljudem denar in zahteval 120od-istotne obresti. Tega oderuha je pa daleč prekosil jv Beogradu živeči Rus Nikola Brojakovski, odvetnik po poklicu, ki je že od junija lanskega fteta v preiskavi. Prijavilo se je 22 oškodovancev, ki tožijo Brojakovskega, da je zahteval za posojeni denar oderuške obresti, ki so znašale od 100 do 860 odstotkov letno.
Žrtev splašenega konja. Ko je peljal 451etni delavec -Tanez Krečan s Polšnika pri Vranskem konja na povodcu, se je konj nenadoma »plašil in vzpel na zadnje noge. Pri tem je konj potegnil s tako silo za povodec, da je skočila Rrečanu leva roka v ramenu iz sklepa.
Zanimivo odkritje. V Br ©kovici v okolici Bihača je neki kmet na svojem pašniku pod kupom kamenja odkril precej globoko jamo. Domneva se, da je bila ta jama bivališče jamskega medveda iz neolitske dobe.
Občinski revež Karol Cizej, iz Št. Jurja ob Taboru se je močno opekel po desni nogi, ko je spal v nekem hlevu, kjer pa je po nesreči nastal ogenj.
Seznam izžrebanih obveznic vojne škode. Avgust Pertot, bančni uradnik v Ljubljani, je izdal v samozaložbi seznam vseh dosedaj amorti-ziranih in izžrebanih obveznic vojne škode. Naroča se pri založniku: Ljubljana, Gledališka ulica št. 13. Cena 20 Din.
Z odra je padel. France Galijot, 3Uetni tesarski pomočnik iz Velesovega pni Kranju je padel s tesarskega odra in se poškodoval na obeh nogah. Prepeljali so ga v bolnico.
advofeott
Bučar Josip
naznanja, da je prevzel pisarno pk. g. dr. Furlana Antona, odvetnika v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 15
Carinjenje orehovega lesa. Finančni minister je izdal carinarnicam naslednje pojasnilo: Prepoved glede izvoza orehovih debel na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 17. februarja 1932 ne velja za spodnje dele, ako se izvažajo s korenikami in žilami, vendar pa deblo nad zemljo ne sme biti daljše od 2 metrov, dočim je lahko dolžina korenik in žil neomejena.
Zg. Hudinja pri Celja. Društvo kmetskih fantov in deklet Zg. Hudinja uprizori dne 23. t. m. igro »Trije tički« na Lalkovni pri Celju. K obili udeležbi vabljeni vsil
Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Fr&no-Joiefova« grenčica, zlasti v srednji ln visoki starosti izborno čisti želodec in čreva
Vesti iz sveta
Dražbe kmetij ustavljene. Ministrski svet v Pragi je sklenil zakon, po katerem se dražbe zemljišč na kmetih ne smejo vršiti do 1. januarja 1904. Izjeme se dovoljujejo samo za mezdne in alimentacdjske zadeve in na zahteve emisijske banke.
Iz Nemčije prihajajo dan za dnem tisoči beguncev, ko da vlada prava vojna. Samo v Švico jih je doslej prišlo že okoli 10 tisoč. To pač niso nič kaj imenitni znaki Hitlerjevega fašizma.
V	angleški zbornici je bil sprejet zakonski načrt, ki prepoveduje za 3 mesece uvoz blaga n Rusije.
V	južnoafriškem rudnika zlata Langlaagtu
je nastal v globokem rovu požar, pri čemer je našlo smrt sedem rudarjev.
Razpust parlamenta r Gdansku. Deželni zbor je sprejel z 41 glasovi od 66 resolucijo koalicijskih strank, ki zahteva razpust deželnega zbora.	,
Prebivalstvo Nemčije je naraslo v teku zadnjih šestih let za 2,678.000 ljudi.
Ureditev kmečkih dolgov r Nemčiji. Listi poročajo, da je vlada že sestavila novi zakon o ureditvi kmečkih dolgov.
Lep blagoslov. V ženski bolnici v Rimu je povila žena delavca Ricciardija štiri otroke ženskega spola. Mati in deklice so zdrave.
Švicarska širok ogrudnost. švicarske oblasti »o sklenile, dovoliti bivanje na svojem ozemlju vsem osebam, ki morajo zaradi preganjanja zapustiti Nemčijo.
