SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA INFORMACIJA o problematiki urejanja stavbnih zemljišč v industrijski coni ŠP 4 in šP 5 med Celovško cesto in gorenjsko progo *\ I. SPLOŠNO Skladno s sprejetim družbenim planom občine Šiška za obdobje 1976—1981 je bil poleg drugega načrtovan inten-ziven razvoj gospodarstva s posebnim poudarkom na raz-voju industrije. Tem naporom je sledila tudi komunalna skupnost občine šiška in v ta namen v sodelovanju s ko-mitejem za urejanje prostora občine Šiška uskladila svoje prostorske plane in plane urejanja stavbnih zemljišč. Upoštevajoč prostorske pogoje in ekonomsko možnost združenega dela v občini Šiška, smo skozi ustrezne plan-ske dokumente sprejeli odločitev in nalogo, da na pod-ročju med Celovško cesto in gorenjsko progo zgradimo industrijsko cono, ki jo metodološko označujemo šP4 in SP5. Upoštevajoč dosedanje izkušnje na področju urejanja stavbnih zemljišč z željo, da bi presegli dosedanje slabo-sti, se je komunalna skupnost odločila, da bo za to zazi-dalno območje pristopila na bolj organiziran in usklajen način. Dosedanji način parcialnih pogodb s posameznimi investitorji smo zamenjali za samoupravni način združeva-nja sredstev. II. REALIZACIJA PROGRAMA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Odločitev, da na samoupravni način združevanja sred-stev realiziramo obsežen program urejanja stavbnih zem-Ijišč za to področje, je bila ob primarni vlogi organizacij združenega dela in izvršnega sveta občine pozitivno spre-jeta. Na osnovi pridobljenih razvojnih programov posameznih investitorjev ob upoštevanju vseh drugih družbenih in lokalnih faktorjev je bil izdelan zazidalni načrt. Zazidalni načrt in analiza dosedanjih vlaganj v komu-nalno infrastrukturo posameznih investitorjev je bila osno-va, da smo izdelali ustrezen investicijski program ureja-nja celotnega zazidalnega območja. Za realizacijo celotne investicije za urejanje stavbnega zemljišča je bil sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ureja-nje stavbnega zemljišča ter določitev medsebo]nlh pravlc In obveznosti za graditev v industrijski coni ŠP4 fn ŠP5. Od skupno 33 TOZD je samoupravni sporazum podpi-salo 21, za ostalih 12, ki samoupravnega sporazuma niso podpisali, pa je bil na skupščini občine sprejet odlok o obveznem združevanju sredstev. Skupni program je bil ovrednoten v nominalni višini 142,827.549 din na dan 30.12. 1977 in razdeljen na 6 (šest) tranš, od katerih zadnja zapa-de v plačilo 30.3.1984. Dinamika priprave in opremljanja stavbnih zemljišč je bila prilagojena dinamiki prilivov sredstev po posameznih obdobjih. Za spremljanje realizacije urejanja stavbnih zem-Ijišč so udeleženci sporazuma imenovali koordinacijski odbor in skupščino podpisnic samoupravnega sporazuma kot skupni organ upravljanja z združenimi sredstvi. III. PROBLEMATIKA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Problematika priprave in opremljanja stavbnih zemljišč glede na rok nastanka zajema naslednja dva sklopa na-log, ki sta si po vzrokih in vsebini popolnoma različna, in sicer: a) tehnično-operativna in finančna problematika na eni strani in b) priiagajanje družbenim potrebam prestrukturiranja go-spodarstva v izvozno usmerjene gospodarske dejavnosti na drugi strani. Prvi sklop vprašanj ima za posledico nepravočasno do-končanje