20.000 žrtev hripe na Angleškem. Kakor poročajo, je pobral zadnji val influence na Angleškem okolu 20.000 človeških življenj.
Solnce, ki posije t vsako hišo . . . Najsi bo v majhnem, starem mestu ali pa sredi večjega mesta — solnce, ki je potrebno pri beležu na planem, lahko posije v slednjo hišo, če se le rabi Schichtov Radion — to samodejno pralno sredstvo — pri žehti. V Schichtovem Radionu je na milijone prizadevnih kisikovih mehurčkov, ki spravijo vso nesnago iz perila in ga lepo in nežno obelijo. Schichtov Radion je tisto, kar je bil doslej belež na planem — ampak v pralnem kotlu.
Uvedba petrolejskega. monopola v Franciji.
Pri razpravi o proračunu dohodkov je zbornica sklenila monopolizacijo petrolejskega uvoza in podržavljenje francoskih petrolejskih rafinerij.
Francoske srednje šole brez šolnine. Francoska zbornica je te dni sprejela zakon, ki določa, da se razširi brezplačni pouk na vse razrede francoskih srednjih šol. Doslej so bili oproščeni šolnine samo dijaki v 4., 5. in 6. razredu.
Američani hočejo tudi vino. Odbor za »pota in sredstva« poslanske zbornice je razpravljal o zakonskem načrtu kalifornijskega poslanca Leaja, ki je predlagal, naj se dovoli tudi prodaja vin z 10 stopinjami alkohola.
Zrakoplorne nesreče v Franciji. V Berreju je treščilo na zemljo letalo, ki je zahtevalo pet človeških življenj. V bližini Hossegorja pa je padel na tla aeroplan, ki je začel goreti v zraku. Pilot se je rešil s padalom, trije potniki pa so zgoreli v plamenih.
Češki Sokoli proti fašistom. Vodstvo češkoslovaškega Sokolstva je že pred par leti proglasilo, da se program sokolstva nikakor ue sklada z načeli fašizma in da vsled tega fašisti nimajo mesta v sokolskih vrstah. Po zadnjem napadu na vojaško kasarno pri Brnu v Zideni-cah, pa so začele češke sokolske župe ponovno dosledno izključevati iz svojih vrst pripadnike fašistov, češ, da ogrožajo obstoj češkoslovaške države in naroda.
Čebele umorile tri mezge. V vasi Alicante v Italiji so čebele napadle tri mezge, ki so vozili čez polje poljske pridelke. Vozniki so se o pravem času rešili, čeprav so čebele tudi njih hudo opikale. Vsi trije mezgi pa so nekaj časa potem I radi pikov poginili.
Mnogoženstvo z davki. Iz Bruslja poročajo, da je belgijska vlada uvedla v Kongu davek na mnogožence. Za vsako ženo, ki presega okvir evropskega zakona, mora plačati mnogoženec 50 frankov dodatnega davka.
Mravlje razjedale cerkveni kor. V zgodovinsko važni cerkvi sv. Petra v Perugiji so mravlje popolnoma razžrle dragoceno pohištvo na koru iz 16. stoletja. Mravlje so starinsko dragocenost skoro popolnoma uničile. Oglodale in odnesle ao skoro vso notranjščino kora in pustile samo trhel pokrov.
Blagoslovitev nove sofijske katedrale. Preteklo soboto so v Sofiji svečano blagoslovili katedralo svete Nedelje, ki so jo komunisti z atentatom 1. 1925 porušili. Atentat je zahteval, kakor znano, takrat ogromno žrtev; našteli so 250 mrtvih in 350 ranjenih. Zdaj so katedralo lepo obnovili.
Desetdnevno brezplačno bivanje na Bledu
Da seznani poeetnikesokolskega pokrajinske*-ga zieta v Ljubljani (Vidov dan) tudi z naravnimi krasotami Bleda, je aranžiralo sokolsko društvo Bled večje število 10-dnevnih brezplačnih bivanj z vso oskrbo v najboljših hotelih na Bledu.
Prijave je poslati Sokolakemu društvu Bled najkasneje do 16. junija. Pri večjem številu interesentov se isti izžrebajo. Prijavi je priložiti Din 3 v znamkah za odgovor. Po želji se z desetdnevnim bivanjem lahko koristijo tri osebe po 3 dni.