sprejetih nalog, drugi del pa zahteva ponovno preverbo obstoječih prostorskih možnosti z namenom pre-razporeditve neaktiviranih dodeljenih stavbnih zemljišč drugim investitorjem, katerih proizvodni programi se po-krivajo s potrebami širše družbene skupnosti po prestruk-turiranju gospodarstva, orientiranim na izvoz ali pa izbolj-šanju strukture energetske porabe. A. PROBLEMATIKA IZGRADNJE KOMUNALNE INFRA-STRUKTURE Pri realizaciji komunalnega opremljanja so se pojavljale težave, ki so odraz nepravočasno zagotovljenih sredstev s strani udeležencev sporazuma, po drugi strani pa tudi sočasna gradnja industrijskih objektov ni ugodno vplivala na hitrejšo realizacijo (priključki, dostopi). Nepravočasno zagotavljanje sredstev so posamezni »ne-plačniki« opravičevali z nepravočasno realizacijo posa-meznih nalog s strani komunalne skupnosti. Največ pri-pomb je bilo na račun nepravočasne izdelave delilnega načrta, ki bi omogočil točen izračun deležev obveznosti plačila posameznega investitorja. (Osnova za izračun dele-ža posameznega investitorja je velikost stavbnega zemlji-šča.) Izdelava delilnega načrta je kasnila ca. 2 leti ne po krivdi komunalne skupnosti. Od sprejetega sporazuma so nastopili elementi, ki ob sklepanju sporazuma niso bili poznani (neizdelan delilni načrt za Celovško cesto po re-konstrukciji in servisno cesto ob gorenjski železnici, ne-sprovedeno zemljiško knjižno stanje iz preteklih let). Bilanca stanja virov in porabe na dan 31.12.1982 din A) Viri sredstev 1. Prihodki po sklenjenih pogodbah z investitorji 57,058.492,90 2. Prihodki po odloku in samoupravnem sporazumu 68,092.330,90 3. Prihodki soinvestitorjev a) SOb Ljubljana-Siška . 7,650.000,00 b) SOb Ljubljana-Šiška, sklad za ceste 4,200.000,00 c) SIS za ceste 31,636.100,00 d) |PK Kanalizacija 1,800.000,00 4. Individualni graditelji a) Dušica Petrovič 160.318,00 b) Janez Kregar 601.499,00 5. Prispevki investitorjev na priključno moč 11,107.421,20 Skupaj (1—5) . 182,306.162,00 B) Poraba sredstev 1. Stroški za odkup stavb. zemljišča 9,595.264 2. Stroški za pripravo stavb. zemljišča — znotraj soseske 97,709.741 — za Celovško cesto 25,636.100 3. Kolektivne komunalne naprave — servisna cesta 27,509.016 — ceste znotraj soseske 18,821.351 4. Individualne komunalne naprave 43,155.909 5. Plačila prispevkov za priključno moč odvedena Zvezi SKIS 11,107.421 Skupaj (1—5) 233,534.802 C) Negativna razlika (a—b) 51,228.642 D) Kritje razlike: — krediti stanov. kom. banke 47,064.276 — sredstva SKS iz drugih virov 4,164.366 Za dokončanje del op sprejetem samoupravnem spora-zumu je potrebno izvesti in za to zagotoviti ustrezna sred-stva naslednja dela: din 1. Vračilo najetih kreditov 27,713.816 2. Stroški na pripravi stavb. zemlj. 16,778.200 3. Komunalne naprave kolekt. rabe 17,831.400 4. Kom. naprave individ. rabe 10,825.000 Skupaj (1^>)___________________________72,448.416 Pri navedenih delih niso upoštevani celotni stroški za izgradnjo PTT omrežja. Za napeljavo PTT omrežja zno-traj soseske je potrebno zgraditi tudi primarno povezavo od centrale v. Dravljah do rndustrijske cone. Po ocenah PTT bo za to potrebno dodatno združiti ca. 15 milijonov dinarjev z udeležbo sredstev SIS za PTT in dodatnim zdru-ževanjem sredstev s strani investitorjev SP 4 in šP 5 za razliko od vračunane vrednosti 1,5 milijona din do višine