Poleg ugodnosti na vseh železnicah za poset pokrajinskega sokolsikega aleta v Ljubljani, je dovoljena pri 10-dnevnem bivanju na Bledu polovična govratna vožnja.
Lep primer kmečke zadružnosti!
Težko sem se lansko leto odzval povabilu naših kmečkih graničarjev gori v Sovodnju v Poljanski dolini, da organiziram mlekarsko zadrugo. Težko pravim zato, ker sem imel načrt podirati malo, kar je postavljeno, pa ni zmožno življenja, in ustvarjati samt veliko. Videl sem precej poguma ia dobre volje, toda izkušnje in k temu neugoden teren radi dobave mleka in oddaje mlečnih izdelkov, so me spravile v dvom, da bi bilo uspeha.
Mlekarska zadruga v Sovodnju, ki je pričela pred enim letom delovati brez vsakršnekoli javne podpore — nam kaže tako razveseljiv napredek, da služi lahko za vzor vsem našim kmetijskim zadrugam. Koliko zadružne požrtvovalnosti je v teh naših obmejnih gorjancih, nam pove samo dejstvo, da je narastla količina mleka od 60 1, že na 400 1 dnevno. Kdor pozna dobavljalni okoliš mlekarne, nerad verjame, da prinašajo člani toliko količino mleka v dolino in zopet odnašajo posneto mleko domov. Mlekarna se namreč bavi samo z izdelovanjem masla.
Pred par leti je živelo ondotno ljudstvo večinoma od lesne industrije. Odrezano daleč od železnice in dobre ceste je pa našlo sedaj nov vir dohodkov v mlekarstvu. Ni mnogo izkupička iz mleka, toda vsakdanji je in bolje nekaj, kot nič.
Zadruga pošilja maslo v Ljubljano — v veliko zadovoljstvo odjemalcev. Ker so režijski stroški mlekarne niizki z ozirom na zavednost in požrtvovalnost članstva, plačuje mleko članom vsakega meseca. Tudi cena mleku, ki je odvisna cd odstotka todšče tako, da doseže celo več, kot 1'10 Din za liter, je zadovoljiva.
Dober vzgled mnogim prav starim pa tudi novejšim mlekarskim zadrugam dajo Sovodnje!
Takšen kmečki živelj je v vsakem pogledu najboljši čuvar naše meje in ga je treba vsestransko podpirati!
Kako pokončujemo škodljivce in mrčes na vrtu.
Škodljiv prebivalec na vrtu je poleg drugih tudi ogrc, to je ličinka majnikovega hrošča, ki se živi od korenin vrtnih rastlin. K sreči se ogrc v dobro obdelani zemlji ne more dolgo držati. Ker se njegova rast razteza na dobo več let, se ga na vrtu prav lahko iztrebi, predno popolnoma dorasle in se spremeni v hrošča. Njegovo varno bivališče je le v neprekopani zemlji, odkoder prileze na spomlad kot gotov hrošč na svetlo. V hroščevdh letih dn krajih otresamo drevje zjutraj in zvečer ter hrošče pobiramo. Večje množine nabranega mrčesa po-parimo z vrelo vodo ter ga porabimo za kompost.
Pokal ica, nemški Saatschellkaler je sicer sam po sebi dokaj nedolžen hrošček, toda njegova ličinka, imenovana tudi struna, je zelo škodljiva. Je rumenkaste barve ter je trda in iztegnjena, po čemur se razlikuje od drugih ličink, ki so mehke in se zvijajo. Njeno preobra-ženje v hrošča traja več let. Hrošč ima to posebno lastnost, da v nevarnosti skrči noge, se spusti na tla ter se naredi mrtev, če pade pri tem na hrbet, ne more na noge zaradi kratkih nog in ploščatega telesa. Toda iz hrbtne leže se lahko požene kvišku in pade potem na noge. Pri tem se čuje pok — odtod ime pokalica. Kot prava vaba za ličinke so solatne rastlinice. Ličinka pregrize glavno korenino, nakar rastlina ovene. Pri vsaki oveoieli rastlini se jo torej zaloti pri koreninah. Da mrčes uspešno zatiramo, storimo najbolje, ako posejemo med drugo zelenjavo nekaj solate ter ga na ta način polovimo.
Votla drevesna debla kot gnezdišča. Kadar odstranjujemo iz sadovnjakov ostarela ali drugače neporabna drevesa, je med njimi mnogokrat votlo deblo, koder so v duplini morda že celo gnezdile ptice. Škoda je prezreti te dupline in ne uporabiti jih, ker so najboljša gnezdišča za različne ptičice. Sploh vsako votlo deblo pride v ta namen prav. Tako deblo ali vejo razžagamo v primerno dolge komade, jim navrtamo dovolj velike odprtine ter pribijemo nanje zgoraj in spodaj pokrovček; tako smo naredili z najmanjšim trudom gnezdišče, ki ga bo večina ptic raje uporabljala ko umetno, iz deščic napravljeno. Predvsem koristne sinice in druge manjše pevke, ki so najkoristnejše našemu drevju, se jih kaj rade poslužujejo. Za te znaša izletna odprtina 2-7 do 3-3 cm. Odprtina naj bo obrnjena proti dopoldnevnim uram.
Za gespodin/e
Milo imejte vedno na pripravnem suhem prostoru, najbolj priporočljivo je na peči. Dobro osušeno milo veliko bolj izda kot sveže, ki se naglo speni in se ves kos takorekoč stopi.
Kuhana jajca se vsa rada ne luščijo, če pa daš v vodo, kadar jih kuhaš, žlico soli, boš vsa lepo in z lahkoto oluščila.
Da se likalnik ne prijema. Da se likalnik pri likanju škrobljenega (štirkanega) perila ne bo prijemal, zmešaj škrob (štirko) z milnico, kar provzroči tudi to, da se perilo lepše sveti.
Surovo maslo ohranimo sveže, če ga denemo v čist lončen lonec in ga poveznemo na globok krožnik. Ko je lonec z maslom lepo na sredini krožnika poveznjen, nalijemo v krožnik za prst visoko slane vode, katero pa moramo vsak dan menjati. Kadar maslo rabimo, privzdignemo lonec in ga zopet poveznemo kakor je bil ter obnovimo svežo slano vodo.
Sejmi
24.	aprila: Sv. Jurij ob j. ž., Št. Jurij pri Hra-
stovcu, št. Jurij ob Svečini, Mozirje, Škofja Loka, Planina, Črni vrh, Radovljica, Zdule, Izlake, Žužemberk, Jagnica pri Svdbnjem,_ Krka, Ig, Ribnica, Šturje, Rogatec, Vojnik, Sv. Lenart v SI. gor., Sv. Mohor pri Podčetrfc* ku, Hoče, Laško.
25.	aprila: Bučka, Grosuplje, Hotavlje, Mozeljeij Sv. Jurij pod Kuuiom, Metlika, Bušeča vas, Kostrivnica, Sv. Jurij ob Taboru, Lavibek, Oplotnica, Vuzenica, Dobova, Beltanci. Tur* nišče, Dolnja Lendava.
26- aprila: Semič, Vransko, Sv. Peter pod Sv« gor., Razkrižje pri Ljutomeru.
27.	aprila: Rakitna, Lukovica, Vesela gora pri Sv. Rupertu, Vel. Slevica, Prieerkev, Turni šče.
28.	aprila: Pišece.
29.	aprila: Št. Volbenk, Št Rupert.
Valuto
nemška marka	Din L3'65
švicarski frank	Din 11*10
ameriški dolar	Din 57:—
angleški funt	Dan 197'—
francoski frank	Din 2'26
češkoslovaška krona	Din l-70
italijanska lira	Din 2-95
Iržuie cen«;
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste Voli, žive teže, II. vrste Voli, žive teže, III. vrste Krave, žive teže, I. vrste Krave, žive teže, II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči, 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci
Pridelki: Pšenica domača Rž Oves Koruza Ajda Fižol Krompir Seno sladko Slama Mleko Smetana Surovo maslo Sir
Drva za gorivo, trda, 1 Drva za gorivo, mehka, 1
kg Din kg Din kg Din kg Din kg Din kg Din kg Din kg Din kom. Din 200 kom. Din 25' kom. Din 18'
4-50 4"—. 3-—* 3-50 2-50
5-50.