dejanskega prispevka za razširjeno reprodukcijo PTT omrežja po merilih SIS za PTT. Z namenom prikaza vseh udeležencev pri izvajanju sa-moupravnega sporazuma je gradivu priložena tabela »Pre-gled udeležencev sporazuma« z navedenimi vsemi važnej-šimi podatki, vezanimi na realizacijo programa urejanja stavbnih zemljišč v tej industrijski coni. B. PROBLEMATIKA PRERAZPOREDITVE STAVBNIH ZE-MLJIŠC Zaostrene gospodarske razmere in prizadevanja širše družbene skupnosti po intenziviranju gospodarskih dejav-nosti, usmerjenih v izvoz na konvertibilno področje in iz-vajanje drugih prednostnih nalog gospodarstva so zahte-vale, da se tudi udeleženci v industrijski coni šP 4 in šP 5 prilagodijo tem usmeritvam. V ta namen je na pobudo komiteja za planiranje in ekonomske odnose in komiteja za urejanje prostora komunalna skupnost pristopila k pre-verjanju sedanje izrabe dodeljenih stavbnih zemljišč posa-meznim investitorjem. Posamezni podatki so prikazani na tabeli »Pregled ude-ležencev sporazuma«. Izvršni odbor komunalne skupnosti in koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja samo-upravnega sporazuma za izgradnjo komunalne infrastruk-ture v SP 4 in SP 5 sta sprejela pobudo za prerazporeditev razpoložljivih stavbnih zemljišč pri posameznih investitor-jih. Delo na prerazporeditvi nezazidanih stavbnih zemljiščih bodo udeleženci nadaljevali na osnovi sprejetih stališč in izhodišč skupščine občine. IV. PREDLOGI ZAKLJUČKOV IN SKLEPOV A. PODROCJE IZGRADNJE KOMUNALNE INFRASTRUK-TURE Za razrešitev spornih zadev med podpisnicami sporazu-ma skupščina poziva vse udeležerice k špoštovanju do-govorjenih obveznosti. V primeru nadaljnjega neizpolnje-vanja obveznosti po sporazumu naj se poskusi doseči spo- razum z vsemi prizadetimi. V akcijo naj se vključijo vsi pooblaščeni subjekti občine. Kolikor takšna akcija ne bo razrešila nastale situacije, bo potrebno pristopiti k sankcio-niranju nastale situacije prek pooblaščenih družbenih sub-jektov. B. PODROCJE RAZRESEVANJA PROSTORSKE PRO-BLEMATIKE Skupščina podpira pobudo komitejev in komunalne skup-nosti občine, da se programi OZD v industrijski coni šP4 in ŠP5 uskladijo z družbeno usmeritvijo v danem gospo-darskem trenutku. V ta namen naj udeleženci usklajujejo svoje interese prek komunalne skupnosti v sodelovanju z izvršnim svetom občine in komitejema, pristojnima za posamezne zadeve. Da bi zagotovili usklajenost interesov in zagotovili samo-upravni način reševanja, skupščina daje pobudo, da ude-leženci imenujejo skupno delovno telo (komisijo). Sestava tega telesa naj zagotavlja usklajenost vseh interesov ude-ležencev z interesi, vgrajenimi v sprejetih planskih doku-mentih občine. Nosilec naloge usklajevanja je izvršni svet, ki bo na osnovi stopnje usklajenosti predlagal nadaljnje aktivnosti za realizacijo prerazporeditve stavbnih zemljišč skladno s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi ter z za-konom predpisanimi postopki (novelacija zazidalnega na-črta). Priloga: Tabela »Pregled udeležencev sporazuma« Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urejanje stavbnih zemljlšč kot strokovna služba komunalne skupnosti občlne Šiška P. S. Nadrobnejše informaclje, vezane na informacijo, so na razpolago v Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Ureja-nje stavbnih zemljišč, enota šiška, Celovška 89.