100 kg Din 200' 100 kg Din 180'-100 kg Din 150'-100 kg Din 100'-100 kg Din 200'-100 kg Din 180'-100 kg Din 60-100 kg Din 100 kg Din 1 liter Din 1 liter Din 1 kg Din 1 kg Din kub. m Din kub. m Din
'- do
-	do do
-	do 90 do
-	do •— do
-	do 11'—
-	do 350'—i do 30'—<
-	do 25'—i
-	do 225--i
-	do 200-—
-	do 170'—«
-	do 125'—i
-	do 210-—i
-	do 200'-i
-	do 70'—t
70'-50'-2'-10'-24'-16'-80'-60'-
do do do do do do
80'—* 60-— 2'50 13'— 30'—< 20'—i do 120'-. do 80-—
Ko preCItaS Kmetski list« da/
ga prečltatt tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnino znaša samo SO dinarjev
Račun poštne hranilnice štev. 14.267
Telefon štev. 28-47
Brzojavni nailovi .KMETSKI DOM"
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v Bfuhljani, Tavčavjova (Sodna) ulica Ifev. 1
VLOGE na knjižice In tekpČi račun se obrestujejo po 5%, pri tromesečfi odpovedi po 6%, vŽčJe stalne vToge tfo dogovoru
Stanje vlog nad Din S5,CCC.CCC— $ Rezerve Din 1,1CC.CCC—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog - Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez preklnjenja obrestovanja - POSOJILA daje proti poriaštvu,^ in proti zastavi premičnin ln vrednostnih paptijev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoj.
BLAGAJNIŠKE ORE: Ob delavnikih od 8-121/, ln od 3-4V,, le ob sobotah i" dnevih pred prazniki od 8-12'/.
Podružnici v Kamniku, glavni trg - v Mariboru, Slomškov trg 3
(R
Velika izbira
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka In Vflor&uta, različne kakovosti, za obleke, bluze In perilo
Pri »Škof«"
Ljubljana _is
Vabilo
na
redni letni občni zbor
živinorejske selekcijske zadruge Videm - Dobrepolje, ki se bo vršil dne 30. aprila 1933 ob pol 8. uri v narodni šoli na Vidmu.
Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2-	Čitanje revizijskega poročila.
3-	Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika
ter rodovnikarja.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Odobritev računskega zaključka.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi no bil ob določeni uri občni zbor sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno negledo na Število prisotnih članov.
NaCelstvo.
Z našo umetno
moštovo esenco ..MOSTU
M
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno lu zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenioi za 160 litrov Din 30'—,
po pošti Din 60'—. Dobi se samo v drogerlji Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1, v drogerlji Kane, Ljubljana (nebotičnik) in v drogerlji Kane, Maribor, Gosposka ul. 33.
Vljudno Vas prosimo, da nam z naročilom sporočite, kje ste čitali o „Mostinu".
anufaktuma veletrgovina
FRAN HREHORIČ
Uubliana, Dunajska cesta 28
priporoma ceni. trgovcem pri nakupu blaga
Zmerne cene!
Postrežba točna!
dvovrstno
modro galico 98/99^o
nudi po najnižji ceni
Sfecncm
Osred. gosp. zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7.
Isezi
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
v fejahljami
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
»3 ns

S IHIffp
i P*1
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split~ skega portland-cementa
itf« IP S jj
l filltfi
vovska ulica štev. 7
Perutninarli!
Inkubatore (valilnice) in ostalo opremo za perutni-narstvo nabavite najugodneje pri F.Kadiec, tovarna inkubatorov, Temerin. Zahtevajte katalog !
laneno, konopljeno in volneno sprejema v tkanje po
najnižji ceni tkalnica „Krosna"
v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 6
VSA
zaveden kmet bi moral citati naš Ust!
T0VAHMA FURMIRfA
Ivan Zakotnik - LJubljana
Kobaridska 45	(Za Bežigradom)
nudi mizarjem raznovrstni furnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepih orehovih korenin za moderna pohištva Zaloga vezanih plošč iz trdega preku-Telefon 2379	hanega lesa	Telefon 2379
Brezobrestna
posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto,raz-dolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo
„ KREDITNE ZADRUGE"
LJUBLJANA Postni predal 307 Sprejemajo zastopnike
• Ji ■

i
posojilnica
ljubljanske okolice
M ti
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Tyvševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na	nad Din 280 milijonov
izkazane rezerve znašajo „ „ 10
n
Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.500 zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog

Urednik iaafefl	m laiai« sa tmmm iMA KififtA m fe&suia Ms&ti	tiiis u Mic&aictu* tma.